Prispevki

Martina Vuk - komentar

Komentar Martine Vuk: Ukrepi za višjo kakovost življenja s poudarkom na položaju žensk

Kakovost življenja ljudi merimo tako z objektivnimi (stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti, stopnja zaposlenosti, dostopnost do javnih dobrin itd.) kot subjektivnimi kazalniki (samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem). Realna slika je mešanica obojega, zato je zelo pomembno, kako kakovost življenja ljudi obravnava država in kakšne ukrepe sprejema. Socialne demokratke in socialni demokrati verjamemo, da pozitivni gospodarski in finančni  kazalci niso sami sebi namen. Njihove učinke morajo občutiti ljudje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo v zadnjih treh letih, kljub velikim finančnim omejitvam in težkim koalicijskim usklajevanjem, sprejeli vrsto ukrepov, ki izboljšujejo položaj ljudi. Kot predsednica Ženskega foruma SD pa v nadaljevanju izpostavljam tiste rešitve, ki vplivajo na boljši položaj žensk.

1. Znižanje revščine starejših

Okoli 83.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine (podatki na podlagi dohodkov iz leta 2015), od tega je revnih starejših žensk 2-krat več kot moških. Da bi zmanjšali revščino med starejšimi, smo sprejeli dva pomembna ukrepa:

Uvedba minimalne pokojnine 500 eur za vse »s polnimi pogoji za upokojitev« pomeni, da od konca oktobra letos višjo pokojnino prejema več kot 45.000 upokojencev, med temi sta dve tretjini žensk.

Od začetka 2017 varstveni dodatek (enako velja za denarno-socialno pomoč) ni več vezan na prepoved razpolaganja s premoženjem (t.i. plombe na nepremičnine) in ni več poplačila iz dediščine (t.i. vračilo po smrti). Zaradi teh sprememb se je število prejemnic in prejemnikov varstvenega dodatka povečalo za 5000 (kar je 50 odstotkov več kot pred spremembami); večina med njimi so ženske.

2. Preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini

Nasilje nad ženskami in v družini ne povzroči »samo« (fizičnega, psihičnega, ekonomskega in drugega) trpljenja žrtev, temveč vpliva na vse segmente življenja in ustvarjanja posameznic in skupnosti.

Da bi še bolj zaščitili in opolnomočili žrtve (v veliki večini gre za ženske in otroke) smo dosegli:

  • sprejem novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki omogoča boljšo zaščito žrtev (podaljšanje ukrepov prepovedi približevanja, omogočanje spremljanja pri vseh postopkih, izselitev povzročitelja brez nadomestila in možnost obvezne napotitve v programe, prepoved telesnega kaznovanja otrok, obvezna usposabljanja za strokovno osebje in drugi pomembni ukrepi, ki so bili oblikovani na podlagi potreb iz prakse).
  • ratifikacija Istanbulske konvencije – Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je bila dosežena leta 2015.
  • ozaveščevalna kampanja Vesna – živeti brez nasilja je bila namenjena strokovnemu osebju na eni strani in splošni javnosti na drugi strani in je pokrivala tri ciljne skupine – deklice, ženske v aktivni dobi in starejše ženske. Glavno sporočilo kampanje je bila ničelna toleranca do nasilja, ki jo lahko dosežemo le z jasno reakcijo celotne skupnosti.

3. Višja zaposlenost

Kljub postopnemu izhajanju iz krize, se je brezposelnost žensk zmanjševala počasneje od brezposelnosti moških, zlasti je bilo to opazno pri mlajših, izobraženih ženskah. Poleg doslednega nadzora inšpekcije za delo glede prepovedi poizvedovanja delodajalca o osebnih okoliščinah (načrti glede družine, nosečnosti ipd.) so na višjo zaposlenost (zlasti težje zaposljivih) pomembno vplivali ukrepi aktivne politike zaposlovanja (javna dela, paket Jamstvo za mlade, ukrepi za starejše brezposelne in nizko izobražene).

Večjo vključenost izobraženih, mlajših žensk pa smo dosegli z zaposlovanje pripravnic in pripravnikov (zlasti s področja socialnega varstva) ter s posebnim programom za podjetništvo žensk.

4. Usklajevanje poklicnega in zasebnega

Slovenija se lahko pohvali z zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk v starosti 30 – 54 let in to za poln delovni čas. Smo v samem vrhu Evropske unije. Med najboljšimi v EU smo tudi po ureditvi predšolskega varstva in starševskega varstva. Vendar pa je porazdelitev bremen glede skrbi za otroke in gospodinjskih opravil še vedno zelo neenakomerna. Večino t.i. neplačanih del še vedno opravijo ženske. Da bi se ta bremena bolje porazdelila, smo predlagali:

Dodatnih 15 dni plačanega očetovskega dopusta od 1.1.2018 dalje, ki jih bo koristil samo oče. Za boljši položaj družin ponovno uvajamo (z ZUJF-om ukinjeno) pomoč ob rojstvu otroka za vse družine in otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. Predlagamo tudi prenos izterjav neplačane preživnine na FURS, kar bo omogočilo večjo izterjavo in posledično povečalo plačila preživnine.

S kampanjama Aktivni očka in Aktivni.vsi = Pridobimo.vsi, smo spodbujali večjo porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih opravil med partnerja in razbijali stereotipe o t.i. ženskih in moških delih.

Če vemo, kakšni so naši cilji, potem lahko pripravimo ukrepe, ki korak za korakom vodijo k tem ciljem. Socialni demokrati vemo, da je pravi napredek dosežen šele takrat, ko ga občutijo ljudje – preko objektivnih kazalnikov in po lastnem občutku večjega blagostanja.

Martina Vuk je predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretraka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Omizje v Celju

Na omizju v Celju kritično do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi

V Celju je potekala okrogla miza z naslovom “Dolgotrajna oskrba na temo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo” v organizaciji Mladega Foruma Celje, Ženskega Foruma Celje in Ženskega Foruma Slovenj Gradec. Zbrane je uvodoma nagovorila predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk.

Državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade dr. Andreja Černak Meglič je kot strokovnjakinja predstavila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, na omizju pa so sodelovali še predsednica Ženskega lobija Slovenije Violeta Neubauer, član Sveta SD za zdravstvo Branko Gabrovec, direktorica Doma starejših Velenje Violeta Potočnik Kranjc in predsednik Foruma starejših Socialnih demokratov mag. Franc Hočevar.

Sodelujoči na omizju so bili kritični do trenutno napisanega predloga zakona in menili, da je neprimeren za nadaljno obravnavo ter za to navedli nekaj razlogov:

1. Predlog Zakona vpliva na poslabšanje položaja žensk, saj spodbuja neformalno oskrbo (denarni prejemek), ki zaradi izrazito neenakomerne porazdelitve skrbstvenih obveznosti (za starejše v veliki večini skrbijo ženske – članice družine) pomeni dodaten pritisk na ženske in nevarnost izgorelosti, nižanja plačil in izstopa iz trga dela ter povečanje sive ekonomije, ki jo zopet v veliki večini opravljajo ženske.

2. Iz predloga Zakona je izpadla vloga lokalnih skupnosti, ki bi morale biti eden ključnih deležnikov pri organizaciji in koordinaciji dolgotrajne oskrbe.

3. Zakon ne upošteva pomembnih značilnosti ciljnih skupin, ki jih naslavlja. Kot ugotavlja Ženski lobi Slovenije, v izhodiščih besdila ni predvidevanj glede starejših, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo z vidika spola (število žensk, ki živijo same, nekoliko narašča, število moških upada; število lt delovne aktivnosti se podaljšuje, upokojujemo se starejši).

4. Pri pripravi predloga Zakona se je Ministrstvo za zdravje zgledovalo po modelih v Avstriji in Nemčiji. Študije kažejo, da se v teh državah dolgotrajna oskrba pretežno izvaja v neformalni obliki (siva ekonomija, migrantsko delo).

5. Ob predlaganem Zakonu je razvidno, da naj bi se pomoč in oskrba zagotavljali v okviru drugih vzporednih sistemov (upravičenke, upravičenci do dolgotrajne oskrbe zgolj polnoletne osebe; za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ostane v veljavi šolska, družinska, zdravstvena in socialna zakonodaja). Iz predloga Zakona so izključene nekatere druge skupine pomoči in oskrbe potrebnih (manj kot 7 ur oskrbe na teden, sistem osebne asistence, ločen sistem prejemkov za skupine prejemnikov transferjev, ki niso vključeni v predlagano ureditev (slepi, slabovidni, osebe z lažjo duševno motnjo, …)

6. Predlog Zakona ne za zagotavlja univerzalne dostopnosti (neenak dostop do formalne oskrbe; doplačila bodo negativno vplivala na ženske iz ekonomsko šibkejših družin).

7. V predlogu Zakona ni enotne definicije dologtrajne oskrbe (6. člen le navaja vrsto storitev, ki jih le-ta zajema; med njimi ni storitev, ki bi uporabnicam/uporabnikom omogočale socialno vključenost).

8. Oskrba na domu je omejena na neformalno in formalno oskrbo (denarni prejemek za oskrbo na domu). Negativni učinek mehanizma “cash for care”.

9. Status osebne pomočnice/pomočnika: država predvideva zgolj minimalno plačo – nizko vrednotenje skrbstvenega dela (izvzetost iz pravic dela, prenizko plačilo; spolno segregirajoč koncept z razredno dimenzijo.

10. Predlog Zakona ne zagotavlja pravice do sofinanciranja prilagoditev bivalnega okolja (vsaj delno sofinanciranje iz javnih sredstev). Vloga preventive in skupnosti ter civilne družbe v predlogu Zakona ni določena.

Skupinska

Mednarodni seminar v Velenju o enakosti žensk: Resnični napredek družb se meri s stopnjo dosežene enakosti žensk

V Velenju je potekal večdnevni mednarodni seminar v organizaciji Socialnih demokratov, Ženskega foruma SD in Evropske mreže za enakost spolov o sodelovanju politike in sindikatov ter civilno-družbenih organizacij v graditvi politik za enako ekonomsko neodvisnost žensk. Udeleženke seminarja je nagovorila tudi ministrica za obrambo, socialdemokratka Andreja Katič. Na seminarju, ki se je začel v petek, 1. decembra 2017, v dvorani hotela Paka z omizjem pod naslovom “Zakaj in kako sodelovati?”, so udeleženke iz desetih političnih strank regije jugovzhodne Evrope in štirih reprezentativnih sindikatov spregovorile o tem, kako sodelujejo v graditvi politik za enako ekonomsko neodvisnost žensk, za usklajevanje dela in družine, za enako politično moč žensk pri odločanju v strankah, sindikatih in v družbi.

Andreja Katič in Sonja Lokar na seminarju

Omizje je vodila predsednica društva Evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, ki je med drugim poudarila, »da Socialni demokrati vemo, kako je napredek k enakosti spolov usodno odvisen tudi od sposobnosti sodelovanja naših socialdemokratskih strank s sindikati in od zavedanja enih in drugih, da se resnični napredek družb meri s stopnjo dosežene enakosti žensk«. Zato je po njenem mnenju to dobro sodelovanje potrebno negovati in v prihodnje še obojestransko dodatno krepiti.

Razprava

Predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk ter ustanoviteljica Komisije za enakost spolov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in dolgoletna sindikalistka Metka Roksandić sta v izmenjavi mnenj skupaj ugotovili, da imata obe ženski organizaciji podobne probleme s prevladujočo politično kulturo svojih matičnih organizacij, ki je še vedno daleč od uveljavljanja resnične enakosti spolov.

Obe sogovornici sta delili tudi podoben pogled na to, katera so ključna vprašanja, ki jih je na področju še vedno trdovratne neenakosti med spoloma potrebno urejati. »V Sloveniji je dozorel čas, ko bi se o tem, kako jih najbolj uspešno razreševati, morali začeti tudi neposredno pogovarjati ne samo s civilno-družbenimi organizacijami, s katerimi že leta odlično sodelujemo, ampak tudi med seboj ter skupaj poiskati in si iskreno prizadevati za najboljše rešitve,« je povedala Martina Vuk.

Omizje v Velenju

»Revščina in socialna negotovost žensk, ki delajo v manj zavarovanih oblikah zaposlitve, nasilje nad ženskami na delovnem mestu, zamujanje države pri organizaciji družbene skrbi za dolgotrajno oskrbo, ki delo za pomoči potrebne družinske člane v glavnem prelaga na ramena že tako polno zaposlenih žensk,« je med drugim poudarila Metka Roksandić.

Drugi dan seminarja je bil med drugim namenjen izmenjavi učenja iz napak in dobrih praks, ki so jih aktivistke in aktivisti socialdemokratskih strank in sindikatov že razvili s svojimi dosedanjimi prizadevanji za enako ekonomsko neodvisnost žensk, za boljše usklajevanje delovnih in poklicnih obveznosti ter za povečevanje ne samo števila izvoljenih na položaje odločanja, ampak predvsem dejanske moči žensk v teh strankah in sindikatih. Razprava in dogovori so se nanašali tudi na razvijanje bodočega sodelovanja med aktivistkami socialdemokratskih strank v državah regije jugovzhodne Evrope ter sindikalnimi aktivistkami.

Delavnica

V zaključnem delu mednarodnega seminarja, ki se je končal v nedeljo, 3. decembra, pa je bilo sklenjeno, da se to sodelovanje okrepi in usmeri na skupno delo, ki bo ponujalo in se borilo za rešitve na naslednja ključna vprašanja:
– ozaveščanje javnosti, da za spolno nadlegovanje in mobing na delovnem mestu niso krive žrtve, ampak storilci in delodajalec, ki je oboje dolžan preprečiti
– zagovarjanje javnega objavljanja plačilnih spiskov (brez imen) v podjetjih in javnih inštitucijah, da bo postalo jasno, kakšne so dejanske razlike v plačah po spolu in jih bo zato lažje odpravljati
– zagovarjanje uvajanja brezplačne pravne pomoči v zadevah ekonomskih ter socialnih pravic žensk in moških, ki delajo v netipičnih delovnih razmerjih (t.i. prekarno delo)
– zagovarjanje enake zdravstvene in socialne zaščite brezposelnih ter prekarnih nosečnic in porodnic, kot so je deležne delavke, ki delajo v polnem delovnem razmerju
– zagovarjanje uvajanja novih sistemov univerzalnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo po skandinavskem vzorcu, v obliki vsem dostopnih javnih storitev, ki bo ženske razbremenila brezplačnega skrbstvenega dela.

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Komentar Martine Vuk: Ničelna toleranca do nasilja pomeni konec poniževanja žensk ali katere koli druge žrtve!

Danes, 25. novembra, obeležujemo, s strani OZN razglašen, Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Širom po svetu se začenja 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se bodo zaključile 10. decembra, na Svetovni dan človekovih pravic.

Ena tretjina oziroma kar 62 milijonov žensk v Evropi (starejših od 15 let) je doživelo fizično in/ali spolno nasilje. 55 odstotkov žensk je doživelo določeno obliko spolnega nadlegovanja in 32 odstotkov žensk od tistih, ki so bile žrtve spolnega nadlegovanja, je dejalo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka.

11 odstotkov žensk je doživelo nespodobna povabila na družabnih omrežjih ali je prejelo e-poštna ali besedilna sporočila (SMS) z izključno spolno vsebino; 20 odstotkov žrtev takega nadlegovanja po spletu so bile mlade ženske, stare od 18 do 29 let. 18 odstotkov žensk je po 15. letu starosti doživelo zalezovanje.

V otroštvu je doživelo fizično ali spolno nasilje s strani odrasle osebe 33 odstotkov žensk. To so rezultati raziskave, ki jo je leta 2014 objavila Agencija EU za temeljne pravice (FRA). V to raziskavo je bilo vključenih tudi 1500 žensk iz Slovenije.

Nasilje nad ženskami je strukturne narave in je povezano z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v družbi, s seksizmom in spolnimi stereotipi. Različne raziskave so pokazale, da določene vloge in vzorci obnašanja žensk in moških prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo. Kako zakoreninjena je v nekem okolju lahko »kultura tolerance in zanikanja«, dokazujejo aktualni, sicer klasični primeri spolnega nadlegovanja in nasilja v Hollywoodu in širše v ZDA, na Švedskem in še marsikje.

Primer Weinstein (izjemno znan in vpliven hollywoodski producent) lepo pokaže, da je bil dolgoleten molk s strani žrtev posledica tega, da so žrtve vedele, da jim nihče ne bo stal ob strani, če bi se tedaj uprle pomembnemu vplivnežu, ki je svojo moč in vpliv izkoriščal za spolno nadlegovanje in nasilje. Mnogi, ki so vedeli, so molčali. Toda kot je pokazala kampanja na družbenih omrežjih #metoo, ki je sprožila plaz obtožb in posledično tudi reakcijo pristojnih za začetek sodnih postopkov, obstaja možnost za spremembe. Če se žrtve povežejo in skupaj nastopijo proti nasilnežem, na ta način spreminjajo tudi reakcijo in odnos družbe.

Vendar pa nikakor ne more biti vsa teža bremena na žrtvah. Nasilje ni individualen problem žrtve, temveč družbeni. Vzpostavljen mora biti ustrezen zakonski okvir. Vzpostavljeni morajo biti protokoli ravnanja ustreznih inštitucij. Obstajati mora ustrezna mreža nevladnih organizacij za nudenje podpore, opolnomočenje, osveščanje in zaščito. In nenazadnje, a izjemno pomembno, skupnost in mediji morajo razviti ničelno toleranco do nasilja.

Slovenija ima dober Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki smo ga lansko leto nadgradili ravno na podlagi priporočil iz prakse. Imamo sprejete protokole ravnanja v primeru nasilja. Leta 2015 smo ratificirali Istanbulsko konvencijo, to je konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Leta 2013 smo ratificirali tudi Lanzarotsko konvencijo o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Imamo odlične nevladne organizacije za preprečevanje nasilja, katerih programe sofinanciramo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A to ne pomeni, da nasilja v Sloveniji ni. To tudi ne pomeni, da Slovenija nima svojega »Weinsteina«. Imamo potrebno infrastrukturo za ukrepanje, a pred nami je še dolga pot do ničelne tolerance do nasilja.

Pred nami kot skupnostjo je še veliko razbijanja tabujev in stereotipov. Ničelna toleranca do nasilja pomeni vzpostavljanje takšnega družbenega okolja, da si bodo žrtve upale spregovoriti. Pomeni tudi obsodbo vsakršne zlorabe moči za ponujanje protiuslug za zadovoljevanje spolnih želja. Ničelna toleranca do nasilja pomeni konec poniževanja (žensk ali katere koli druge žrtve) pod krinko »kulture«, »navade« ali »splošne sprejemljivosti«!

Martina Vuk, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in eneake možnosti

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Komentar Martine Vuk: Dvig denarne socialne pomoči kot eden od elementov večje socialne varnosti ljudi

V petek, 27. oktobra, se je začela javna razprava o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo dvig denarne socialne pomoči (DSP) iz zdajšnjih 297,53 evra na 331, 26 evra. Ta znesek velja za samsko odraslo osebo in ni nastal na pamet, temveč izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave o osnovni višini minimalnih življenjskih stroškov. Lahko razpravljamo o tem ali ta znesek zadošča za življenje, treba pa je vedeti, da je namen DSP zagotoviti tak denarni prihodek, ki kratkoročno omogoča najnujnejše za preživetje.

Poleg DSP je zagotovljena tudi subvencija najemnine (tako neprofitne kot profitne), pokrito je obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena je pomoč v hrani. Cilj vsake skupnosti pa morajo biti aktivni posamezniki in posameznice. Zato vpeljujemo socialno aktivacijo dolgotrajnih prejemnic in prejemnikov DSP in dolgotrajno brezposelnih. In zato se aktivnost tudi finančno spodbuja in prinaša dodatnih 86 oziroma 169 evrov. Na ta način se približamo minimalni plači. Ne sme pa denarna socialna pomoč presegati minimalne plače, ampak je treba vzpostaviti tako razmerje, ki ljudi spodbuja k iskanju službe in k zaposlovanju.

V današnjih razmerah težko govorimo o pomanjkanju prostih delovnih mest, zato se je vredno spomniti, da je delo vendarle temelj vseh naših socialnih zavarovanj od pokojninskega in invalidskega do zdravstvenega. Zato mora minimalna plača zagotavljati relativno dostojno življenje in zato je potrebno določiti tak način usklajevanja minimalne plače, ki bo poleg rasti življenjskih stroškov upošteval tudi druge kazalnike kot je na primer rast stopnje produktivnosti. Tako zasnovana formula usklajevanja prinese takojšen učinek dobrega ekonomskega stanja v državi in tudi delavke in delavci na minimalni plači imajo nekaj od tega.

A samo s korekcijo denarne pomoči in minimalne plače ne bomo prišli do večje kakovosti življenja ljudi. Zdaj je pravi čas za to, da delodajalci in sindikati odprejo panožne kolektivne pogodbe in se začnejo pogajati o vseh plačah. Dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Točneje, višina plače 63% vseh zaposlenih znaša med 613 in 1030 evri neto. Po priporočilih OECD in Evropske komisije je ustrezno razmerje med minimalno in povprečno plačo 1 : 2. In enako je tudi razmerje med denarno pomočjo in minimalno plačo.

Zakaj je to pomembno? Ker v nasprotnem izgubljamo srednji sloj. Srednji sloj pa je gradnik razvoja in garant blagostanja družbe. Večji kot je srednji sloj, višja je kakovost življenja in boljši so obeti za prihodnost. Da ne omenjam tega, da družba blaginje temelji na socialnih zavarovanjih v katere vplačujejo delovno aktivni. Da bi okrepili srednji sloj vračamo 7. in 8. razred otroškega dodatka in predlagamo da pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino postaneta univerzalni pravici. Seveda pa so ključne tudi davčne rešitve, ki spodbujajo izplačila 13. plače, božičnice, participacijo delavcev na dobičku in podobno.

Na koncu pa želim izpostaviti še (po mojem mnenju) bistven element preprečevanja revščine in socialne izključenosti – to so kakovostne in enako dostopne javne storitve. Tukaj mislim predvsem na zdravstvo in izobraževanje ter socialno varstvo, a ne gre pozabiti tudi na kulturo (sistem knjižnic je v Sloveniji izjemnega pomena), javne gospodarske službe (čista pitna voda), dostopnost do stanovanja ipd.

Socialna demokracija je, skozi zgodovino in vse do danes, glavna zagovornica enovitih, kakovostnih in vsem enako dostopnih javnih storitev. Socialni transferi so nujno potrebni, a ne odpravljajo začaranega kroga revščine. Če pa otroci z različnim socialnim položajem hodijo v iste šole, če imamo vsi enak dostop do zdravstvenih storitev pri istih izvajalcih, če je cena komunalnih storitev neprofitna in če obstaja dovolj velik fond (neprofitnih stanovanj), potem se revščina v družbi zmanjšuje in potem je stopnja socialne vključenosti izjemno visoka. In to mora biti naš cilj, cilj Socialnih demokratov.

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega Foruma SD

Udeleženci na konferenci

Mednarodna konferenca v Ljubljani postregla z novimi premisleki o enakosti spolov v Evropski uniji in na Zahodnem Balkanu

Društvo evropska mreža za enakost spolov (CEE Network for Gender Issues), Ženski forum Socialnih demokratov in Ženska skupina Stranke evropskih socialistov (PES Women), so 16. in 17. junija, skupaj organizirali mednarodno konferenco “Človekove pravice žensk v času skrajne desnice”. Izbrano temo konference je motiviralo dejstvo, da so poskusi vračanja razumevanja družbenih vlog spolov v 19. stoletje in pritiski na že doseženo raven enakosti med spoloma skupna značilnost skrajno desnih politik v svetu in v Sloveniji.

Konferenca 3

Sogovornice in sogovorniki na konferenci, med njimi tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk, direktorica Društva evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, predsednica društva Progresiva Mojca Kleva Kekuš in članica izvršnega odbora PES Women Mija Javornik ter številni gosti iz tujine so se strinjali, da je v času naraščajoče radikalizacije, obnove nacionalizmov, ekstremizmov, populizmov, odločilno, kako se nanje odzivajo politične sile in aktivne državjanke in državljani, ki si prizadevajo za globalno civilizacijo nedeljivih človekovih pravic.

Konferenca 4

Namesto taktike molka zaradi volilnih preračunavanj in postopnega prevzemanja politik skrajne desnice v svoje politike, je potreben pogum za javen dialog o težkih vprašanjih. Potrebno je načelno in praktično vztrajanje pri vrednotah mirnega reševanja konfliktov, aktiviranje znanja za urejanje odprtih vprašanj v zvezi s spoštovanjem različnosti in dostojanstva vseh; skupno delo na politikah, ki bodo zmanjševale družbene neenakosti znotraj držav, v EU in globalno, in omogočale ljudem, da povezani okrog reševanja konkretnih vprašanj ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, obnovijo svojo potrebo po konstruktivnem pripadanju svojim različnim osebnim in kolektivnim identitetam.

Konferenca 2

Po zaključku konference je bil v sodelovanju s Žensko mrežo “Fabian” organiziran dogodek v spomin Jo Fox, poslanko angleških laburistov, ki jo je 16. junija 2016 umoril radikalni desničar. Jo Fox je verjela, da imamo več skupnega kot tistega, kar nas razdružuje. Zaradi zagovarjanja nedeljivih človekovih pravic žensk je umrla Jo Fox, ki ni bila edina. V Egiptu, januarja 2015, je bila umorjena naša mlada sodelavka, prijateljica Shaima el Sabag, leta 2003 pa ministrica za zunanje zadeve Švedske Anna Lindh.

Konferenca 5

Nasilni eksremizem lahko ustavimo samo tako, da s politično in civilno družbeno akcijo, povezani v široke koalicije naprednih in miroljubnih ljudi, žensk in moških, na vseh ravneh, odpravljamo njegove korenine: neenakost, izkoriščanje, teptanje človekovega dostojanstva kogarkoli, doma in v mednarodni skupnosti.

Konferenca 1

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju

Ponosno praznujmo dan upora proti okupatorju!

Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo se Socialni demokrati skupaj z Mladim forumom in Ženskim forumom poklonili v spomin narodnim herojem s polaganjem venca pri grobnici v parku ob Državnem zboru in nato še ustanoviteljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri spomeniku OF v ljubljanski Rožni dolini. V spremstvu garde Slovenske vojske je venca na obeh slovesnostih prvi položil in se poklonil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 1

Delegacijo Socialnih demokratov je letos vodil poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, poleg njega pa med drugimi še predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednika Mladega foruma SD Andrej Omerzel in Arijana Dronjak, predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc in podpredsednik Matjaž Špat.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 6

Upor proti okupatorju je bilo pogumno in častno dejanje. Poklon v spomin vsem tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa iskreno čestitamo ob državnem prazniku. Praznujmo ga ponosno!

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 5

Galerija fotografij poklona ob Dnevu upora proti okupatorju

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ob 8. marcu: Boj za pravice žensk – relikt preteklosti ali moč prihodnosti?

»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški, ker one so šibkejše, so manjše, so manj inteligentne in zato morajo zaslužiti manj.«

To je izjava poljskega poslanca Evropskega parlamenta (EP) Janusza Korwina Mikkeja, ki jo je izrekel 1. marca 2017 na zasedanju EP. Pomislili bi, da je bilo to izrečeno v šali. Ali, da je izjava iztrgana iz konteksta. Ali, da je šlo le za neposrečeno zbujanje pozornosti. Večina ljudi, Evropejk in Evropejcev, ki so se na izjavo odzvali, ni mogla verjeti, da je bilo kaj takega izrečeno na uradnem zasedanju. V letu 2017.

Pa je zadeva še kako resnična. In »gospod« se ni zmotil. Razpravljal je pri točki »Gender pay-gap« oziroma razlike v plačilu med moškimi in ženskami. In zelo resno je mislil, kar je izrekel. Svojo tezo o šibkosti, majhnosti in manj-inteligentnosti je dokazoval s tem, da med najboljšimi v šahu ni žensk oziroma je ena sama med 100. Tudi ni prvič izrekel česa takega. In veste kaj, ta Janusz Korwin Mikke ni v politiki od včeraj. Večkrat je bil izvoljen za poslanca na Poljskem.

Ali so torej vsi dokumenti na področju nediskriminacije in enakosti spolov zgolj »pro forma«? Ali so vse kampanje za osveščanje, projekti iz norveškega finančnega mehanizma in strategije za uravnoteženo zastopanost žensk in moških brez učinka? Ali človekove pravice in njihovo temeljno načelo – načelo enakosti – ne velja več? Kje smo z vidika vrednot? Ali se lahko vsi civilizacijski dosežki preprosto izničijo? Ukinejo?

Že kar nekaj časa tiha večina živi v prepričanju, da so pridobljene pravice večne. Da je razprava o enakosti spolov brezvezna in da z njo zgolj provociramo. Mlajše generacije ne prepoznavajo potrebe po razpravi o tej tematiki. Feminizem je kletvica. In »ženske« organizacije so označene kot relikt preteklosti.

Leta 1945 so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila uzakonjena pravica do splava in izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo. S Slovensko ustavo je 55. člen zagotavil ustavno varstvo pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Od leta 2008 se postopno dviguje spolna kvota za volitve v Državni zbor. Tukaj so še spremembe glede porodniškega oziroma starševskega in očetovskega dopusta. Pa spolne in reproduktivne pravice. Prepoved nasilja nad ženskami in v družini. In še in še. Je to zagotovljeno za vedno? Če si mislite, da je, potem se vprašajte ali velja od nekdaj? Ali so vse te pravice nastale kar same po sebi ali pa so se mnoge generacije trdo borile za vsak posamezen mejnik?

Nič ni zacemetirano. In nič ni samoumevno. Veste zakaj? Ker nam je vseeno za boje nekih drugih generacij. In ker se ne zavedamo, da tudi 2. svetovna vojna ni nastala iz danes na jutri. Kršitve človekovih pravic se dogajajo zato, ker mnogo ljudi zelo dolgo molči. Če bomo tiho, ko nekdo besedo »feministka« uporablja kot zmerljivko; če se nam ne bo zdelo pomembno oglasiti se, ko nekdo pravico do splava primerja z umorom; če se nam bodo ekonomski razlogi zdeli razumni za uvedbo plačljivosti kontracepcije; in če se bomo obrnili stran, ko bo nekdo dejal, da so ženske manjvredne in manj inteligentne…potem se nam bodo »dogajale« razprave kot je bila včerajšnja na odboru Državnega zbora ob sprejemanju Družinskega zakonika.

Zato Ženski forum ni tiho. In niso tiho vsa druga gibanja za pravice žensk. Zato je pomemben dejavnik za prihodnost vseh – žensk in moških kot partneric in partnerjev za boljšo družbo. In zato nismo bile tiho, ko se je oglasil Janusz Korwin Mikke. Sprožile smo peticijo, s katero zahtevamo njegov odstop. Ker je tako govorjenje nesprejemljivo, diskriminatorno in nedopustno. In ker ne more iti mimo brez posledic. Podpišite peticijo tudi vi na naslednji povezavi https://www.ipetitions.com/petition/call-for-resignation-of-mep-janusz-korwin-mikke

Poniževanje, diskriminacija, žaljenje, vse to ni dovoljeno niti v šali, igri ali na gledališkem odru. Ker prinese posledice, za katere mora nekdo odgovarjati. Zato seveda še toliko bolj ni dopustno tovrstno govorjenje v uradnih institucijah, v medijih ali v javnosti. In podobni »Januszi« so tudi v Sloveniji. Lepo prosim, ne bodimo tiho, ko se oglasijo. Reagirajmo. Ker gre za vse nas.

Martina Vuk

predsednica Ženskega foruma SD

Marija Bačič

Poslanka Bačič: “S pomočjo osebne asistence se bodo invalidi lahko enakovredno vključevali v skupnost, izobraževanje in zaposlovanje.”

Ob drugi obravnavi predloga zakona o osebni asistenci na seji Državnega zbora je poslanka SD Marija Bačič v razpravi o amandmajih izpostavila, da je zakon namenjen najbolj ranljivi populaciji, invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih opravil, ki jih zaradi oviranosti sami ne morejo opraviti.

“Ta zakon, je zelo pomemben zakon in upam, da ga bomo v Državnem zboru tudi soglasno podprli,” je poudarila poslanka. Zakon sledi konvenciji o pravici invalidov in zagotavlja pravice do dostojanstva, enake obravnave in samostojnega življenja, mora pa, po poslankinih besedah, slediti tudi načelu “nič o invalidih brez invalidov”. “Namreč ti edini vedo, kaj resnično potrebujejo, obiskalo nas je kar veliko invalidskih organizacij, ki so v imenu svojih članov povedale kaj pričakujejo od osebne asistence, mi smo jim prisluhnili in upam, da z njimi dosegli tudi dogovor o tem zakonu,” je dodala poslanka Bačič.

Ob tem je povedala, da se je tudi tekom dopolnjevanja zakona želelo priti nasproti tistim, ki so bili sprva nezadovoljni. “Slepim, gluhim, gluhoslepim in naglušnim s tem, ko se je z amandmajem  koalicije popravilo 9. člen zakona tako, da se število ur spremstva in komunikacije na teden spremeni v 30 ur na mesec,” je pojasnila poslanka SD. “Te ure bodo lahko koristili v strnjeni obliki, kar pomeni, da se bodo lahko vključevali v programe ohranjanja zdravja v zdraviliščih ali v športne, kulturne dejavnosti, lahko pa bodo v zameno za to dobili tudi denarno nadomestilo, koriščenje pa ne bo vezano na 65 let,” je izpostavila Marija Bačič ter ob koncu razprave izrazila zadovoljstvo, da bodo osebno asistenco dobile tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
 
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je ob razpravi o amandmajih k zakonu ocenila, da je bistvena razlika, ki se bo uveljavila s sprejemom tega zakona o načinu sprejemanja osebne asistence, ki ne bo več zgolj možnost, temveč pravica. “Ko se nekaj določi kot pravica, se vedno določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko za to pravico zaprosiš, jo zahtevaš, jo pridobiš, jo uresničuješ in pogoji so v zakonu določeni na način, ki je izhajal – tako jaz razumem predlagatelja, tako tudi mi razumemo na ministrstvu in tako smo tudi razumeli invalidske organizacije – iz nekih njihovih lastnih ocen, kako bi zadeva funkcionirala, čemu je osebna asistenca namenjena in v katerem obdobju je najbolj potrebno, da jo oseba ima,” je pojasnila državna sekretarka.  

Po besedah Martine Vuk je pomembno zavedanje, da je oviranost, pa naj bo to senzorna ali pa gibalna, samo ena od značilnosti, ki so skupne invalidkam in invalidom oziroma tem osebam, absolutno so si pa med seboj različni. Zato je po njenem vedno potrebna, ko se ocenjuje potreba, individualna ocena.  “Iz tega razloga bodo oblikovane posebne strokovne komisije pri centrih za socialno delo, ki bodo opravljale te individualne ocene, na podlagi katerih se bo določal obseg potreb. In po določenem obsegu potreb bo imela ta oseba možnost uveljavljati osebno asistenco,” je menila Martina Vuk.
 
Predvideva se, da bo zakon stopil v veljavo s 1. 1. 2019, kar je po mnenju državne sekretarke namenjeno vzpostavitvi komisije, da se postavi celoten sistem, v proračunih zagotovijo sredstva in v tem času sprejme tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.  Le na ta način, torej v povezanosti obeh zakonov, bo po besedah državne sekretarke tistim, ki pomoč potrebujejo moč zagotoviti čim daljše življenje v skupnosti, doma in čim večja podpora za to, da lahko nekdo, ki potrebuje pomoč, ali kljub temu, da potrebuje dodatno pomoč, živi samostojno.

bst

Mira Ključanin: V Forumu starejših SD osrednje Slovenije že 110 članic in članov

V torek, 31. januarja, je v Ljubljani potekal zbor članstva Foruma starejših Socialnih demokratov osrednje Slovenije. Predsednica lokalnega foruma Mira Ključanin je na zboru sporočila, da je v forum osrednje Slovenije včlanjenih že 110 članic in članov. Sprejeta so bila pravila delovanja foruma, navzoči so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Prva bo okrogla miza o zdravstveni reformi, ki se jo načrtuje spomladi.

Zbrano članstvo je pozdravil predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar, ki je predstavil najpomembnejše točke programa – usklajevanje pokojnin, vzpostavitev demografskega rezervnega sklada, dolgotrajna oskrba, reforma zdravstvenega sistema in čakalne vrste v zdravstvu. Hočevar je povedal, da se nekateri predlogi foruma tudi že uresničujejo.

dav

Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeva in enake možnosti Martina Vuk je predstavila zakonske spremembe, ki se nanašajo na položaj starejših. Povedala je, da z letošnjim 1. februarjem začne veljati spremenjen zakon o socialno-varstvenih prejemkih, kjer je najpomembnejša sprememba ukinitev zaznamb na nepremičnine in vračilo pomoči. Vložen je tudi predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih bi bila pokojnina, ob vseh izpolnjenih pogojih, najmanj 500 evrov.