Prispevki

Komentar Rok Dacar: Stranpoti členov 10a in 10b zakona o tujcih

Le malokateri zakon vzbudi toliko zanimanja strokovne in širše javnosti ter vnaša v politično delovanje toliko turbulenc, kot jih je Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o tujcih (Ztuj-2D), oziroma njegovo sprejemanje. V zvezi z njegovo vsebino so se pojavljali številni, po mojem mnenju upravičeni, pomisleki glede skladnosti zakona z Ustavo in mednarodnimi konvencijami, ki vežejo Slovenijo. Kot pravnik (v nastajanju) se ne čutim poklicanega in usposobljenega razpravljati o političnih pretresih znotraj največje koalicijske stranke in formiranju dokaj nenavadno sestavljene večine, ki je zakon sprejela. Zato pa bom na kratko naslovil nekaj pravnih težav tega zakona.

Najprej pa nekaj besed o ozadju. Namen novih dveh členov zakona je zaščititi državo pred potencialnim novim množičnim prihodom migrantov po t.i. balkanski begunski poti, ki je po dogovoru EU s Turčijo iz lanskega marca sicer bolj ali manj zaprta. Drži pa, da je Turčija dokaj nezanesljiv partner in je že večkrat uporabila grožnjo odstopa od dogovora, nazadnje po januarski odločitvi grškega vrhovnega sodišča, da ne bo prišlo do izročitve osmih oficirjev, ki so po neuspelem puču lanskega julija zbežali v Grčijo. S sprejetjem zakona je Slovenija v Barlaymont in v Banske dvore poslala jasen signal, da se, ob morebitnem (čeprav razmeroma neverjetnem) ponovnem odprtju balkanske begunske poti migrantska kriza ne bo reševala v Sloveniji.

Ko govorimo o migrantih je potrebno razlikovati med tistimi, ki so po mednarodnem pravu deležni zaščite (begunci) ter tistimi, ki je niso (povečini ekonomski migranti). Beguncem mednarodno pravo, najpomembnejši dokumenti na tem področju so tretja Ženevska konvencija ter Dodatna protokola I in II, daje zaščito. Zagotovo ne vsi, vsekakor pa lep delež, migrantov, ki bi do Slovenije prišli ob morebitnem ponovnem odprtju balkanske begunske poti, bi bil beguncev, ki bi jim kot takim po mednarodnem pravu bili dolžni nuditi zaščito. Relevantne mednarodne pogodbe je ratificirala tudi Slovenija, kar pomeni, da so v našem pravnem sistemu nadrejene zakonom ter podrejene ustavi.

S sprejetjem zakona se v stari Zakon o tujcih vnašata dva nova člena, 10a (spremenjene razmere na področju migracij in 10b (ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij). Prvi od njiju uvaja neko posebno stanje, stanje »spremenjenih razmer« v katerem je »oteženo delovanje osrednjih institucij države in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij«. To stanje uvede na predlog Vlade DZ za obdobje 6 mesecev, ki se lahko v nedogled podaljšuje, vsakič za 6 mesecev. Torej je le navidezno časovno omejeno, saj se ga da po mili volji podaljševati za nadaljnjih 6 mesecev, kar je v nasprotju z 16 členom Ustave, ki pravi, da je določene (ne vse) človekove pravice mogoče suspendirati šele in le za čas trajanje vojnega in izrednega stanja nikakor pa ne na zalogo, ali kot pravi drugi odstavek člena 10a Zakona o tujcih ko bi »lahko« nastale razmere, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost.

Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah ima enako dikcijo, določene konvencijske pravice se lahko suspendirajo »med vojno ali ob kaki drugi splošni nevarnosti« (člen 14). Nadaljnja težava se pojavi v tem, da tako Ustava kot tudi Konvencija za omejitev človekovih pravic zahtevata ali vojno ali izredno stanje. »Stanje spremenjenih razmer« po Zakonu o tujcih pa ni ne eno ne drugo in bi v primeru aktivacije ukrepov šlo za kršitve človekovih pravic v stanju miru, ki so seveda nedopustne. Zadnja težava v tem sklopu pa je, da 16. člen Ustave prepoveduje da omejitev človekovih pravic povzroči neenakopravnost, ki temelji na osebnih lastnostih. Iz zakona pa jasno izhaja, da se bo med migranti delala razlika glede na zdravstveno in družinsko stanje.

V členu 10b pa je opisano okostje postopka, po katerem se v stanju »spremenjenih razmer« ravna s tujci. Na kratko rečeno, pove, da se prošnja za mednarodno zaščito zavrže, če v drugi državi EU iz katere je tujec prišel (torej na Hrvaškem) ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnih postopkov in če tam ne bo podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Če pa je tujec v tako slabem zdravstvenem stanju, da se ukrep ne more izvesti, ali je njegov družinski član ali pa mladoletnik brez spremstva, se tak ukrep ne more izvesti. Tudi v tem členu se skriva nekaj zank.

Tujec sicer ima pravico do pritožbe glede sklepa s katerim se zavrže prošnja za mednarodno zaščito, je pa velika verjetnost, da bi takšna pritožba v resnici ne bila učinkovita. Evropsko sodišče za človekove pravice je skozi svojo sodno prakso izoblikovalo standard, da mora biti pravica do pravnega sredstva (v tem primeru pritožbe) učinkovita v resničnem življenju in ne le na papirju, o njej pa mora biti odločeno v nekem razumnem roku, da se smatra za učinkovito.

Osebno si izjemno težko predstavljam, kako bi tujec, ki je »nastanjen« v zbirnem centru nekje na Hrvaškem in zelo verjetno ne govori hrvaščine v ustreznem roku prišel do osebe z ustreznim znanjem, ki bi v sosednji državi vložila pritožbo zoper sklep. To pravno sredstvo zagotovo ni učinkovito. Naslednja težava pa je v tem, da bi o zdravstvenem stanju in starosti migrantov zelo verjetno odločali policisti, ki ne za eno ne za drugo niso ustrezno strokovno usposobljeni in bi izjeme vrnitvi na Hrvaško zelo verjetno ostale zgolj na papirju.

Na postopek sprejemanja omenjenega zakona se je nenavadno ostro odzval tudi Svet Evrope, mednarodna organizacija namenjena varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s sedežem v Strasbourgu. Deležni smo bili neposrednih, nadvse nediplomatskih kritik, »ponujena« nam je bila celo pomoč pravnih strokovnjakov, ki bi uredili zakon tako, da bi ne kršil Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slednjo gesto bi lahko kdo razumel tudi kot sporočilo Sveta v smislu »poslali vam bomo naše pravnike, ker so vaši očigledno nesposobni pripraviti zakon, ki ne krši človekovih pravic«.

Do veliko hujših ter ne zgolj potencialnih (kot v našem primeru) kršitev evropskega prava človekovih pravic je prišlo že v kar nekaj članicah Sveta, v Turčiji, na Poljskem ter v Veliki Britaniji. Ruska federacija pa je skoraj pet let blokirala sprejetje protokola 14, katerega namen je bil razbremeniti Evropsko sodišče za človekove pravice. Nobena od teh držav ni bila deležna takšne kritike, pač pa le meglenih in diplomatsko kultiviranih opominov. Razlog za to občutno razliko v obravnavanju je več kot očitno majhnost Slovenije (in temu primerna količina finančnih sredstev, ki jih nameni za delovanje Sveta).

Zakon pa je tudi v očeh evropskega prava človekovih pravic sila problematičen. Sodišče se je v večih sodbah postavilo na stran beguncev. V sodbi M.S.S. proti Belgiji in Grčiji je prvo obsodilo, ker je prosilca za azil vrnila v Grčijo, čeprav je bilo dobro znano, da so tam razmere, ki jim bo izpostavljen nečloveške, drugo pa zaradi teh razmer. V zadevi Hirsi Jamaa proti Italiji je bila Italija obsojena, ker je njihova obalna straža blizu Lampeduse prestregla ladjo z migranti in jih, ne da bi predhodno ugotovili ali imajo pravico do mednarodne zaščite ali ne, vrnila v Libijo. Do obsodbe je prišlo, čeprav niso niti stopili na italijansko zemljo.

Do podobne situacije bi zelo verjetno prišlo tudi ob uvedbi stanja »spremenjenih razmer«. Kot ponazoritev razmeroma široke zaščite, ki jo Sodišče namenja prosilcem za azil lahko navedemo tudi primer HLB proti Franciji, kjer je Francija bila obsojena, saj je želela izgnala pritožnika v Kolumbijo, kjer mu je pretilo maščevanje kartelov, ker je pretrgal kolumbijsko verzijo omerte. Pa tudi zadevo Jabari proti Turčiji v kateri je do obsodbe prišlo zaradi nameravanega izgona Iranke, ki ji je v domovini zaradi prešuštva grozilo kamenjanje. Gotovo pa bi se dalo najti še številne druge primere.

To pravo Slovenija mora upoštevati, saj na področju človekovih pravic velja uporabiti tisti akt, ki nudi najvišjo raven zaščite. Poleg tega pa ustava v 15. členu določa, da se pravic iz mednarodnih aktov, ki zavezujejo Slovenijo ne sme omejevati z argumentom, da jih ustava ne priznava ali pa jih priznava v manjši meri.

Kako torej dalje?

Varuhinja človekovih pravic je vložila zahtevo za ustavno presojo dveh členov, o kateri mora zdaj odločiti Ustavno sodišče. Kakšna bo njegova odločitev si ne upam ugibati. Če člena na Ustavnem sodišču ne bosta padla in bi bilo kdaj v prihodnosti nove določbe zakona potrebno uporabiti, bi lahko oškodovanec vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Kolikor sam poznam logiko njegovega delovanja, bi verjetno ne zahtevalo izpolnitve strogih formalnosti za dopustnost pritožbe ter našlo nek manever, s katerim bi dopustilo vsebinsko odločanje. Po mojem skromnem mnenju bi bil rezultat najverjetneje obsodba Slovenije ter vse iz nje izhajajoče finančne in moralne posledice.

Menim, da ni bilo razloga za sprejem zakona, ter da je po nepotrebnem napravil razpoke v vladajoči koaliciji in hkrati dal vetra v jadra opozicijskih strank, ki se zavzemajo za bolj trdo obravnavanje migrantov. Iste rezultate bi lahko dobili tudi na dosti manj konflikten način. In sicer z razglasitvijo izrednih razmer ob morebitnem novem migrantskem valu ali pa tako, da bi se Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona tujcih pripravil in uskladil do te stopnje, da bi se ga lahko v primeru potrebe na hitro sprejelo.

Volilna baza desno-nacionalističnih strank bo na tej strani tudi ostala in se ne bo pomaknila bolj proti sredini. Za zmerne stranke zato ni koristno, da prevzemajo njihovo retorika. Še posebno to velja v času, ko se krivdo za vsa zla in žalosti s poenostavljanjem in populističnim zrcaljenjem resničnosti želi prevaliti na tiste druge, tiste, ki niso naši.

Kdo pa so sploh naši?

Rok Dacar, študent Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Stališče Socialnih demokratov do begunske in migrantske krize

Dopolnjeno stališče Socialnih demokratov glede begunske in migrantske krize, ki ga je pripravil Svet SD za zunanjo politiko pod vodstvom evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon.

Socialni demokrati smo v prvi vrsti zagovorniki solidarnosti in humanitarnosti, kot tudi večkulturnosti, večjezičnosti in kulture dialoga. Prepričani smo, da odgovor na begunsko in migrantsko krizo nikakor ni manj, temveč več Evrope, ne manj, temveč zgolj več schengna. Ne smemo dovoliti, da nas novonastala situacija prestraši, da podre naše dolgo grajene temelje odprte – fizično, kot tudi v glavah – evropske družbe. Schengen ne pomeni le, da ni meja med državami, Schengen je tudi simbol Evrope in evropskega povezovanja. Državljanom zagotavlja svobodo gibanja, državam in podjetjem tesnejše gospodarsko sodelovanje. Socialni demokrati bomo storili vse, da ohranimo schengen, kot ga poznamo. V tej luči se zavzemamo tudi za povečanje naporov, da se pomaga Grčiji, državi, ki jo obsežni migrantski tokovi najbolj prizadenejo. Prizadevali si bomo za več Evrope miru in socialne blaginje, temeljev socialnodemokratske države, hkrati pa, da kakovost življenja v Evropi ostane nespremenjena.

Začnimo se dejansko obnašati, kot da gre za evropski problem! Da, dejstvo je, da obsežne migrantske tokove lahko obvladamo le skupaj, na evropski ravni, z evropsko rešitvijo, ampak Evropa in EU smo tudi mi, Slovenci. Socialni demokrati se zavzemamo za oblikovanje migracijske politike EU, za uvedbo jasnih pravil glede ločevanja beguncev in drugih migrantov, kot tudi za EU dogovor glede ustrezne obravnave enih in drugih. Beguncem, ki jim vojne in pregon ogrožajo življenja, moramo pomagati. Postaviti moramo skupna pravila, ki bodo določala, kdo je upravičen do azila v državah EU. Socialni demokrati ne pristajamo na zaostrovanje azilne zakonodaje, ki bi migrante obravnavala kot drugorazredne prebivalce.

Poudarjamo, da je treba poiskati rešitev za vzroke begunske krize, ne pa zgolj obravnavati posledice krize, ki se skozi izjemno povečan begunski val manifestira na vratih Evrope. Reševanja krize se je treba – v prvi vrsti – lotiti v njenem izvoru, zato Socialni demokrati podpiramo mirovna pogajanja za Sirijo, ki vključujejo širok spekter najpomembnejših akterjev v mednarodni skupnosti in potekajo pod okriljem Združenih narodov. Hkrati se zavzemamo tudi za okrepitev Skupne zunanje in varnostne politike EU ter povečano aktivnost visoke zunanjepolitične predstavnice EU. Čim prej je treba končati vojno, medtem pa že razmišljati o obnovi, predvsem pa o gospodarskem razvoju držav sredozemskega bazena, ki bo ljudi rešil revščine. Najpomembnejši mednarodni akterji se morajo dogovoriti za načrt razvoja, podobno kot je po drugi svetovni vojni to bil Marshallov načrt.

Socialni demokrati opozarjamo, da so migracije zgodovinski pojav, ki ga ni možno ustaviti. Ob nujnosti vzpostavitve skupne EU migracijske politike in boju proti nezakonitemu priseljevanju pozivamo k oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.

Tehnične ovire na slovenski meji s Hrvaško so začasen ukrep. Socialni demokrati smo trdno prepričani, da prihodnost EU ni v ograjah in zidovih, temveč v odprtem in strpnem skupnem evropskem prostoru. Socialni demokrati upamo, da bodo evropski ukrepi začeli delovati, da bodo ustavili pritisk na zunanje meje Evropske unije, zagotovili varnost ter vladi tako omogočili čimprejšnjo odločitev o umiku tehničnih ovir na meji s sosednjo državo.

Vsak izmed nas, državljanov in državljank Republike Slovenije, je dolžan upirati se radikalni, žaljivi in sovražni retoriki. Če se med seboj razumemo in spoštujemo, slišimo drug drugega in znamo skupaj iskati razumno rešitev, nas migracije in migranti ne bodo prestrašili. Razlike bogatijo, ne pa siromašijo našo družbo, naš vsakdan, našo prihodnost.

Socialni demokrati smo prepričani, da se lahko Slovenci dostojanstveno, solidarno in preudarno spopademo z migrantsko krizo. Ne gre za radikalno leve ali ekstremno desne rešitve, gre za zdravo pamet, za vizijo in za dolgoročno strpno in uspešno družbo. Za solidarnost in ljudi, za vse nas.

Predsednik SD Židan: Če ne bo enotnega pristopa EU glede migrantov, moramo ukrepati kot Nemčija in Avstrija

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan meni, da se je še naprej treba skušati dogovoriti za enoten pristop evropskih držav do migrantskega vprašanja, saj do tega doslej na učinkovit način nismo prišli. “Če tega ne bo, moramo voditi povsem enake ukrepe kot Nemčija ali Avstrija,” je dejal Židan. Na novinarsko vprašanje, ali gre za zavračanje beguncev na meji, je Židan ponovno poudaril, da moramo sprejeti enake ukrepe. “Za razliko od Nemcev, ki imajo očitno rezerve, da lahko sprejmejo 300.000 ali več ljudi na leto, majhna Slovenija take kapacitete nima. To je treba upoštevati in to je morda v tem trenutku eno najpomembnejših vprašanj v državi, s katerim se mora vlada ukvarjati,” je dejal predsednik SD v izjavi medijem ob robu sestanka koalicije.

Opozoril je tudi, da je Nemčija pomembno spremenila vstopno politiko, tudi Avstrija ni več le pri najavah take politike, pač pa jo začenja postopoma tudi sama spreminjati. “Avstrija sprejema to, kar počne Nemčija. Mi pa imamo južno sosedo, kjer dogovori nič ne pomenijo, zato mora Slovenija svojo vlogo odigrati tako kot druge države. To tudi v SD pričakujemo,” je dejal Židan.

Nemčija je namreč na svoji južni meji od novega leta zavrnila in Avstriji vrnila tudi po več sto migrantov na dan, ki so želeli le prečkati Nemčijo, ne da bi v njej zaprosili za azil. Sicer je tudi Avstrija začela dosledneje preverjati identiteto migrantov in zavrača tiste, katerih identiteta se ne sklada z njihovimi lastnimi navedbami. Na ta način je Avstrija na meji s Slovenijo od začetka leta zavrnila več kot 1650 migrantov. Slovenija je nato napovedala določene ukrepe glede sprejemanja beguncev iz Hrvaške.

Ministrica Katič: “Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj in bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev.”

Ministrica za obrambo Andreja Katič je obiskala občino Gornja Radgona, kjer sta si z županom ogledala prehod beguncev in migrantov prek mostu na Muri iz Republike Slovenije v Republiko Avstrijo. Obisk je ministrica Katič nadaljevala v nastanitvenem centru, kjer so ji predstavniki civilne zaščite, vojske, policije, humanitarnih organizacij in prostovoljcev predstavili trenutno stanje v nastanitvenem centru. Ministrica Katič se je ob tem zahvalila vsem, ki sodelujejo pri reševanju begunske krize in pohvalila odlično organizacijo vseh sodelujočih služb na terenu. “Do zdaj smo živeli v Evropi, ki ni imela mej. Tudi mi sami to ograjo čutimo bolj kot usmerjevalno in ne kot ograjo med mejami. Upam, da bo res v najkrajšem mogočem času odveč in jo bomo lahko odstranili ter živeli kot naj bi živeli v svobodni Evropi,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva s prostovoljci
 
Ministrica za obrambo iz vrst SD si je v Središču ob Dravi ogledala postavljanje ograje na meji z Republiko Hrvaško, se zahvalila pripadnikom Slovenske vojske in Policije za prizadevno delo. “Ograja se postavlja po načrtih na vseh tistih območjih, kjer Policija meni, da jo je treba postaviti. Mi sproti dobivamo informacije, kako migranti in begunci prehajajo druga območja. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo ukrepi učinkoviti in bo pot migrantov in beguncev usmerjena tudi v druge države. Slovenija sama ima žal omejene vire. Vsi vemo, da smo najmanjša država z najbolj omejenimi zmogljivostmi na tej t. i. balkanski poti do želenih držav. Verjamem, da bo Evropa vseeno stopila skupaj, da bodo voditelji, tako kot za reševanje bank, tudi za reševanje begunske in migrantske krize čim prej poiskali rešitev. Strinjam pa se s tem, da sami lahko prispevamo le delček k temu, da ljudem pomagamo, ne moremo pa sami rešiti te krize, ki je svetovnih razsežnosti, ne samo evropska,” je povedala ministrica Katič.

Katičeva z vojaki o ograji
 
Ob koncu obiska si je ministrica v Vojašnici Generala Maistra v Mariboru ogledala tudi Taktični operativni center 74. pehotnega polka, kjer pripravljajo tudi toplo hrano za begunce in migrante. Vojaške kuharske ekipe so sicer v zadnjih dveh mesecih pripravile in razdelile že okrog 100 tisoč toplih obrokov.

Ministrica za obrambo Katič z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Stylianidesom o begunski krizi

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v Ljubljani sestala z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom. Skupaj sta se strinjala o pomenu celovitega pristopa EU pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko, komisar pa je pohvalil napore vseh služb v Sloveniji, ki pomagajo pri oskrbi beguncev in migrantov.Glavna tema pogovorov ministrice za obrambo Andreje Katič s sodelavci z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosom Stylianidesom na Ministrstvu za obrambo je bila aktualna begunska in migrantska problematika, govorili pa so tudi o sodelovanju Slovenije z EU na področju civilne zaščite.

Ministrica Katič je s sodelavci iz upravnega dela ministrstva, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Slovenske vojske evropskemu komisarju za humanitarno pomoč in civilno zaščito Christosu Stylianidesu pojasnila delovanje ministrstva, in sicer tako Civilne zaščite kot Slovenske vojske, pri soočanju z begunsko in migrantsko problematiko. Evropskemu komisarju se je obenem zahvalila za mednarodno pomoč, ki jo je Slovenija dobila prek Mehanizma CZ EU in v okviru Centra za usklajevanje nujnega odziva, in povedala, da nam številne države pomagajo tudi na bilateralni ravni. Kot je dejala, se predvideva, da bo v Slovenijo kmalu prišlo novih 30 tisoč beguncev in migrantov ter pri tem opozorila na pomen celovitega pristopa k reševanju begunske problematike na nacionalni ravni, predvsem pa v okviru EU.

Evropski komisar Stylianides je izrazil podporo naporom Slovenije, da beguncem in migrantom nudi osnovno podporo in pohvalil delovanje vseh služb. Kot je dejal, se zaveda, da dosedanja pomoč EU ni dovolj in da si bo osebno prizadeval, da bo EU tudi v prihodnje pomagala prizadetim državam, kot tudi poiskala ustrezne rešitve. Pri tem je opozoril, da bi bile te najbolj učinkovite na politični ravni, in sicer sprejete tudi širše od Evropske unije, to je na globalni ravni in pri samem izvoru.

Ministrici je komisar predstavil prizadevanja v okviru Evropske komisije za obvladovanje trenutnih razmer in za pomoč državam članicam, ki se soočajo s krizo. Obenem je glede včerajšnje odločitve Vlade Republike Slovenije, da bo na meji s Hrvaško postavila začasne tehnične ovire, s katerimi bi zagotovila nadaljnjo odprtost, a nadzorovanost prehodov meje, dejal, da tega ukrepa vsekakor ne razume kot postavljanja novih meja v Evropi in upa, da jih tako ne bo razumela tudi širša javnost. Poudaril je, da se mora Evropa pri reševanju begunsko-migrantske problematike izkazati kot enotna.

V nadaljevanju so govorili o sodelovanju Slovenije in EU na področju civilne zaščite. Ministrica je s sodelavci predstavila temeljne značilnosti in posebnosti slovenskega sistema zaščite in reševanja. Glede sodelovanja Slovenije z EU na področju mehanizma civilne zaščite (CZ) pa je dejala, da naša država namerava tudi v prihodnje v njem aktivno sodelovati, saj je učinkovito ukrepanje ob nesrečah na evropski ravni izjemno pomembno in spodbuja tudi razvoj nacionalnih sistemov CZ. Slovenija v mehanizmu CZ aktivno sodeluje tudi s strokovnjaki in enotami, ki so pomagali pri odpravljanju posledic poplav v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji, medtem ko je sama za pomoč prek mehanizma CZ EU doslej zaprosila dvakrat, in sicer ob lanskem žledu in letos zaradi begunsko-migrantskega dogajanja.

V zaključni fazi izdelave so tudi ocene tveganj za posamezne vrste nesreč, s katerimi bo Slovenija decembra letos oziroma skladno s terminskim načrtom seznanila tudi Evropsko komisijo. Ministrica Katič je s sodelavci komisarju Stylianidesu predstavila programe, ki jih za države članice mehanizma CZ EU izvajamo v Izobraževalnem centru RS za zaščito in reševanje na Igu. Glede vzpostavljanja evropske zmogljivosti za ukrepanje ob nesrečah (European Emergency Response Capacity), ki jo sestavljajo prostovoljne zmogljivosti držav članic, Slovenija načrtuje prispevek z ekipo za reševanje v jamah. Kot so poudarili predstavniki vodstva Ministrstva za obrambo, Slovenija ostaja med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem civilne zaščite EU.

Predsednik SD pričakuje dosledno uresničevanje zavez vrha EU – Zahodni Balkan v zvezi z begunsko krizo

Slovenska vlada zaenkrat računa na implementacijo zavez z mini vrha EU – Zahodni Balkan, če se to ne bo zgodilo, pa je pripravljena tudi na zaostrovanje ukrepov, je bilo osrednje sporočilo po današnjem koalicijskem vrhu predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, na katerem je premier koalicijske partnerje seznanil z dogovori nedeljskega mini vrha. Če bodo zaveze implementirane, po mnenju predsednika SD mag. Dejana Židana obstaja realna možnost, da bo begunski tok bolj nadzorovan in se bo zmanjšal ter bo tako tudi Evropa zunaj težav z migranti oz. begunci.

“Če se dogovor na ravni EU ne bo spoštoval, pa imamo na razpolago različne scenarije, tudi bolj črne,” je v izjavi novinarjem opozoril Židan in spomnil, da izkušnje Slovenije s Hrvaško niso najboljše, poleg tega pa so sosedje tudi v predvolilnem času. “A so del evropskega prostora in bi morali spoštovati zaveze,” je poudaril Židan in ob tem izpostavil tudi pomen akcijskega načrta s Turčijo, ki pa ima v nedeljo volitve. Zato Židan računa, da se bo po volitvah bolj intenzivno pristopilo tudi k iskanju ustreznih rešitev s to državo.

Če druge države ne bodo spoštovale evropskega pravnega reda, pa je tudi Židan posvaril, da bo tudi Slovenija primorana sprejeti neobičajne ukrepe, kar sta med drugim prisotnost vojske in razmišljanje o tehničnih sredstvih na državni meji. “To bomo žal primorani narediti, če Evropa ne bo naredila svojega,” je pojasnil predsednik SD in hkrati poudaril, da Slovenija nikakor ni v izrednem stanju. “Zavedam se, da je uporaba vojske na meji v času, ko ni vojne, problematična z več vidikov,” je pojasnil Židan, a obenem spomnil, da pritisk beguncev povzroča neobičajne razmere in je treba uporabiti vse resurse, ki so na razpolago.

“Pozorni moramo biti na človekove pravice in standarde v demokratični družbi ter tudi na humanitarnost do beguncev oz. migrantov, a se hkrati zavedamo, da je dolžnost vlade varovanje naše države in državljanov,” je izpostavil Židan. Po besedah predsednika SD sicer vsi vedo, da je krizo treba reševati tam, kjer nastaja in da meja EU ni meja med Slovenijo in Hrvaško ali Slovenijo in Avstrijo. “Tako je treba narediti vse, kar je možno, da bo meja takšna, kot mora biti v okviru schengenskega sistema,” je še pojasnil Židan. To po njegovih besedah pomeni, da je treba ljudi, ki vstopijo v EU in potrebujejo pomoč, takoj evidentirati in ugotoviti, ali so to azilanti ali pribežniki iz ekonomskih razlogov.

Predsednik SD je v izjavi za medije še poudaril, “da je veliko odvisno tudi od pomoči enot Frontexa na na grško-makedonski in hrvaško-srbski meji ter od akcijskega načrta s Turčijo, od katere je odvisen tudi dotok migrantov po t.i. balkanski poti, ocena vlade pa je, da bodo migranti v prihodnjih dneh še prihajali v Slovenijo, zato se morajo naše pristojne službe temu ustrezno odzivati.” Če se bo trenutno stanje nadaljevalo, pa želi Slovenija vzpostaviti vstopne točke, saj dnevno prihaja k nam od 12.000 do 13.000 migrantov. Vendar vlada ne želi, da bi prišlo do njihove razpršitve po celotni meji s Hrvaško.

Predsednik SD je tudi zagotovil, da se bo Slovenija držala vseh pravil, ki se jih mora kot schengensko mejno območje. “Naš cilj je, da je prihod beguncev v Slovenijo najavljen in ustrezno nadzorovan, da se hkrati izvedejo vsi postopki v skladu s schengnom in da ljudem ustrezno omogočimo prehod v želene države,” je pojasnil Židan in izpostavil tudi pomen finančne pomoči, ki jo bo prejela Slovenija od EU.

Obrambna ministrica Katič pohvalila delo vseh pripadnikov Civilne zaščite, vojske in policije, humanitarcev in prostovoljcev z migranti

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. oktobra, dopoldne obiskala nastanitveni center v Šentilju in nato popoldne še drugega v Brežicah. Namen ministričinega obiska nastanitvenega centra za migrante v Šentilju je bil seznanitev z aktualnimi razmerami v centru ter aktivnostmi Civilne zaščite, Policije, Slovenske vojske in humanitarnih ter drugih nevladnih organizacij pri oskrbi beguncev in migrantov.

Katičeva s policijo in civilno zaščito na Šentilju
 
Ministrice Katič razmere niso presenetile, saj je bila z njimi že predhodno podrobno seznanjena. Izrazila je zadovoljstvo s pozitivnim  odzivom ljudi, ki so vključeni v reševanje migrantske krize, saj le-ti pri tem delu vidijo predvsem izzive. Dejala je tudi, da je sodelovanje med Policijo, Slovensko vojsko, Civilno zaščito, lokalno skupnostjo in prostovoljci dobro ter operativno usklajeno. O vključenosti Slovenske vojske je ministrica Katič dejala, da gre pri tem za logistično podporo Civilni zaščiti in za pomoč Policiji pri varovanju meje.

Katičeva z gasilci na Šentilju

V kolikor bi, skladno s spremembo Zakona o obrambi, Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da je potrebna takšna pomoč Policiji, da se predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, da se Slovenska vojska vključi na tak način, da dobi zelo omejena policijska pooblastila, bi šlo samo za pomoč Policiji in za delovanje pod njenim vodstvom in v sodelovanju s Policijo. Tudi v tem primeru bi pripadniki Slovenske vojske opravljali samo tisto delo, za katerega so usposobljeni. Obrambna ministrica iz vrst SD se je zavzela za zagotavljanje primernih pogojev za delo sodelujočih pri reševanju migrantske krize.

Katičeva z vojaki na Šentilju

Ministrica Katič je poudarila, da smo relativno majhna država. Vstop 5.000 migrantov dnevno v Slovenijo, bi bil tako primerljiv z vstopom 500.000 migrantov dnevno v Nemčijo. Glede na to, da imamo omejene kadrovske in materialne resurse, pa je po njenem mnenju treba razmišljati o možnosti čim širšega vključevanja vseh razpoložljivih virov. Ministrica je še dejala, da je treba iskati dolgoročne rešitve in da pri tej krizi ne gre več le za obrambo meje Republike Slovenije, temveč za obrambo meja Evrope. Iz nastanitvenega centra v Šentilju je danes proti Avstriji odšlo 3000 migrantov, prihajajo pa novi avtobusi z migranti. V Šentilju je preko 120 pripadnikov Slovenske vojske, sicer pa je v različne aktivnosti, povezane z reševanjem migrantske problematike, danes skupno vključenih okrog 600 pripadnikov Slovenske vojske. Ministrica je po obisku v Šentilju odšla tudi v Brežice, kjer se je skupaj s predsednikom Vlade RS in notranjo ministrico seznanila z razmerami v Občini Brežice.

Predsednik SD Židan: “Sodelovanje vojske je nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok.”

Predsedniki parlamentarnih strank so pri premierju razpravljali o spremembah zakona o obrambi, s katerimi bi vojski za pomoč policiji pri varovanju državne meje dali začasna pooblastila, neuradno za tri mesece. Predsednik SD Dejan Židan je ob prihodu na srečanje povedal, da je sodelovanje Slovenske vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, je dodal Židan in pomiril, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.

Med parlamentarnimi strankami obstaja veliko soglasje, da s spremembo zakona o obrambi vojski dajo dodatna začasna pooblastila za pomoč policiji pri varovanju državne meje, je bilo sporočilo po srečanju pri premierju. To pomeni, da je zagotovljena dvotretjinska večina v DZ za sprejem predloga sprememb zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval in odločil še danes. Predlog novele zakona vojski v sodelovanju s policijo in v omejenem obsegu podelil pristojnost za nekatere dodatne naloge, ki so ta hip in v takšnih primerih potrebne, da se v večji meji zagotovi nadzor na meji in nad prehajanjem migrantov skozi slovensko ozemlje.

Predsednik SD Dejan Židan je po sestanku voditeljev strank glede ukrepov dodatno pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram. “Mi se zavedamo, kaj je naša dolžnost, to je, da delujemo humanitarno in da varujemo državljane kakor tudi državo,” je dejal Židan, ki je sicer kritičen predvsem do Hrvaške. Naši južni sosedje po njegovih besedah svoje meje ne obvladujejo. “Dejstvo je, da so izjemno daleč od tega, da bi lahko samo razmišljali, da bodo nekoč v schengenskem območju, in potem breme prenašajo nam,” je dejal Židan. Schengen po njegovih besedah pomeni nadzorovan vstop in nadzorovano gibanje ljudi.

Ministrica Katič: Nastanitvena centra v Logatcu in na Vrhniki sta primer dobre prakse sodelovanja z lokalno skupnostjo

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom ter direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom obiskala nastanitvena centra v Logatcu in na Vrhniki, namenjena nastanitvi in oskrbi beguncev ter migrantov, ki v zadnjih dneh množično prihajajo prek slovensko-hrvaške meje. Nastanitvene zmožnosti, organizacijo dela, pomoč migrantom, sodelovanje s prostovoljci in tudi dosedanje izkušnje z migranti, ki so bili v zadnjih dneh nastanjeni v logaškem centru, je predstavil vodja centra Janez Petrovič, umestitev centra v lokalno skupnost in pomoč, ki jo centru dajejo domačini, pa je ministrici predstavil župan Občine Logatec Berto Menard.

Župan Logatca in obrambna ministrica Katič

V centru, ki je namenjen predvsem občutljivejšim skupinam migrantov, kot so otroci, nosečnice, družine z majhnimi otroki, starejše in druge osebe, ki potrebujejo večjo skrb, lahko v zidanih objektih oskrbijo 110 ljudi, skupaj z nastanitvijo v bivalnih zabojnikih pa do 400. Že ob prihodu jih pričaka prevajalec, po rodu iz Sirije, ki že več desetletij živi v Sloveniji, in jim predstavi vse možnosti, ki jih ponuja center. Vse oznake in napisi v centru so tudi v arabskem jeziku. Tako v sobah kot v bivalnih zabojnikih lahko biva po šest oseb, na voljo pa imajo tudi lepo opremljene in ločene moške in ženske sanitarije ter tuširnice. Vsi objekti so opremljeni tudi z brezžičnim dostopom na internetno omrežje, tako da oskrbovanci lahko komunicirajo s svojimi družinami tudi prek spleta.

Prehrana je organizirana v posebnem jedilniškem objektu, na voljo so topli obroki, zlasti za otroke pa tudi mleko in sladki prigrizki. V centru delujejo številni prostovoljci Rdečega križa, Karitasa, tabornikov, Slovenske filantropije in mnogi drugi, ki migrantom pomagajo tako pri oskrbi kot tudi z zdravstveno in psihološko pomočjo, če jo potrebujejo. Na voljo imajo tudi vse nujne informacije o potovanjih, saj jih večina center zapusti takoj, ko si nekoliko odpočijejo, se oskrbijo z oblačili, obutvijo in drugimi potrebščinami, ki so jim na voljo v centru, ter svojo pot nadaljujejo proti krajem, kamor so namenjeni.

Katičeva v nastanitvenem centru Logatec

Ministrica Katič je po ogledu nastanitvenega centra izrazila zadovoljstvo nad odlično organiziranostjo, sodelovanjem številnih organizacij, ki delujejo v okviru sil za zaščito reševanje, prostovoljci, pripadniki Civilne zaščite, gasilci, pripadniki Slovenske vojske in tudi domačini, ki s svojim delom prispevajo k temu, da se tako občutljive skupine, ki so začasno nastanjene v centru, dobro počutijo in dobijo vso nujno pomoč. Kot je še dejala, se je prepričala, da organizacija poteka tako, kot je bilo tudi zamišljeno.

“To, da se begunci pri nas dobro počutijo in odhajajo zadovoljni, z dobrimi mislimi na Slovenijo, pa dokazuje, da smo Slovenci humanitarni, solidarni in da znamo pomagati soljudem v stiski,” je še poudarila ministrica Katič in dodala, da lahko center v Logatcu označimo kot primer dobre prakse, ne le zaradi sedanjega delovanja pri oskrbi migrantov, temveč tudi na splošno. Gre za center, ki deluje v sožitju z lokalno skupnostjo, zato se je ministrica še posebej zahvalila županu občine Bertu Menardu in občinskemu poveljniku Civilne zaščite.

Podpredsednica SD Fajon: “Ne nasedajmo stereotipom, ampak dajmo ljudem, ki si želijo boljšo prihodnost, priložnost.”

Podpredsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka Socialistov & Demokratov Tanja Fajon v pozivu državljankam in državljanom Republike Slovenije glede odnosa do beguncev ter migrantov.

Poziv Tanje Fajon glede beguncev in migrantov 18-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.