Prispevki

Brglez: Socialni demokrati s pobudo Vladi RS in drugimi aktivnostmi odločno v boj proti nasilju v družbi

“Socialni demokrati se zavzemamo za ničelno toleranco do vsakršnega nasilja, še posebej do nasilja nad ženskami in otroki,” je opozoril poslanec SD Milan Brglez na novinarski konferenci, na kateri so skupaj s poslanko Bojano Muršič, podpredsednico SD in pravosodno ministrico Andrejo Katič ter predsednico Ženskega foruma SD Martino Vuk predstavili nekatere naše ukrepe in predvidene aktivnosti v boju zoper nasilje v družbi. Na Vlado RS smo zato v Poslanski skupini SD naslovili pisno poslansko pobudo za odpravo pridržkov, ki jih je Slovenija uveljavila pri ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami.

“Slovenija je konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, t. i. Istanbulsko konvencijo, ratificirala leta 2015, a pri tem uveljavila vse možnosti za pridržke h konvenciji,” je povedal Milan Brglez, ki je pobudo vložil skupaj s poslansko kolegico Bojano Muršič. Eden takih pridržkov je denimo po njegovih besedah povezan z zaščito žrtev.

Socialni demokrati pričakujemo, da bo Slovenija še v letošnjem letu odpravila vse zadržke za izvajanje Istanbulske konvencije. “Pristop pri njej mora biti tak, kot je bil pri konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kjer ni bilo zadržkov,” je opozoril Brglez.

“Klub parlamentark bo našo pobudo obravnaval še v januarju,” je povedala Muršičeva. “Po vsej verjetnosti bomo organizirale širšo razpravo na to temo,” je napovedala poslanka SD.

Podpredsednica SD in ministrica za pravosodje Andreja Katič je spomnila na četrtkov sestanek s predstavniki državnega tožilstva in nekaterimi nevladnimi organizacijami, na katerem so spregovorili o ustreznosti definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Rešitve bodo po napovedih ministrstva pripravljene v sodelovanju s stroko, pri čemer bo potrebna najširša družbena in politična podpora. Dogovorili so se za izvedbo analize o tem, kaj bi bilo treba storiti tudi v zakonodaji, najkasneje v drugi polovici letošnjega leta pa morajo po njeni oceni vedeti, kako konkretno postopati naprej.

“Ženski forum SD, ki deluje skoraj 30 let, pa opozarja, da boj za pravice žensk ni zaključen,” je dejala njegova predsednica Martina Vuk. Spomnila je, da je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, kmalu pa bo sledila tudi resolucija na tem področju. “Nismo zaspali, toda če se ne premikamo, se nakopiči preveč zadev,” je dejala Martina Vuk.

Celotno novinarsko konferenco, ki je potekala v Poslanski skupini SD, si lahko ogledate v videoposnetku na FB povezavi SD: https://goo.gl/Tv42FB

Komentar dr. Milana Brgleza: Kultura dialoga ali (ne)strpnost?

Po 2. seji Konference Socialnih demokratov z naslovom »Dvig kulture dialoga«, ki je potekala minuli ponedeljek in sprejela naš izhodiščni politični dokument »Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo«, je bilo več kritične pozornosti posvečene udeležencem izhodiščne razprave in njihovim stališčem kot samemu dokumentu. Zato ga velja znova izpostaviti, saj se v njem (a ne le v naslovu) skrivajo odgovori na številne dileme, ki so povezane z našim pogledom na svobodo izražanja in njene zlorabe.

V dokumentu, ki ga najdete ob koncu komentarja, smo zapisali, da je »dolžnost Socialnih demokratov /…/, da v času, ko se svoboda izražanja v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev (in edini namen govorcev postaja širjenje sovražno nastrojene komunikacije), s sredstvi, ki so nam na voljo v demokratični družbi, konsistentno opozarjamo na te zlorabe in javno reagiramo na vsebino sovražno nastrojene komunikacije ter v zvezi z aktualnimi dilemami glede svobode izražanja ter nivoja javne komunikacije odpiramo etična, družbena in pravna vprašanja.« Seveda iz takšnega izhodišča ni mogoče izpeljati nobene očitane strpnosti do nestrpnosti.

Obenem pa velja še vedno vztrajati, da se je proti »sovražnemu govoru« (izraz, ki ga bo, če ga že ni, preveč lahkotna – preozka ali preširoka – raba pomensko toliko izvotlila, da postaja neuporaben), katerega prepoveduje 63. člen naše Ustave, in drugim oblikam zlorabe svobode izražanja, ki jo neabsolutno varuje 39. člen naše Ustave, treba boriti z nenasilno javno komunikacijo in konfrontacijo ali z neposrednim soočanjem v javnem prostoru.

Toda očitno bo za dvigovanje demokratične ali politične kulture dialoga najprej potrebno začeti pri sebi in svojih. Ta korak je nujen, a ne zadosten, za pozitivne spremembe v demokratični družbi in našemu stremenju k bolj demokratični skupnosti. Napadati zgolj drugo stran je namreč zagotovilo ohranjanja in poslabševanja obstoječega stanja.

Ali kot smo zapisali: »Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti demokratično in vključujočo družbo, v kateri je družbeno vezivo med posamezniki in skupinami ljudi ter predpogoj za družbeno solidarnost pluralizem razumsko oblikovanih ter svobodno in odgovorno izraženih stališč in mnenj.« Velja tudi, da »naš cilj ni in nikoli ne sme biti omejevanje svobode izražanja, ki je bila ljudem tudi na našem prostoru in s strani različnih oblasti zgodovinsko večkrat kratena.«

Namesto tega želimo »z lastnim vzgledom v javni komunikaciji ter s premišljeno in sorazmerno uporabljenimi demokratičnimi sredstvi zavarovati svobodo izražanja pred njenimi zlorabami, še preden je prestopljena meja nastanka neposredne nevarnosti zla. V slovenskem pravnem redu to mejo zaznamuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki predstavlja ne le kaznivo, ampak tudi očitno protiustavno obliko zlorabo svobode govora in izražanja.«

In še kako se zavedamo dejstva, da imata »tovrstni govor in izražanje /…/ za namen in za posledico ponižanje ter dejansko razčlovečenje tistih, proti komur sta usmerjena – tipično gre za manjšine ali ranljive skupine ljudi.« Torej za nas, ne glede na stališča ali mnenja sogovornikov, ni nobene dileme o razumevanju povezanosti besed in ravnanj. Tako družbeno-strukturnem so-omogočanju in zamejevanju kot reproduciranju skozi govorna dejanja.

Zato je tudi jasno, na kaj prisegamo v naslovni dilemi. Zavzemamo se za kulturo dialoga, ker nestrpnost ne pride v poštev!

Hkrati pa lahko le z dvigom kulture dialoga presežemo omejitve strpnosti, da ta ne prerase v arogantno nespoštovanje ali dopuščanje nespoštovanja. Toda dialog, če naj bo smiseln, mora ostati odprt do drugega, ki se razlikuje od nas. Brez prisile je skupna odgovornost, možnost in priložnost.

dr. Milan Brglez je predsednik Konference Socialnih demokratov in poslanec Državnega zbora RS

Konferenca SD – Dvig kulture dialoga – dokument 10-12-2018

Konferenca SD za dvig kulture dialoga in za odločno reakcijo na pojave sovražnega govora

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so v ponedeljek, 10. decembra, v Ljubljani sprejeli dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”, s katerim v SD naslavljamo javnost ob vse večjih pojavih sovražnega govora in nestrpnosti v družbi.

V uvodnem delu razprave, ki je potekala pred zasedanjem najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, so poleg predsednika Konference dr. Milana Brgleza sodelovali še evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, pravnica dr. Nina Peršak, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in univerzitetni profesor ter nekdanji minister v Vladi RS dr. Žiga Turk.

Nujna je odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora, so se strinjali sogovorniki na posvetu, niso pa si bili povsem enoti o morebitni potrebi po spremembi zakonodaje, ki bi podrobneje naslavljal tovrstne pojave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opomnila, da univerzalne definicije sovražnega govora nimamo, je pa omenjen v nekaterih pravno nezavezujočih mednarodnih dokumentih. Sama je ocenila, da je svoboda govora omejena s človekovim dostojanstvom ter s predpisi na področju javnega reda in miru.

Po njenih besedah se tako v strokovnih kot v laičnih krogih že pojavljajo polemike o potrebi po spremembi kazenskega zakonika, ki bi naslavljal tudi vprašanje sovražnega govora. Kot je poudarila, pa gre za skrajno sredstvo. “Verjetno sovražnega govora ne bomo odpravili z ognjem in mečem, ampak z dvigom kulture dialoga,” je povedala ministrica Katič, a opozorila, da je treba na pojave sovražnega govora odločno reagirati.

Da je potrebna jasna družbena reakcija na takšne pojave, se je strinjala evropska poslanka Tanja Fajon. Sama mnogokrat pogreša jasno obsodbo sovražnega govora tudi s strani politikov in drugih javnih oseb. Svoboda govora je temeljna pravica, a za vsako temeljno pravico so tudi dolžnosti, je opozorila in dodala, da je v Sloveniji sovražni govor močno eskaliral.

Vprašanje sovražnega govora je pomembno tudi zato, ker z govornimi dejanji sooblikujemo prostor, je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Sam meni, da je sovražni govor omejen z vrhovnimi moralnimi postulati, ki jih pri nas opredeljuje ustava. Se pa zaveda, da je politično nepopularno svobodo govora na kakršen koli način omejevati.

Pikalov predhodnik na ministrskem položaju dr. Žiga Turk pa se je strinjal, da z govornimi dejanji sooblikujemo prostor. Po drugi strani pa tudi drži, da besede ne ubijajo. “Kar te ne ubije, pa te naredi močnejšega,” je poudaril. Sam ocenjuje, da je zakonska ureditev v Sloveniji ustrezna in da svobode govora ni preveč.

Sprejet dokument si lahko preberete v nadaljevanju:

Dokument SD – Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo – Za demokratično in vključujočo družbo

Komentar dr. Milana Brgleza: Globalni dogovor za migracije in Republika Slovenija

»Človekove pravice so univerzalne in nedeljive. Tudi človekova svoboda je nedeljiva: če je zanikana komerkoli na svetu, je torej posredno zanikana vsem ljudem. Zato ne smemo ostati tiho v soočanju z zlom ali nasiljem. Tišina ju le vzpodbuja.« (Václav Havel)

Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije (Global Compact for Safe, Orderly and Regular Migration) iz leta 2018 je za namene izražanja politične volje (pa tudi kot dokaz izražanja pravne zavesti) v mednarodni skupnosti in Organizaciji Združenih narodov (OZN) potrebno brati skupaj z leta 2016 v Generalni skupščini OZN sprejeto Newyorško deklaracijo o beguncih in migrantih (The New York Declaration for Refugees and Migrants).

Če ju beremo skupaj, je tako neposredno mednarodnopolitično kot posredno mednarodnopravno dovolj jasno razlikovanje med begunci in migranti. Problem sploh ni v dokumentih. Zato na vprašanje, kje v Globalnem dogovoru velja kaj in kako popraviti, ne bomo dobili (prepričljivega) odgovora.

Tudi tako imenovani problem neustreznega razlikovanja beguncev in migrantov je zato izrazito notranjepolitičen. Je zadnji v nizu odzivov in obtožb v medijih in na družbenih omrežjih, kaj bi pomenil naš pristanek na Globalni dogovor za varne, nadzorovane in urejene migracije 11. in 12. decembra v Marakešu. Obtožb denimo o nacionalni izdaji na osnovi zavajajočega tolmačenja Globalnega dogovora (mag. Branko Grims), o uničevanju zahodne ali evropske civilizacije (Ivan Janez Janša), o odpovedovanju nacionalni suverenosti in uvozu migrantov (mag. Zmago Jelinčič Plemeniti) ali o nerazumevanju človekovih pravic, kot jih določata naša ustava in Evropska konvencija o človekovih pravicah (prof. dr. Boštjan M. Zupančič).

Zato je Havlov citat danes še kako aktualen pri našem razumevanju, upoštevanju in spoštovanju celotne Ustave Republike Slovenije in pomena človekovih pravic v njej. V notranji in zunanji politiki. Problem je pravzaprav v nas. In v Evropski uniji (EU). Prav na zahtevo EU Globalni dogovor namreč ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti – ne na ravni mednarodnega ne na ravni nacionalnega prava ali prava EU. Je pa z njimi skladen.

Gre za politično zavezo ali deklaracijo, ki je utemeljena na obstoječem mednarodnem pravu, na vrednotah državne suverenosti, delitve odgovornosti in sodelovanja, nediskriminacije ter spoštovanja človekovih pravic. Na pogajalsko zahtevo EU jasno razlikuje med begunci in migranti, saj želi preprečevati nekontrolirane in neurejene migracije. Tudi poudarek na dolžnosti države izvora, da znova sprejme svojega državljana, je bila zahteva EU, ki mednarodnopravno ni tako enoznačna.

Govori tako o človekovih pravicah migrantov, ki jih imamo že kot ljudje (za njih ne uvaja nobene nove), kot o njihovi dolžnosti spoštovati pravni red, običaje, tradicijo in kulturo države, kjer se nahajajo. V okvir nujnega mednarodnega sodelovanja pa so vključene tako države in družbe izvora, tranzitne države in družbe ter (ciljne) države in družbe sprejemnice.

A v času, ko še vedno predsedujemo Svetu za človekove pravice OZN, bi glede na aktualne politične in družbene odzive, pa vsaj od soočanja z množičnim prehajanjem migrantov in beguncev konec leta 2015, ne zmogli več oblikovati političnega (in žal tudi družbenega) soglasja za vsebinsko enako temeljno družbeno pogodbo, ki utemeljuje našo državo – Ustavo Republike Slovenije.

Podobno tudi vse države članice ne bi več sprejele Evropske unije, ki »temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.«

Ker pa za nas še veljata obe, naša Ustava in Pogodba o Evropski uniji, je tudi opredelitev do Globalnega dogovora o varnih, nadzorovanih in urejenih migracijah tako pomembna. Govori namreč o nas samih.

dr. Milan Brglez

poslanec SD in strokovnjak za mednarodne odnose

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Brglez: Slovenija z vztrajno in aktivno podporo Republiki Makedoniji na poti v evroatlantske integracije

Republika Slovenija je imela v več kot četrt stoletja dolgem samostojnem življenju priložnost že dodobra spoznati pravice in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v mednarodni skupnosti. Če na sodobne mednarodne odnose pogledamo z bolj realistične perspektive, potem je strateški položaj Republike Slovenije pri zunanjepolitičnem udejstvovanju nesporno območno in področno zamejen. Od leta 2004 ga izrazito definira članstvo v dveh ključnih evroatlantskih integracijah, ki je znatno predrugačilo naše zunanjepolitične možnosti ter hkrati pričakovanja drugih do nas.

Že v postopku pridruževanja EU in zvezi Nato je naša država kot svoj ključni zunanjepolitični interes nakazala območje Zahodnega Balkana. Ta interes je sovpadal s pričakovanji evropskih institucij in mnogih držav članic, da bo Slovenija tista »brv« do Zahodnega Balkana, preko katere bo potekal prenos evropskih vrednot, znanja in izkušenj s ciljem jasne perspektive članstva za države iz te regije. To strateško usmeritev naše zunanje politike smo potrdili v Deklaraciji o zunanji politiki Slovenije, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2015. Slednja tako določa, da je med prednostnimi področji in območji izvajanja ciljev zunanje politike Slovenije »nadgradnja slovenske prisotnosti na Zahodnem Balkanu, dejavna podpora širitvi Evropske unije in Nata ob izpolnjevanju pogojev, zlasti vladavine prava.«

Da je Slovenija cenjena in uspešna mentorica državam Zahodnega Balkana potrjujeta npr. včlanitev Črne gore v Nato junija lani ter zadnji napredek Republike Makedonije pri vključevanju v EU in Nato. Slednjo je od evropskih integracij ter dokončanja demokratične tranzicije vse od razglasitve njene samostojnosti leta 1991 ločeval nerešen spor o imenu z Grčijo. Zaradi imena Republika Makedonija, ki si ga je država nadela ob osamosvojitvi, je bila npr. v OZN sprejeta pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, medtem ko je bil proces vstopanja v druge integracije, katerih članica je tudi Grčija, v preteklosti večkrat blokiran. In to navkljub temu, da je Republika Makedonija leta 2012 celo dobila tožbo pred Meddržavnim sodiščem proti Grčiji zaradi grške blokade vstopa v Nato leta 2008 v nasprotju z začasnim sporazumom iz leta 1995.

17. junija 2018 sta makedonski in grški zunanji minister podpisala sporazum, ki spor o imenu rešuje s preimenovanjem Republike Makedonije v Severna Makedonija. Rešitev so pozdravili visoki predstavniki OZN, EU in Nata ter številnih držav, vključno z Republiko Slovenijo, kot korak k bistvenemu izboljšanju odnosov med državama ter pot k miru in stabilnosti na celotnem Zahodnem Balkanu. Hkrati so visoki predstavniki EU in Nato jasno nakazali, da uveljavitev sporazuma za Republiko Makedonijo pomeni okoliščino za odločen napredek v približevanju tema organizacijama.

Tudi v primeru reševanja mednarodnih sporov po mirni poti velja, da noben spor ni docela rešen, dokler niso izpeljani vsi koraki, ki so potrebni za uresničevanje dogovora. Zato bo Slovenija svojo odgovorno vlogo mentorice opravila šele takrat, ko bo Republika Makedonija dobila enakopravno mesto v ključnih evroatlantskih integracijah. Slednje pomeni, da je vztrajna in aktivna podpora Slovenije ključna tudi oz. še posebej v fazi uresničevanja doseženega sporazuma z Grčijo. V primeru Republike Makedonije pot do te faze vodi preko potrditve sporazuma na referendumu, ki bo potekal to nedeljo, 30. septembra.

Republiko Makedonijo in njene državljane so pred odločanjem, ki je do neke mere podobno zgodovinsko kot referendumska odločitev volivk in volivcev 8. septembra 1991 za samostojnost Republike Makedonije, prišli podpret predstavniki mednarodnih organizacij, vključno z visoko predstavnico EU Federico Mogherini in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensem Stoltenbergom, predsednika avstrijske in nemške vlade ter številni drugi.

Le nekaj dni pred referendumom, v torek, 25. septembra, se bo na delovnem obisku v Republiki Makedoniji mudil tudi predsednik Državnega zbora RS mag. Dejan Židan. Čeprav po svoji naravi delovni, je ta obisk izkaz tradicionalnih prijateljskih odnosov med državama in pomembna podpora dosedanjim aktivnostim vlade ter uradnim stališčem Republike Slovenije v evropskih institucijah.

Republika Slovenija je bila namreč ena izmed prvih držav, ki so Republiko Makedonijo priznale pod njenim ustavnim imenom. Medtem ko je naša država kot prva odprla veleposlaništvo v Skopju, je Republika Makedonija svoje prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo odprla prav v Ljubljani. Od takrat sta državi razvili tesne vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Slovenija od leta 2004 bilateralno ter v okviru pobud, kakršna sta Brdo-Brijuni proces ter Berlinski proces, politično, strokovno in tehnično podpira Republiko Makedonijo pri njenem včlanjevanju v EU in Nato. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju je leta 2007 in 2008 − podobno kot pri procesu vstopanja Črne gore v Nato − opravljalo vlogo kontaktnega veleposlaništva Nata za Republiko Makedonijo. Republika Makedonija ima v Republiki Sloveniji vseskozi trdo podporo tudi v okviru EU, saj si slovenski predstavniki v Evropskem svetu, Svetu EU in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu aktivno prizadevajo za to, da bi Republiki Makedoniji bil omogočen čimprejšnji začetek pogajanj o članstvu v EU.

V zvezi z uresničevanjem sprejetega dogovora z Grčijo je Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije 6. julija 2018 že pozdravilo ponovno ratifikacijo sporazuma med Grčijo in Republiko Makedonijo. 10. julija 2018 se je za širitev EU na Zahodni Balkan ob napredku v izgradnji zaupanja, kakršnega predstavlja doseženi dogovor o imenu med Grčijo in Republiko Makedonijo, na vrhu berlinskega procesa o Zahodnem Balkanu zavzel tudi nekdanji predsednik slovenske vlade dr. Miroslav Cerar. Skladno s splošno usmerjevalno vlogo, ki je določena z Ustavo in Zakonom o zunanji politiki, lahko pričakujemo, da bo tudi Državni zbor v tem mandatu imel še priložnosti za izražanje javno-diplomatske podpore Republiki Makedoniji pod novim imenom.

Zato je tudi obisk predsednika DZ Dejana Židana, ki se bo v Skopju sestal z najvišjimi predstavniki makedonskih oblasti, prispevek k skladni, verodostojni in celostni zunanji politiki, h kateri smo se zavezali z deklaracijo in strategijo zunanje politike. Spričo pomembnih korakov za prihodnost Republike Makedonije ter evropske perspektive in miru v celotni regiji pa udejanja parafrazirano Einsteinovo krilatico, da so mentorji glasniki iz preteklosti in spremljevalci v prihodnost.

Dr. Milan Brglez,

poslanec SD in podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije v Državnem zboru RS

Komentar dr. Milan Brglez: Arbitražna spoznanja

Ko je nemški tednik Der Spiegel objavil mnenje pravne službe Evropske komisije o arbitražnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, je še enkrat več postalo jasno, da je tudi v Evropski uniji (EU) politika postala pomembnejša od prava. To spoznanje ni seveda nič novega za vsakega, ki se vsaj malo spozna na mednarodno politiko in mednarodno pravo. Saj mednarodno pravo v bistvu nadomešča ali vsaj ureja uporabo prisile med državami na temelju njihovega soglasja.

A navajeni smo bili verjeti, da je EU v vseh svojih do danes razvitih pravnih oblikah postopoma vzpostavila avtonomno in nadnacionalno območje vladavine prava z vzajemnimi in vnaprej določenimi pravili. Omogočilo ga je prav soglasje držav članic, da bodo pri izvajanju suverenosti na svojem ozemlju mednarodno pravo spoštovale in da se ne bodo, za razliko od nekaterih evropskih nacionalnih držav v 18. stoletju, postavljale nad njega. Temu očitno ni več tako in nekaterim državam članicam se je pridružila tudi Evropska komisija.

Pravzaprav pričakovano. Tudi za relativno soglasje slovenske politike tako glede »reševanja« arbitražnega postopka kot glede implementacije končne arbitražne

Poslanec dr. Milan Brglez se pridružuje Poslanski skupini SD

Nekdanji predsednik DZ in poslanec dr. Milan Brglez je obvestil pristojne v DZ, da zapušča Poslansko skupino SMC in bo vstopil v Poslansko skupino Socialnih demokratov v Državnem zboru. “To je plod tehtnega razmisleka in spoznanja, da lahko skupaj naredimo več dobrega za državo in državljane, da delimo številne vrednote in stališča socialdemokracije,” je v izjavi v DZ dejal Brglez. “Jaz imam to socialno občutljivost in želim na tem področju narediti več, skupaj lahko naredimo več,” je Brglez medijem pojasnil svojo odločitev, da se pridruži Poslanski skupini SD.

“Gre za spoznanje, da lahko skupaj naredimo več za vrednote socialne demokracije na Slovenskem in posledično več za ljudi,” je o bodočem sodelovanju z Milanom Brglezom povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.  Ob tem je poudaril, da smo imeli v prejšnjem mandatu, ko je bil Brglez predsednik DZ, velikokrat ista stališča, vrednote in načela.

“Ta prestop je predvsem vsebinski in ima bistveno manj političnega predznaka. Tu ni nobene teorije zarote, gre za to, da bomo z Brglezom dobili izvrstnega poslanca, strokovnjaka in človeka, ki lahko veliko naredi za socialno demokracijo, državo in deli naša stališča,” je dejal Han.

Več podrobnosti Han ob prestopu ni razkril, zaenkrat tudi še ni jasno, katere naloge bo novi poslanec SD Brglez prevzel v okviru Poslanske skupine SD.