Prispevki

Udeleženci na konferenci

Mednarodna konferenca v Ljubljani postregla z novimi premisleki o enakosti spolov v Evropski uniji in na Zahodnem Balkanu

Društvo evropska mreža za enakost spolov (CEE Network for Gender Issues), Ženski forum Socialnih demokratov in Ženska skupina Stranke evropskih socialistov (PES Women), so 16. in 17. junija, skupaj organizirali mednarodno konferenco “Človekove pravice žensk v času skrajne desnice”. Izbrano temo konference je motiviralo dejstvo, da so poskusi vračanja razumevanja družbenih vlog spolov v 19. stoletje in pritiski na že doseženo raven enakosti med spoloma skupna značilnost skrajno desnih politik v svetu in v Sloveniji.

Konferenca 3

Sogovornice in sogovorniki na konferenci, med njimi tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk, direktorica Društva evropska mreža za enakost spolov Sonja Lokar, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, predsednica društva Progresiva Mojca Kleva Kekuš in članica izvršnega odbora PES Women Mija Javornik ter številni gosti iz tujine so se strinjali, da je v času naraščajoče radikalizacije, obnove nacionalizmov, ekstremizmov, populizmov, odločilno, kako se nanje odzivajo politične sile in aktivne državjanke in državljani, ki si prizadevajo za globalno civilizacijo nedeljivih človekovih pravic.

Konferenca 4

Namesto taktike molka zaradi volilnih preračunavanj in postopnega prevzemanja politik skrajne desnice v svoje politike, je potreben pogum za javen dialog o težkih vprašanjih. Potrebno je načelno in praktično vztrajanje pri vrednotah mirnega reševanja konfliktov, aktiviranje znanja za urejanje odprtih vprašanj v zvezi s spoštovanjem različnosti in dostojanstva vseh; skupno delo na politikah, ki bodo zmanjševale družbene neenakosti znotraj držav, v EU in globalno, in omogočale ljudem, da povezani okrog reševanja konkretnih vprašanj ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, obnovijo svojo potrebo po konstruktivnem pripadanju svojim različnim osebnim in kolektivnim identitetam.

Konferenca 2

Po zaključku konference je bil v sodelovanju s Žensko mrežo “Fabian” organiziran dogodek v spomin Jo Fox, poslanko angleških laburistov, ki jo je 16. junija 2016 umoril radikalni desničar. Jo Fox je verjela, da imamo več skupnega kot tistega, kar nas razdružuje. Zaradi zagovarjanja nedeljivih človekovih pravic žensk je umrla Jo Fox, ki ni bila edina. V Egiptu, januarja 2015, je bila umorjena naša mlada sodelavka, prijateljica Shaima el Sabag, leta 2003 pa ministrica za zunanje zadeve Švedske Anna Lindh.

Konferenca 5

Nasilni eksremizem lahko ustavimo samo tako, da s politično in civilno družbeno akcijo, povezani v široke koalicije naprednih in miroljubnih ljudi, žensk in moških, na vseh ravneh, odpravljamo njegove korenine: neenakost, izkoriščanje, teptanje človekovega dostojanstva kogarkoli, doma in v mednarodni skupnosti.

Konferenca 1

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanec Nemec s pobudo evropski komisarki Bulc za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo

Poslanec SD Matjaž Nemec je na evropsko komisarko za mobilnost in promet mag. Violeto Bulc naslovil pobudo za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Poslanec SD Nemec tako predlaga, da Evropska komisija pod vodstvom komisarke Bulčeve glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca komisarki Violeti Bulc:

Spoštovana mag. Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet,

na vas se kot poslanec Državnega zbora, predvsem pa kot državljan Republike Slovenije, obračam z javnim pismom. To je rezultat pomislekov, negodovanj in teženj po spremembi ključnih vsebin v zvezi s prometno infrastrukturo v naši državi. Dobra prometna infrastruktura in mobilnost sta – bolj kot si marsikdaj uspemo priznati – med najpomembnejšimi podpornimi stebri gospodarskega, socialnega, okoljskega in nasploh celostnega razvoja države in regije. Še več, predstavljata ogrodje, na katerem se lahko vsi ti segmenti razvijajo.

Težave prometne infrastrukture, predvsem z vidika mobilnosti ljudi, so posledica več dejavnikov: političnih, gospodarskih, geografskih in kulturnih. Te je nemogoče obravnavati posamično. Vsaka, morda na videz še tako neznatna sprememba, pozitivna ali negativna na področju politike prometa in mobilnosti, posredno ali neposredno vpliva na širše področje življenja ljudi in države ter celotne mednarodne skupnosti. Prav tega celostnega vpogleda je bilo pri načrtovanju politike izgradnje ali nadgradnje prometne infrastrukture v Sloveniji premalo, kar se dandanes kaže kot neuravnoteženost posameznih stebrov, ko se je namesto razvojnega vpogleda v prihodnost osredotočalo na posamezne projekte, ter te namesto razvojnega pridiha obteževalo s partikularnimi interesi, tudi politike. Prav pravo razumevanje in delovanje politike v njenem prvobitnem poslanstvu, v odločitvah v prid ljudi ter njihovega blagostanja, je tako dejavnik, ključen za odločitve, ki bodo botrovale razvoju države v vseh pogledih, tako, da se bodo pozitivni gospodarski trendi krepili še naprej.

Ko govorimo o pozitivnih trendih ne moremo mimo turizma, kot dejavnosti, ki v našem prostoru iz leta v leto pridobiva na veljavi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je v letu 2015 turizem skupno zaposloval 13% vseh zaposlenih, prav toliko je prispeval k BDP ter ustvaril 8% celotne vrednoti slovenskega izvoza. Po podatkih organizacije je bilo v Sloveniji v letu 2015 prvič zabeleženih več kot 10 milijonov turističnih prenočitev, porast je zaznati tako med domačimi kot tudi tujimi turisti. Ključni trgi glede na število prenočitev pri nas pa so v tem letu med drugim bili Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, …

Ti podatki so zelo spodbudni, a žal jih ne moremo povezovati z razvojem prometne infrastrukture, še posebej ko gre železniški in letalski promet. Glede na raziskavo The Travel & Tourism Competitiveness Report 2017, ki temelji na štirinajstih dejavnikih konkurenčnosti turističnega sektorja in obsega 100 indikatorjev, je Slovenija na 41. mestu konkurenčnosti v turizmu med 136. državami. To mesto vsekakor »kvari« ocena dejavnika letalskega prometa, kjer kljub napredku šestih mest glede na poprejšnje merjenje zasedamo 76. mesto. Bolj kot same raziskave in analize letalske (ne)dostopnosti realno sliko o tej nedostopnosti kažejo vsakodnevna pričevanja turistov in turističnih delavcev. Ti žal nimajo pohvalnih besed niti ko gre za železniško povezavo med Slovenijo in sosednjimi državami.

Kot Primorec imam priložnost slišati te upravičene kritike, ko so »vrata« pretočnosti v Slovenijo ali iz nje, vsaj kar se tiče železniškega prometa, dejansko zaprta. Da v letu 2017 ne moremo govoriti o vzpostavljenih direktnih železniških povezavah med ključnimi turističnimi in izhodiščnimi kraji Slovenije in Italije, je slaba naložba v slovenski turizem. Tako ne zmoremo usmeriti vsaj dela turistov iz sosednjih držav k nam,  na primer iz Benetk, ki so od slovenske meje (Nove Gorice) oddaljene manj kot 150 kilometrov in jih letno obišče več kot 10 milijonov ljudi, torej približno toliko kot je turističnih prenočitev pri nas v vsem letu. Ob tem je slaba tolažba, da so na posameznih relacijah med slovenskimi in italijanskimi mesti organiziranimi nadomestni prevozi, ki pa zaradi neusklajenosti, časovne nepredvidljivosti in zamudnosti ne morejo biti rešitev za ta vse večji problem. Da Slovenija zaostaja tudi v viziji rešitev tega problema za naprej kaže tudi dejstvo, da se na drugi strani meja  dogajajo veliki strateški premisleki in premiki: proga Benetke – Trst naj bi bila do leta 2024 posodobljena za hitrosti do 200 km/h, iz Trsta do Milana štirikrat dnevno vozi vlak, ki lahko na ustrezno urejenih odsekih doseže hitrost do 300 km/h.

Situacija je še toliko bolj nerazumljiva, ko vemo, da je v večjem delu železniška infrastruktura med obmejnimi kraji postavljena in urejena, povezav pa zaradi nezmožnosti dogovora med ključnimi akterji ni, ali pa so te izredno slabe in preredke za potrebe turistične in drugih dejavnosti (Nova Gorica – Gorica, Sežana – Trst, Nova Gorica – Beljak). Še več, glede na vse večje povpraševanje in s tem večanja frekvence potniškega železniškega prometa v Italiji in tudi Avstriji se zdi, da Slovenija postaja slepo črevo in da je obisk Slovenije ob turističnih destinacijah sosednjih držav bolj kot usmerjena in načrtovana dejavnost prepuščena naključjem, ki turistom prav zaradi slabih in neurejenih povezav povzročajo nemalo preglavic.

Glede na to, da je razvoj turistične infrastrukture na Goriškem in v Posočju v porastu (revitalizacija Bohinjske proge), s tem pa potrebe prebivalcev tega območja in širše po hitri prometni pretočnosti naraščajo, je prav, da se država in evropska prometna politika v večji meri kot do sedaj osredotočita prav na čezmejno povezovanje. Prav dobra prometna infrastruktura namreč predstavlja temelj vseh nadaljnjih korakov v sled razvoja,  turizem pa je ena od dejavnosti, ki nemudoma terja večji angažma prav na tem infrastrukturnem področju. Glede na bližino turističnih znamenitosti v primeru Slovenije, Italije in Avstrije so te priložnosti izjemne in vzajemnega značaja, vendar je prvi predpogoj za uresničitev dobra prometna povezanost izhodiščnih ali ciljnih (turističnih krajev) znotraj države ter čez mejo.

Različne civilne iniciative, posamezniki ter združenja po različnih področjih opozarjajo na te manke. Žal pa tekom let niso uspeli mimo različnih ovir, finančne, birokratske in pogostokrat kratkovidne narave. Največji problem je v pomanjkanju politične volje na lokalni, predvsem pa državni ravni. Kljub temu, da z vidika Evropske komisije in nasploh vizije prometne politike morda ti problemi niso na A-listi prioritet, pa vendar menim, da terjajo največjo pozornost in, kot se je izkazalo, koordinatorja s strani Evropske komisije.

Spoštovana gospa Bulc, zato na vas naslavljam pobudo, da Evropska komisija pod vašim vodstvom glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Za vaš odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Matjaž Nemec

poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju

Ponosno praznujmo dan upora proti okupatorju!

Ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo se Socialni demokrati skupaj z Mladim forumom in Ženskim forumom poklonili v spomin narodnim herojem s polaganjem venca pri grobnici v parku ob Državnem zboru in nato še ustanoviteljem Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri spomeniku OF v ljubljanski Rožni dolini. V spremstvu garde Slovenske vojske je venca na obeh slovesnostih prvi položil in se poklonil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 1

Delegacijo Socialnih demokratov je letos vodil poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, poleg njega pa med drugimi še predsednica Ženskega foruma SD Martina Vuk, podpredsednika Mladega foruma SD Andrej Omerzel in Arijana Dronjak, predsednik SD Ljubljana Marko Koprivc in podpredsednik Matjaž Špat.

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 6

Upor proti okupatorju je bilo pogumno in častno dejanje. Poklon v spomin vsem tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine, vsem državljankam in državljanom Slovenije pa iskreno čestitamo ob državnem prazniku. Praznujmo ga ponosno!

Polaganje vencev dan upora proti okupatorju 5

Galerija fotografij poklona ob Dnevu upora proti okupatorju

Delegacija SD pri kanclerju Kernu

Predsednik Židan na Dunaju z avstrijskim kanclerjem in voditeljem SPÖ Kernom o sodelovanju ter prihodnosti EU

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je v torek, 4. aprila, na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem Christianom Kernom, ki je obenem predsednik avstrijskih Socialdemokratov. Spregovorila sta o strankarskem sodelovanju in iskanju odgovorov na vprašanja – kako socialni demokrati vidimo prihodnost EU. Pogovarjala sta se tudi o gospodarskem sodelovanju in ugotovila, da je dobro, da pa še vedno obstajajo možnosti za rast, na načelih odprtega trga in enakega dostopa do celotnega evropskega tržišča.

Židan in Kern

Dotaknila sta se tudi begunske problematike. “EU nosi vsebinsko in moralno odgovornost, zato se mora bolj angažirati, in sicer tako, da se nemirna področja stabilizirajo ter da se tam zažene gospodarska aktivnost,” je po srečanju izpostavil Židan, ki se je s Kernom dogovoril tudi, da se bo ta udeležil srečanja voditeljev socialnih demokracij v Sloveniji, katerega bomo organizirali slovenski Socialni demokrati.

Dejan Židan in Christian Kern

“Za Socialne demokrate so srečanja s sestrskimi organizacijami, kot je SPÖ pod vodstvom avstrijskega kanclerja Christiana Kerna, zelo pomembna, da bomo lahko samo s skupnimi močmi ustvarili solidarno in socialno pravično EU,” je ob obisku med drugim poudaril Židan.

Delegacija SD s Christianom Kernom in poslanko Ano Blatnik

Delegacija Socialnih demokratov pod vodstvom predsednika Dejan Židana, v kateri sta bila tudi poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec ter glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič, se je na Dunaju srečala tudi z vodstvom avstrijskega Renner Inštituta ter poslanko avstrijskih Socialdemokratov Ano Blatnik. V dunajski mestni hiši pa so se srečali s Kurtom Stürzenbecherjem, namestnikom vodje skupine SPÖ v mestnem svetu ter predsednikom odbora odgovornega za stanovanjsko politiko mesta Dunaj. Stürzenbecher je predstavil projekt gradnje in upravljanja družbenih stanovanj mesta Dunaj, ki v evropskem prostoru velja za najboljšega.

Delegacija SD z vodstvom Renner Inštituta

Socialni demokrati želimo odlično prakso in izkušnje Dunaja prenesti v Slovenijo in na tak način izboljšati stanovanjsko situacijo prebivalk in prebivalcev Slovenije, še posebej mladih, ki so na poti osamosvajanja in mladih družin, ki iščejo svoje prvo stanovanje.

Židan z delegacijo na Dunaju

NK SD Nova Gorica

SD Nova Gorica za oblikovanje vizije razvoja mesta na različnih področjih

V Mestni občini Nova Gorica bodo letos obeležili 70-letnico začetka gradnje mesta. “Zato bi morali izpostaviti priložnosti tega območja in pripraviti vizijo razvoja na različnih področjih,” je na srečanju z novinarji občinskega odbora Socialnih demokratov (SD) Nova Gorica dejal poslanec in podpredsednik DZ Matjaž Nemec, ki je izpostavil še tri večje probleme, s katerimi se je ukvarjal v zadnjem letu dni. O njih bodo spregovorili na seji sveta regije, ki se je bo 25. januarja v Novi Gorici udeležil tudi predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan.

Prva tema seje bo problematika Biljenskih gričev, ki so kot največji vinogradniški kompleks na Goriškem v zadnjih letih propadali. Na kmetijskem ministrstvu so pripravili več možnih rešitev, po dogovoru z župani tistih občin, katerih skrb so Biljenski griči, pa bodo nato sprejeli in uresničili tisto, ki se bo županom zdela najboljša. Drugi in še nekoliko večji problem je sanacija zadrževalnika Vogršček.

Slednji namesto tega, da bi služil svojemu namenu, to je namakanju kmetijskih površin v sušnem obdobju, na pol prazen sameva. Ministrstvi za kmetijstvo ter za okolje in prostor kmetovalcem že leta obljubljajo rešitev, do katere pa ne pride. Kot tretjo težavo je Nemec izpostavil problem gradnje plinovoda po Vipavski dolini, o katerem bodo prav tako iskali skupno rešitev.

Zadovoljen pa je, da se bodo v letošnjem letu končno začeli uresničevati nekateri pomembni projekti, od začetka prenove hitre ceste in postavitve testnih polj protivetrne zaščite do dokončanja investicije v urgentnem centru šempetrske bolnišnice in novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari gori. Vse to so teme, o katerih bodo na Goriškem govorili tudi z ministri in predsednikom vlade. Slednja bo Goriško obiskala predvidoma 6. marca.

Vodja svetniške skupine v novogoriškem Mestnem svetu Valter Vodopivec je ob tem predstavil delo svetnikov SD. Čeprav je stranka na zadnjih volitvah dobila eno višjih podpor volivcev, je v Mestnem svetu Nova Gorica v opoziciji. Kljub temu želijo delovati konstruktivno, vendar vodstvo občine po mnenju Vodopivca njihovim predlogom ne prisluhne. “V naši občini naši predlogi niso sprejeti, zato pa jih uresničujejo v sosednjih občinah,” je dejal Vodopivec. Prepričan je, da bi morali z občinskimi subvencijami več narediti za privabljanje novih podjetij na Goriško ter z ustanovitvijo Zavoda za turizem s sosednjimi občinami več narediti na razvoju turizma.

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali na ministrico za notranje zadeve ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poslansko pobudo.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru:

V zadnjih dneh je ponovno veliko govora o neodgovornem ravnanju lastnikov živali. Veliko prahu sta dvignila primera psov zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in že takoj naslednji dan v Mariboru. Verjamem, da ste s primeroma – če ne drugače pa iz medijev – seznanjeni, zato na tem mestu dogodkov ne bom povzemal.

Razlog za to pobudo tiči drugje. Samo ta dva primera, ki zelo odmevata, ponovno in bolj kot kdajkoli odpirata številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Zaskrbljeni državljani imajo občutek, da pristojne službe velikokrat zatajijo. Ker mi je njihova skrb blizu, si resnično želim, da končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno postopanje vpletenih.

Po navedbah društev za zaščito živali, se pristojne službe v primeru psa, zaprtega v avtu v Kopru sploh niso odzvale, kar je po mojem trdnem prepričanju nedopustno. Drugače so ravnali policisti v Mariboru. Razlika v ravnanjih, v razmaku nekaj ur, kaže na to, da postopki niso predpisani in enotni. Pa bi morali biti.

Neodzivnosti pristojnih služb (policija, veterinarska inšpekcija, zavetišče) v primeru Kopra kaže na komunikacijski šum in nedorečenosti glede pristojnosti. Ena od izjav Veterinarske inšpekcije je bila, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Ker slednje kaže na prelaganje odgovornosti med pristojnimi službami je nujno, da so v tovrstnih primerih pristojnosti jasno opredeljene, postopki pa natančno določeni.

Na podlagi vsega navedenega, vam spoštovana ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, s to pobudo predlagam izdajo obveznih navodil policistom kako ravnati v tovrstnih primerih. Spoštovani minister mag. Dejan Židan, enako pobudo za izdajo obveznih navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji predlagam tudi vam.

Ni odveč, če tudi na tem mestu še enkrat pozovemo lastnike živali k odgovornemu lastništvu; me pa žalosti, da moramo vedno znova poudarjati, da je zapiranje živali v avtomobile, ko je ozračje pregreto, nedopustno! Za ponazoritev teže problema naj navedem podatek, da lahko toplotni udar za žival, zaprto v avtomobilu ali privezano na soncu nastopi že v manj kot 10 minutah.

Pri tem pa vam, minister mag. Židan, še predlagam, da na pristojnem ministrstvu razmislite tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj (denarno) sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov živali, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.

Menim, da smo kot družba že dovolj zreli in ozaveščeni, da se strinjamo v načelnih usmeritvah da so vsa ravnanja, ki namerno ali pa “zgolj” iz čiste malomarnosti povzročajo trpljenje živalim, nesprejemljiva in jih je potrebno primerno sankcionirati.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Matjaž Nemec med sejo v DZ

Matjaž Nemec: Poslanska skupina SD soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS

Poslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.

Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:

“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).

Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.

S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.

Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.

Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!

Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.

Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.

To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.

Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.

Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”

Matjaž Nemec
poslanec SD

Matjaž Nemec poslanec SD

Matjaž Nemec izvoljen za novega podpredsednika DZ

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je bil v torek, 17. maja, na tajnem glasovanju izvoljen za novega podpredsednika Državnega zbora. Nemec se je rodil 10. aprila 1980 v Šempetru pri Gorici. Je diplomant mednarodnega poslovanja, delovne izkušnje je sprva pridobival v zasebnem sektorju, kjer je deloval v prodaji in v marketingu. Od leta 2007 je osebni tajnik Boruta Pahorja, najprej kot predsednika vlade in nato predsednika republike. Dva mandata je tudi svetnik občine Miren Kostanjevica. Leta 2014 je bil na predčasnih volitvah v Državni zbor izvoljen za poslanca SD v okraju Nova Gorica I. Socialni demokrati smo za novega podpredsednika DZ predlagali Nemca na prošnjo predsednika DZ Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju DZ.

Matjaž Nemec in MIlan Brglez

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na predstavitvi stališč poslanskih skupin pred glasovanjem zanikal navedbe, da naj bi se v dneh pred glasovanjem znotraj poslanske skupine in med strankami pojavile napetosti in preigravanja. Glede primernosti Nemca za to funkcijo je izpostavil, da je dokazal, da je primanjkljaj izkušenj mogoče nadoknaditi s predanostjo poslanskemu delu, kar je potrdil tudi z uspešnim vodenjem odbora za pravosodje. Poslanec SD Jan Škoberne pa je poudaril, da je odločanje o vodstvu DZ tudi odločanje o tem, kakšna bo politična kultura v tej instituciji. Po njegovih besedah si želimo vključujočo hišo demokracije, ki bo delovala na temelju sodelovanja in preseganja večinoma stereotipnih razmerij in delitev. Poudaril je, da je Nemec dokazal, da zna voditi strpen dialog in ob tem preseči tradicionalne delitve, njegova izbira za to mesto pa je v danih okoliščinah najboljša možna.

Poslanca SD Matjaž Nemec in Matjaž Han

Matjaž Han: PS SD bo za novega podpredsednika DZ predlagala Matjaža Nemca

“Socialni demokrati bomo za novega podpredsednika Državnega zbora predlagali poslanca Matjaža Nemca,” je po današnjem vrhu koalicije, ki se s predlogom strinja, povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je povedal Han, “bomo to storili tudi na prošnjo predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, saj bi z vztrajanjem, da podpredsednika po odstopu podpredsednice mag. Bojane Muršič ne predlagamo, povzročili težave pri vodenju Državnega zbora.” “To odgovornost čutimo za bolj pomembno kot politično odločitev stranke ali posameznika,” je v izjavi novinarjem po vrhu koalicije pojasnil vodja PS SD Han.

Po tistem, ko je Muršičeva zaradi zavajanja pri porabi občinskih sredstev v ponedeljek, 9. maja 2016, v javnem pismu podala svoj odstop s podpredsedniške funkcije DZ, je Han v prvem odzivu medijem sicer ocenil, da si je SD po njegovem mnenju tega “jokerja” zapravila. “Poslanska skupina SD se je soglasno strinjala, da bi na to mesto predlagali Matjaža Nemca, danes pa smo predlog predstavili na vrhu koalicije,” je pojasnil Han in dodal, “da bomo uradno kandidaturo poslanca Nemca, tudi v skladu z dogovorom s predsednikom Državnega zbora dr. Milanom Brglezom, vložili čim prej, da bo lahko Državni zbor delal nemoteno.”

Forum starejših SD v Novi Gorici

Forum starejših SD na Goriškem opozoril na veliko povečanje čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu

V Novi Gorici je v ponedeljek, 9. maja, potekalo delovno srečanje Foruma starejših Goriške, na katerem sta bila prisotna tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar in poslanec SD Matjaž Nemec. Pogovor je potekal o projektih in pobudah foruma, njegov predsednik Hočevar pa je kot osrednjo temo izpostavil čakalne vrste v slovenskem zdravstvu. Kot je povedal Hočevar, so se samo v enem letu čakalne vrste v zdravstvu povečale s 196.000 čakajočih pacientov na 246.000, kar je po njegovem mnenju zelo veliko povečanje.

“Če povem bolj plastično, se je čakajočih pacientov v zdravstvu v samo letu dni povečalo za toliko, kot so kapacitete vseh večjih slovenskih nogometnih stadionov skupaj, torej za 50.000 ljudi,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD Franc Hočevar in dodal, da so starejši žal tista skupina državljanov, kateri so najbolj prizadeti kot pacienti pri čakanju v zdravstvene usluge. “Ker smo najbolj na ‘udaru’, se starejši tako zelo aktivno zavzemamo za znižanje čakalnih vrst v zdravstvu,” je poudaril Hočevar. “Mi vidimo rešitve za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki jih bomo predlagali tako vodstvu SD kot Poslanski skupini SD,” je še dodal predsednik foruma.

“Kot predstavnik mlajše generacije vedno prisluhnem o težavah starejših in skušam pomagati poiskati rešitve,” pa je ob tem povedal poslanec SD Matjaž Nemec. “Veseli me, da lahko sodelujem na srečanju Foruma starejših SD, saj menim, da moramo mladi in starejši delati skupaj, saj bo današnja problematika starejše generacije, že skorajda jutri ujela tudi nas, zato je pomembno, da se zadeve začnejo reševati čimprej,” je poudaril Nemec. Poslanec SD Matjaž Nemec je med pogovorom predstavil tudi pobudo za čezmejno povezovanje starejših na relaciji Nova Gorica – stara Gorica.

Predsednik Foruma starejših Goriške Ivan Mignozzi pa je na srečanju predstavil problem bolnikov z demenco in urejanje oskrbe, še posebej pri iskanju primernih prostorov za namestitev dementnih starostnikov. Ob zaključku pogovora v Novi Gorici je član predsedstva Foruma starejših SD Mirko Brulc še pojasnil, da se na Goriškem Forumu starejših želijo priključiti številni nestrankarski ljudje, kar je dobra popotnica za njegovo še uspešnejše delovanje v prihodnje ter odpiranje pravih tem, ki so pomembne za starejšo populacijo.