Prispevki

Anja Kopač Mrak

Prizadevanje ministrice Kopač Mrak obrodilo sadove: Odbor DZ prižgal zeleno luč zakonoma, ki pomembno zaokrožata zakonodajo s področja invalidskega varstva

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak se je na Odboru Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zahvalila poslankam in poslancem za razumevanje, da pred iztekom mandata obravnavajo in glede na današnjo podporo sprejmejo dva pomembna zakonodajna akta. ”Zakona zaokrožujeta zakonodajo s področja invalidskega varstva s ciljem zagotavljanja neodvisnega življenja invalidov v skupnosti,” je izpostavila ministrica.

Zakon o socialnem vključevanju invalidov tako nadomešča zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb iz leta 1983, uresničuje odločbo Ustavnega sodišča ter pomembno širi krog upravičencev, ki jim z novim zakonom pripadajo pravice, prav tako pa je po besedah Kopač Mrakove pomembno, da je bil zakon pripravljen skupaj z nevladnimi organizacijami, med katerimi ima široko podporo, z njim pa se izpolnjujejo tudi cilji Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021.

Namen zakona je zagotoviti polnoletnim osebam, ki si zaradi svoje invalidnosti ne morejo same zagotavljati socialne varnosti in se vključevati v družbo, pravico do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč, postrežbo in storitev socialnega vključevanja za sodelovanje ter vključenost v družbo. Z zagotovitvijo nadomestila, dodatka za pomoč in postrežbo ter storitvijo socialnega vključevanja se invalidom omogoča, da živijo v skupnosti in enako kot drugi ljudje odločajo o svojem življenju na vseh ravneh. Poglavitne rešitve predloga zakona se nanašajo na: uveljavljanje pravice do nadomestila za invalidnost ter dodatka za pomoč in postrežbo, možnosti uveljavljanja storitev socialnega vključevanja in zaposlovanja, opredeljuje pa se tudi postopek za uveljavljenje pravic.

Novela zakona o osebni asistenci pa je nadgradnja osnovnega zakona, ki ga je Državni zbor potrdil na februarski seji, da se invalidom v čim večji meri omogoči, da enako kot drugi živijo v skupnosti in odločajo o svojem življenju preko zagotavljanja osebne asistence na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju ter pri vključevanju v socialno okolje. Zakon ureja definicijo osebne asistence, komunikacijski dodatek za senzorno ovirane uporabnike, izvajanje osebne asistence, postopek uveljavljanja pravice do osebne asistence, izvajalce osebne asistence in njeno financiranje. Za polno uveljavitev zakona v skladu z zakonskimi roki, predvsem v začetnem obdobju uveljavljanja pravice do osebne asistence pa so potrebne spremembe zakona, ki so bile danes na odboru tudi potrjene.

Foto: DZ

Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč - spremembe

Katere so spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ter kateri pogoji ostajajo enaki?

S 1. februarjem 2017 so pričele veljati spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinašajo pozitivne učinke. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000 EUR so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi. Ostali pogoji za pridobitev pomoči pa ostajajo nespremenjeni. To so dolžnost preživljanja s strani otrok in upoštevanje premoženja ter dohodkov vlagatelja.

Opozarjamo, da je potrebno kljub nekaterim spremembam v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, še vedno upoštevati ostale pogoje, ki se ne spreminjajo, za pridobitev varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.
(za več informacij kliknite na spodnjo grafiko)

Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč - pojasnilo

Če ima oseba, ki zaprosi za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč (vlagatelj) otroke, mora tako še vedno skleniti Dogovor o preživljanju skupaj s svojimi otroci. Dogovor mora sestaviti notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Polnoletni otroci so namreč po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še vedno dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če bo Center za socialno delo, ko bo prejel vlogo za varstveni dodatek, ali denarno socialno pomoč, ugotovil, da ima vlagatelj otroke in da so ga ti dolžni preživljati, vlagatelja pozval k sklenitvi Sporazuma o preživljanju.

Sporazuma pa NI potrebno skleniti v primeru:

- če so otroci vlagatelja mladoletni

- če vlagatelj dokaže, da ga polnoletni otroci niso zmožni preživljati (npr. so sami prejemniki denarne socialne pomoči, imajo nizke dohodke, …)

- če vlagatelj neopravičeno ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka

Vsebina tega dogovora ni zakonsko določena, zato pridejo v poštev vse oblike preživljanja (v dogovoru tako lahko otroci navedejo, da staršu nudijo preživljanje bodisi v denarni obliki, bodisi v nudenju obroka, nudenju stanovanja, …).

Če otroci vlagatelja ne bodo želeli skleniti dogovora o preživljanju, pa bi ga morali, bo Center za socialno delo pozval vlagatelja, da zoper njih vloži preživninsko tožbo na sodišče. Če vlagatelj ne bo želel predložiti dogovora o preživljanju, oz. ne bo želel vložiti preživninske tožbe na sodišče, pa bi to moral, potem bo njegova vloga za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč zavrnjena iz krivdnega razloga.

Pri ostalih pogojih je potrebno upoštevati tudi drugo premoženje in dohodke vlagatelja. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo prihodki in premoženje vlagatelja, kot so določeni v zakonu. Do varstvenega dodatka bo tako upravičena, npr. samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje; če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki družine do 3.500 evrov.

Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, se tako presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča pristojni Center za socialno delo (kjer ima vlagatelj stalno prebivališče). Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ponovno poudarjamo, da tako ukinitev zaznambe na nepremičninah kot tudi ukinitev vračanja pomoči za bodoče upravičence, velja le tiste upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim bo pomoč dodeljena ter ne bodo imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v katerem oziroma kateri bodo dejansko bivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost bo presegala 120.000 evrov.

Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka ostajajo nespremenjeni (npr. dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok, upoštevanje drugega premoženja, itd.) in so opisani na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/

Vlada v Mariboru

Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju

Vlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.

Židan v oljarni GEA

V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.

Židan na kmetiji Hajšek

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.

Katičeva in Fištravec

Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.

Katičeva v ZPR MB

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.

Ministrica Katič z gasilci v MB

Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.

Katičeva in Žagar

V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.

Kopač Mrak v VDC Polž

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.

Ministrica Kopač Mrak v VDC Polž

Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.

Kopač Mrak v Kreativnici

Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.

Anja Kopač Mrak o odpisu dolgov

Ministrica Kopač Mrak: V okviru projekta odpisa dolgov več kot 3500 osebam odpisali skupno skoraj 1,9 milijona evrov dolgov

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz vrst SD, je v juniju 2015 začelo s pripravo projekta Paketa pomoči socialno najbolj ogroženim, ki je sestavljen iz treh delov: odpisa dolgov, pomoči deložiranih družinam in uvedbi predplačniške kartice za prejemnike sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev. V paketu pomoči je sodelovalo 93 podjetij, 120 občin, humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Stanovanjski sklad RS in Vlada RS – Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za finance, v okviru katerega tudi Finančna uprava RS.

Skupaj je bilo 3604 osebam v stiski odpisan dolg v višini 1.897.886,51 evrov. “Na nek način sem zelo ponosna, da smo dokazali, da lahko podjetja, občine in država sodelujemo prostovoljno, brez prisile, v dobri veri, da pomagamo tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni,” je poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Od skupnega odpisa so občine oprostile za okoli 555.000 evrov dolga, podjetja za skoraj 1,26 milijona evrov, ministrstvo za skoraj 80.000 evrov, Finančna uprava RS pa za 4.000 evrov dolga.

Največ dolga je med občinami odpisala ljubljanska (129.561,26 evra), sledili sta ji mariborska (70.728,48 evra) in slovenjgraška (38.636,69 evra). Med podjetji se številna niso želela izpostaviti, med tistimi, za katere pa so podatki znani, je največ odpisala NLB (227.544,76 evra), na drugem mestu je bil z 88.069,86 evra Domplan, Komunalno podjetje Velenje je odpisalo 71.259,18 evra dolga. Sodelujoči so prejeli 7728 vlog za odpis dolga, od tega jih je bilo 3604 upravičenih, medtem ko je bilo potencialnih upravičencev po mnenju ministrstva okoli 170.000.

Ministrica Kopač Mrak je ob bojazni, da se med vsemi potencialnimi upravičenci zaradi neinformiranosti ni prijavil kdo, ki bi odpis dolga potreboval, pojasnila, da je za tako nizko število vlog več razlogov. Med drugim niso sodelovale vse občine, poleg tega pa imajo prejemniki socialnih transferjev subvencije za šolske malice in plačila vrtcev in tako takšnih odpisov niso potrebovali.

Po besedah ministrice Kopač Mrak je bil projekt sicer najuspešnejši tam, kjer so sodelovali vsi deležniki in so občine ljudi o odpisu dolga tudi obveščale. “Predvsem se mi zdi, da je bila tistim, ki so zaprosili za odpis in jim je bil ta odobren, odpisana visoka vrednost, v povprečju med 500 in 600 evri,” je zaokrožila predstavitev odpisa dolga, ki je ponovljiv model, a nikakor ni sistemska rešitev.

Tako imenovani paket pomoči je bil sicer poleg odpisa dolgov sestavljen še iz reševanja deložacij in pomoči prejemnikom socialnih transferjev. Skupaj s Stanovanjskim skladom RS so na MDDSZ prvič poiskali prazna državna stanovanja. Zdaj jih je na voljo že enajst, ki so tudi že opremljena. Prav ta način pomoči deložiranim družinam je tudi pilotni projekt reševanja deložacij, ki so ga pripravili skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor.

Kot je pojasnila ministrica Kopač Mrak, “so na ministrstvu izdali brošuro z nasveti, kako preprečiti deložacije in s Stanovanjskim skladom pripravili več kot deset stanovanj, ki deložiranim družinam ponujajo vmesno stopnjo za iskanje rešitev.” Družine, ki jih bo izbrala komisija, bodo v teh stanovanjih lahko bivale šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja.

V sklopu pomoči prejemnikom socialnih transferjev pa so z ministrstvom za pravosodje spremenili zakon o izvršbi in zavarovanju, saj so banke prejemnikom zaračunavale nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in jim s tem pobrale sredstva za osnovne stroške za preživetje.

Anja Kopač Mrak na MDDSZ

Ministrica Kopač Mrak: Za deložirane družine Stanovanjski sklad namenil 11 stanovanj, opremilo pa jih bo podjetje Lesnina – Mömax

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v četrtek, 8. oktobra 2015, podpisala donacijsko pogodbo s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki bo deložiranim družinam namenil 11 nezasedenih stanovanj in podjetjem Lesnina – Mömax, kateri bo v nadaljevanju opremil stanovanja. Do njih bodo upravičene materialno ogrožene družine, ki jim lokalna skupnost, kjer je imela družina zadnje stalno prebivališče, in drugi deležniki ne morejo zagotoviti skupne nastanitve po opravljeni deložaciji.

Ministrica Kopač Mrak se je ob tej priložnosti iskreno zahvalila direktorju Stanovanjskega sklada RS Črtomirju Remcu z ekipo sodelavcev in direktorju trgovske družbe LES-MSS d.o.o. Emilu Koprivcu, ter napovedala, da bo kmalu na vrsti tudi predaja stanovanj uporabnikom. Ministrica Kopač Mrak je ob tem poudarila, da je zadovoljna s potekom projekta odpisa dolgov v okviru paketa pomoči socialno najbolj ogroženim, v katerega je vključena tudi pomoč deložiranim družinam ter dodala, “če želimo, znamo sodelovati.”

Upravičenci do enajstih stanovanj bodo materialno ogrožene družine, ki jim lokalna skupnost, kjer je imela družina zadnje stalno prebivališče, in drugi deležniki, ne morejo zagotoviti skupne nastanitve po opravljeni deložaciji. Humanitarne organizacije bodo deložiranim družinam nudile strokovno pomoč in podporo, v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo in lokalnimi skupnostmi. Stanovanja bodo na razpolago po vsej Sloveniji, in sicer, štiri v Ljubljani, dve v Ilirski Bistrici ter po eno v Celju, Mirni na Dolenjskem, Podgradu, Postojni in v Vipavi.

Posvet o odpisu dolgov v Mariboru

Ministrica Kopač Mrak na posvetu o paketu pomoči: Vlog za odpis dolga zaenkrat manj od pričakovanega

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak sodeluje na posvetih o paketu pomoči in odpisu dolga. Vsi posveti so odprti za javnost, na njih pa poleg ministrice sodelujejo tudi predstavniki centrov za socialno delo, župani in predstavniki podjetij. Paket pomoči, ki zajema odpis dolga, reševanje problematike deložiranih družin in reševanje težav z bančnimi računi je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in nenake možnosti z namenom, da bi izboljšanje razmer, ki se sicer kažejo na trgu dela in pri gospodarski rasti, občutili tudi socialno najranljivejši. Projekt odpisa dolga poteka od 1. avgusta, k projektu je zaenkrat že pristopilo 139 podpisnikov (občin in podjetij), naknadni pristop pa je mogoč do 31. oktobra. 

Vlog za odpis dolga v skladu z vladnim projektom pomoči socialno najšibkejšim je zaenkrat manj, kot se je sprva pričakovalo, še posebej v občinah z najvišjo stopnjo tveganja revščine. A kot je na posvetu v Mariboru povedala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak, je z ocenami treba počakati do konca oktobra, ko se zaključi zbiranje vlog. “Tam, kjer je stopnja tveganja revščine najvišja, je največ potencialnih upravičencev do tega odpisa. Tako bomo predvsem v tem mesecu izrabili čas, da bomo pozvali občine, da se priključijo,” je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD povedala na posvetu o paketu pomoči in odpisu dolga, ki ga je gostil Center za socialno delo Maribor.

Ministrica za delo Kopač Mrak je pojasnila, da je bila osebno v stiku s predstavniki vseh mestnih občin in združenj občin. “Mi smo vedno odprti za vse informacije, na žalost pa je občin toliko, da osebno nisem uspela opraviti razgovorov z vsakim posameznim županom,” je dodala.

Kopač Mrakova je pojasnila, da se neplačanih najemnin na željo občin ne more odpisati, lahko pa se odpiše uporabnina stanovanja. “Ni argumenta, da na račun tega odpisa slabimo podjetja. Tu gre namreč za dolgove, ki so iz leta 2013 ali še starejši. Imejte v mislih, da so to neizterljivi računi in kakšni so stroški izterjav,” je izpostavila.

Ministrica Kopač Mrak je priznala, da si ne delajo utvar, da bodo s tem ukrepom rešili vse težave. “Kriteriji, ki smo jih postavili, so izpostavili najbolj ogrožene med nami,” je dejala. “Zavedamo se, da so ključna delovna mesta. Smo daleč od tega, da bi prišli na zeleno vejo, a stvari se izboljšujejo,” je dodala.

Pri odpisu dolgov je mogoče na primer odpisati dolgove za elektriko. V mariborskem podjetju Energija Plus so po besedah direktorja Bojana Horvata zaenkrat prejeli 110 vlog, čeprav so tudi tam pričakovali večje število. Od 70 vlog, kolikor so jih zaenkrat obravnavali, jih le deset odstotkov popolnoma izpolnjuje pogoje in njihov dolg skupno znaša nekaj več kot 8000 evrov. Koliko dolga bodo dejansko odpisali, v podjetju še ne znajo povedati, saj se bodo o tem odločili po zaključku zbiranja vlog. Podobno so odgovarjali tudi predstavniki občin in zavodov.

Posveta prihodnji teden bosta:
– v torek, 15. septembra 2015, ob 14.30 uri, Golarjeva hiša, Prešernova ulica 21, Ljutomer  

– v sredo, 16. septembra 2015, ob 14. uri, v sejni sobi Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa

Ministrica Kopač Mrak o razpisu za štipendije

Ministrica Kopač Mrak: “Razveljavila sem razpis za deficitarne štipendije, že prihodnji teden pa bo objavljen nov razpis.”

Razpis za deficitarne štipendije, na katerega se je bilo mogoče prijaviti od 24. 8. 2015 dalje, je razveljavljen. Konec prihodnjega tedna bo Sklad za razvoj kadrov in štipendije objavil nov javni razpis. Analiza okoliščin, ki jo je zahtevala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je pokazala, da vlagatelji, ki so želeli dostopati do vloge preko spletne strani, niso bili v enakopravnem položaju do vlagateljev, ki so vlogo prejeli na sedežu sklada. Zato je razveljavila razpis, ki bo ponovljen že prihodnji teden.

Ministrica Kopač Mrak se je na novinarski konferenci najprej opravičila vsem, ki so imeli zaradi razpisa nevšečnosti. “Izvedba razpisa žal ni potekala tako kot smo pričakvali, saj spletna stran zaradi velikega povpraševanja ni bila dosegljiva v ključni uri, kar pomeni, da kljub drugim možnostim tudi na spletu, kandidati za štipendije niso imeli vsi enakopravnega dostopa do vloge, kriterij pa je bil ura oddane vloge, zato je bila ta prva ura in pol, ko sistem ni deloval, tako pomembna,” je ob tem povedala ministrica Kopač Mrak in že najavila nov razpis.

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije bo tako že prihodnji petek, 4. 9. 2015 objavil nov razpis za deficitarne štipendije skupaj z vlogo, ki jo bo sicer mogoče oddati od 11. 9. 2015 dalje. Zaradi obstoječih pravnih okvirjev v tem trenutku, če želimo štipendije podeliti še za letošnje šolsko leto, postopkov ne moremo spreminjati in bo prav tako štel vrstni red prispelih vlog. Bodo pa pri obravnavi vlog imeli prednost dijaki, vpisani v prvi letnik. Prihodnje leto bo po zagotovilih ministrice razpis za deficitarne štipendije objavljen v začetku leta, določeni pa naj bi bili tudi podrobnejši kriteriji, s katerimi bi preprečili takšne nevšečnosti, kot so se dogodile pri aktualnem razpisu.

Kopač Mrak o podpisu sporazuma za odpis dolgov

Ministrica Kopač Mrak: Podpisan sporazum z župani in direktorji podjetij za odpis dolgov je v korist ljudi

Danes je v ljubljanskih Križankah 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. januarja 2016. Humanitarne organizacije Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine pa so z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak podpisale namero o zagotavljanju materialne podpore in pomoči prisilno izseljenim družinam.

Podpis Aleksander Jevšek

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je s predstavniki občin, podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim ter tudi pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Sporazum o pomoči najšibkejšim je podpisan na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča upnikom in dolžnikom, da bodo sporazumno odpisali dolg brez davčnih posledic med 1. avgustom 2015 in 31. januarjem 2016.

Podpis Saša Likavec Svetelšek

Ministrica Kopač Mrak je uvodoma izpostavila, da smo “to dobro delo z različnimi organizacijami dosegli skupaj.” Tako država kot številna podjetja že zdaj odpisujejo dolgove, a bo zdaj ta proces hitrejši in poenostavljen. “Ponosna sem, da je še veliko družbeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najšibkejše,” je zbranim dejala ministrica. “Želim si, da bi projekt odpisa dolgov dal čim boljše rezultate, obenem pa v paketu pomoči uvajam o tudi predplačniške kartice in zagotavljamo stanovanja za deložirane družine,” je še poudarila ministrica Kopač Mrak.

Podpis Martin Rebolj

Odpis dolga je sicer eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in vsebuje tudi; reševanje problematike deložacij, ki se ga je ministrstvo za delo lotilo skupaj s humanitarnimi organizacijami; Rdečim Križem Slovenije, Slovensko Karitas in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Družine, ki so že bile deložirane bodo lahko začasno nastanjene v nezasedenih stanovanjih Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.

Podpis Tomaž Režun

Že danes je na voljo 11 stanovanj, dolgoročni cilj je vzpostavitev širokega nabora stanovanj, ki bodo na voljo tistim, ki se znajdejo pod težo grožnje z deložacijo. Da so stanovanja že pripravljena na vselitev so pripomogla tudi podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo pohištva. Humanitarne organizacije so družinam ponudile vso strokovno pomoč in zbiranje donacij za družine. Ministrstvo je med drugim pripravilo tudi kampanjo osveščanja državljank in državljanov o pravicah, ki jih imajo v primeru deložacije oziroma kaj vse lahko storijo prej, da do deložacije sploh ne pride.

Podpis Bojan Borovnik

Pomemben del paketa pomoči je tudi uvedba sistema predplačniških kartic za socialno najbolj ogrožene, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati. Kartice bodo omogočale način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno. Na kartice bodo posamezniki prejemali izključno socialne transferje (npr. denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek, itd.).

Podpis Emil Rojc

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 3. julija 2015 objavilo javno naročilo za izvedbo sistema predplačniških kartic, predviden začetek uporabe kartice pa je november 2015. Razlog uvedbe predplačniške kartice je v tem, da se številni prejemniki socialnih transferjev srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih, čeprav gre za sredstva, ki so namenjena osnovnim stroškom za preživetje.

Podpis sporazuma za odpis dolgov

Vse informacije, obrazci za državljanke in državljane, dodatna pojasnila o celotnem paketu pomoči so na voljo na posebni spletni strani www.paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002.

Nagovor ministrice dr. Anje Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov:

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak ob podpisu sporazuma za odpis dolgov from Socialni demokrati on Vimeo.

Anja Kopač Mrak

Kopač Mrak: “Veseli me, da je DZ sprejel zakon, ki ščiti prejemke socialno ogroženih ljudi.”

Državni zbor je skoraj soglasno potrdil spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki prinašajo pomembne novosti namenjene izboljšanju položaja socialno najbolj ogroženih ljudi. Spremembe se namreč nanašajo na prepoved zaračunavanja stroškov izvršb prejemnikov socialnih transferjev. Okoli 10.000 prejemnikov denarne socialne pomoči ima zaradi zaračunavanja stroškov izvršb s strani bank, blokirane bančne račune.

Doslej se je namreč dogajalo, da so banke za stroške izvršbe prejemnikom denarne socialne pomoči zaračunavale tudi več kot 30 evrov. Tako so najrevnejši ostajali brez pomembnega dela denarne socialne pomoči, ki je namenjena golemu preživetju. Po novem zakonu bodo prejemniku npr. denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, otroškega dodatka ipd. ti prejemki v celoti ostali.

Iz izvršbe je po novem izvzet tudi veteranski dodatek – nanj se lahko z izvršbo poseže le v primeru izvršbe zaradi neplačevanja zakonite preživnine. Iz izvršbe bodo izvzete oskrbnine in enkratni prejemki ob prvi namestitvi otroka v rejniško družino. Zvišuje se tudi znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe in mora biti v višini neto minimalne plače.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v teh dneh že objavilo tudi javno naročilo za vzpostavitev predplačniških kartic. Te bodo namenjene socialno najbolj ogroženim, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa na katere bi prejemali socialne transferje ali s temi sredstvi ne morejo v celoti razpolagati. Tako predplačniške kartice, kot tudi prepoved zaračunavanja stroškov povezanih z vpogledom v tekoče račune sodita v paket ukrepov za pomoč najranljivejšim, ki ga pripravljajo na ministrstvu pod vodstvom ministrice dr. Anje Kopač Mrak.

glava_dopis_1jezicna_za urejanje

MDDSZ objavilo javno naročilo za predplačniške kartice za prejemnike sredstev

Kot je povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak “na MDDSZ uresničujemo del Paketa o pomoči socialno najbolj ranljivim, ta teden bo v DZ tudi že novela zakona o izvržbi, ki onemogoča zaračunavanje stroškov vpogleda v račune prejemnikov denarne socialne pomoči, ob tem pa je oddano tudi že javno naročilo za izvedbo predplačniških kartic.” Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč v petek, 3. 7. 2015, objavilo javno naročilo za predplačniške kartice za prejemnike sredstev iz naslova pravic iz javnih sredstev. Predmet javnega naročila so predplačniške kartice (t.i. socialni računi), ki bodo omogočali prejemnikom nekaterih prejemkov po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ne morejo odpreti bančnega računa in prejemnikom, ki ne morejo razpolagati s temi sredstvi v celoti, da te prejemke prejmejo preko predplačniške kartice.

Številni prejemniki socialnih transferjev se srečujejo s situacijo, ko jim banke zaračunavajo nadomestilo za izvrševanje sklepov o izvršbi in zavarovanju v skladu s 142. členom Zakona o plačilnih storitvah in sistemih. Ker gre za prejemnike socialnih transferjev, ki so namenjeni preživetju, ostanejo le-ti brez pomembnega dela sredstev, upniki pa se vseeno ne morejo poplačati, tako da dolg vseeno ostane. V ta namen so bile pripravljene spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v skrajšanem postopku v DZ).

Spremembe se nanašajo na prepoved zaračunavanja stroškov vpogleda bank pri določenih prejemkih, med katerimi so tudi socialni transferji. Kljub uveljavitvi novega 102.a člena ZIZ ta problematika ne bo v celoti rešena, zato se bo za te prejemnike in za prejemnike, ki nimajo oziroma ne morejo odpreti osebnega računa pri banki, vzpostavilo sistem, ki bo preko izdajanja in aktiviranja predplačniških kartic omogočal prejemanje določenih prejemkov po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Predplačniške kartice bodo omogočale kartični način poslovanja brez bančnega računa, za katerega se bodo upravičenci odločili prostovoljno.

Predplačniške kartice sodijo v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim, ki vključuje tri ključna področja: odpis dolgov, rešitve na področju deložacij in ureditev problematike zaračunavanja stroškov povezanimi z vpogledom v tekoče račune prebivalcev ter zapiranje oz. nezmožnost odpiranja bančnih računov.

Več o javnem naročilu za predplačniške kartice si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/BNgCg