Prispevki

Kulturni minister Poznič prevzel posle od ministra Pikala na resorju za kulturo

Minister za kulturo mag. Zoran Poznič, ki ga je DZ potrdil za novega ministra, je na ministrstvu za kulturo prevzel posle od ministra za izobraževanje, znanost in šport v funkciji v.d. ministra za kulturo dr. Jerneja Pikala. Kot je povedal Poznič po primopredaji, je nalog veliko. “Marsikaj je za postoriti v letošnjem letu in tudi seveda naprej,” je dodal novi kulturni minister.

Minister Poznič se je ministru Pikalu zahvalil za dobrodošlico. Kot je dejal, bodo na ministrstvu za kulturo po dolgem času končno pričeli z delom. Da se res podrobno seznani z vsem, kar se dogaja, bo potreboval, kot je dejal Poznič, “kar še nekaj časa, pa vendar ne tako veliko”. Zato bo na vsa globlja, vsebinska vprašanja lahko odgovoril šele čez nekaj časa. Poznič se je tudi zahvalil Pikalu, da je skrbel za kulturno ministrstvo. “Sedaj upam, da bomo vajeti kar trdno prijeli v roke in gremo naprej,” je sklenil Poznič.

Pikalo je povedal, da ste se z ministrom Pozničem seznanila z odprtimi težavami na ministrstvu za kulturo. Poznič je bil, kot je bilo vidno tudi na zaslišanju, že pred tem zelo dobro informiran o vseh izzivih, ki ga čakajo na tem resorju, je povedal Pikalo in dodal, da mu tako ne preostane drugega, kot da mu zaželi dobro delo. Izrazil je veselje, da ravno Poznič prevzema vodenje tega resorja, saj bo znal po njegovem prepričanju izjemno dobro opravljati to delo. Pozniču je zaželel “vse dobro in pa predvsem veliko sreče”.

Poznič je na mestu ministra za kulturo nasledil Dejana Prešička, ki je z mesta ministra odstopil konec januarja. Za novega ministra smo v SD predlagali Pozniča zato, ker je želel po Prešičkovem odstopu nadaljevati delo, začeto v tem mandatu. Na funkcijo je prišel z mesta direktorja javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje.

Poznič je kot svoje prioritete izpostavil pripravo nekaterih zakonov, pri čemer je navedel “lex kulturni evro, lex medije in nov nacionalni program za kulturo”. Izrazil je upanje, da mu bodo priložnost dali tudi akterji v kulturi, glede odnosov na ministrstvu pa, da bo zgodbe o skrhanem zaupanju zamenjala prizadevnost. Do zdaj je znano ime ene državne sekretarke, to je Tanja Kerševan Smokvina, ki je strokovnjakinja za medije.

Židan: “Socialni demokrati želimo, da se dogodki na kulturnem ministrstvu čim prej razjasnijo.”

Predsednik SD Dejan Židan se je odzval na obtožbe zoper ministra za kulturo Dejana Prešička. V izjavi za medije je Židan najprej izrazil sožalje ob smrti uslužbenca ministrstva za kulturo, nato pa pojasnil, da mu je Prešiček predstavil poročilo in odziv na obtožbe, ki so ga doletele v zadnjih dneh, ki ga je minister pripravil za predsednika vlade. Kot je dejal predsednik SD, “bodo naredili vse, da se razišče dogajanje na ministrstvu za kulturo, s čimer se sicer že ukvarja tudi policija, da se ugotovijo dejanske razmere in da bodo zadeve primerno sankcionirane”.

Židan je priznal, da je Prešiček naredil napako, in sicer ker je “omogočil, da so bili glasbeni inštrumenti z ministrstva pripeljani na konservatorij”. Zaradi te napake “jih mora dobiti po prstih, mora dobiti opomin”, je poudaril Židan in dodal, “če je to napaka, zaradi katere bo moral odstopiti s položaja, bomo takšno premierjevo odločitev v SD spoštovali”.

Glede očitkov ministru o mobingu pa gre po Židanovem mnenju za “nepreverjene trditve,” ki ne smejo biti osnova za javni linč ministra. “Nedopustno je, da se na podlagi trditev, ki so od nekje privlečene, človeka križa. Nedopustno je, da pristanemo na to, da so nepreverjene trditve osnova, da se iz njega dela najslabšega človeka v Sloveniji. Če bomo pristali na to, kako bomo še dobili ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti in narediti korak naprej,” je še dejal Židan.

Predsednik SD Dejan Židan je povedal, da so ga nekoliko presenetili podatki o visokem številu prijav mobinga na kulturnem ministrstvu v času pred nastopom ministra Prešička. “To je znak, da so bili ljudje v stiski,” je ocenil in dodal, da je treba raziskati, kaj se v ustanovi dogaja in tako stanje odpraviti.

“Minister Prešiček se je zavezal, da bo naredil vse, da bo stanje na kulturnem ministrstvu takšno, da se bodo ljudje počutili spoštovane,” je še dejal predsednik SD. Ocenil je, da je minister zelo delaven. “Upam, da je to lastnost, ki je cenjena,” je medijem povedal Židan.

Ob tem je navedel tudi podatek, da so v času, ko je bil Prešiček direktor ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, tam imeli samo eno prijavo mobinga, ki pa se je izkazala za neutemeljeno, kar je raziskala in ugotovila neodvisna komisija.

Kakršnakoli bo že odločitev predsednika vlade glede Prešičkove usode, ta po Židanovih besedah ne bo razlog za morebitne napete odnose v koaliciji.

Celotno izjavo za medije predsednika SD si lahko ogledate na povezavi: https://goo.gl/aQshnh

Minister Dejan Prešiček za STA: Večjih pretresov kulturnega modela ne bi izvajal

Minister za kulturo Dejan Prešiček po več kot treh mesecih na položaju ugotavlja, da je slovenska kultura uspešna in primerljiva s produkcijo na svetovni ravni, kljub neprimerljivim infrastrukturnim in finančnim razmeram, v katerih deluje. Kot minister vidi nalogo, da pogoje izboljšuje, je povedal v pogovoru z novinarkama Ksenijo Brišar in Alenko Vesenjak za STA.

Kakšne so vaše prve ugotovitve o stanju v kulturi?

Glavna ugotovitev kulturnega ustvarjanja v Sloveniji je, da je produkcija resnično na svetovni ravni. Imamo uspehe na vseh področjih umetnosti – na področju intermedijske, vizualne, uprizoritvene umetnosti, arhitekture in oblikovanja, literature itd. Glasbena produkcija je vrhunska, gledališče enako. Imamo posameznike, ki so dosegli svetovni renome. To je pozitivno in me zelo veseli, ker pomeni, da kreativni naboj obstaja.

Druga ugotovitev pa je, da tisti, ki delajo doma, včasih delajo v zelo neprimernih pogojih v primerjavi s svetovno produkcijo, ki je tudi veliko bolje financirana, a kljub temu slovenske ustvarjalke in ustvarjalci dosegajo vrhunske rezultate. Tukaj pa je obveza meni in vsem na ministrstvu, da pogoje izboljšujemo, tako na področju ustvarjalnosti kot infrastrukture. Primer je ljubljanska Drama. Mislim, da mimo sanacije ne bo mogel iti nihče več. A tukaj bomo morali vsi, ne samo ministrstvo, tudi družba, država in vlada, sprejeti odločitev.

Stanje, da gre veliko sredstev za materialne stroške, ostane pa malo za program, je znano že nekaj časa. Kje vidite možnosti sprememb?

Mislim, da v Sloveniji manjka jasna in izdelana strategija razvoja kulture. Veliko se govori o novem kulturnem modelu, a meni ta izraz ni preveč pri srcu. Za to, da bi ustanove lahko dobro delovale, bi potrebovali normative in standarde, recimo koliko povprečno stane nova operna produkcija, novo dramsko delo, razstava, kateri so stroški, koliko ljudi za to potrebuješ.

Če se postavim v vlogo direktorja neke ustanove, se mi zdi, da bi bilo veliko bolje, če bi vedeli, koliko povprečno nekaj stane in koliko si lahko privoščimo. Trenutno ni jasnih navodil, dela se stihijsko. Z normativi in standardi bi po mojem mnenju to lahko dosegli, morali pa bi jih doseči skupaj. O tem smo se tudi že pogovarjali z direktorji kulturnih zavodov v Sloveniji, ne le nacionalnih.

Zelo bi si želel, da bi si postavili tudi cilje, kako nekdo dela. Potrebovali bi tudi refleksijo, in v tem primeru bi neka institucija bodisi napredovala bodisi nazadovala. Seveda pa bi morali imeti jasna merila in pravila glede uspešnosti, kar je potem pogojeno tudi s sredstvi. Na tem sestanku smo si zadali, da bomo oblikovali skupine po posameznih področjih, ki bodo razdelale težave trenutnega sistema in možne rešitve, ministrstvo pa bo potem moralo premisliti, ali je vzdržno, tudi finančno.

Se vam zdi, da je umetnikov v Sloveniji, ki želijo živeti od svoje umetnosti in imeti neko državno podporo, morda celo preveč? Bi mogoče status umetnika in pripadajoče socialne podpore morali ponovno premisliti in urediti na drugačen način?

Mislim, da so umetniki takšna dodana vrednost družbi, da jih je težko kdaj zares preveč. Umetniki razmišljajo, so kritični do družbe in prispevajo k njenemu razvoju. Kakšen je njihov socialni status in koliko lahko država nameni denarja zanje, pa je drugo vprašanje.

Neke anomalije so, moj pogled je, da bi mogoče lahko bili strožji pri podeljevanju statusov, mogoče bi se morali vprašati, ali arhitekti kot taki spadajo v to skupino ali ne. Ne bi rad rekel, da ne, ampak vseeno bi lahko premislili. Vprašanje je tudi, ali je cenzus resnično potreben ter ali je dovolj visok ali je prenizek, ker takšen, kot je trenutno, po mojem mnenju ne privilegira tiste umetnike, ki so produktivni in uspešni.

Terminu kulturni model, kot ste rekli, niste naklonjeni, v preteklosti je bilo tudi nekaj predlogov v zvezi s tem, a če nameravate na novo pregledati pravilnike, razpise, status, ga boste verjetno hote ali nehote spremenili?

Kulturni model je skupek sprememb, ki bodo zastavljene znotraj nacionalnega programa za kulturo, zakonodaje in drugih dokumentov. Znotraj obstoječega sistema imamo primere dobre prakse, zato bi to poskušal ohraniti in glede pozitivnega večjih pretresov ne bi izvajal.

Moje mnenje je, da sistem na določenih točkah deluje, treba ga je samo evalvirati, ugotoviti, kaj je tisto, kar je dobro, kaj je tisto, kar ne funkcionira, kaj je tisto, kar je mogoče nekoliko zastarelo, ker umetnost se danes, tudi s tehnološkim in družbenim razvojem, ki sta se zgodila, zelo spreminja, nekatere umetnosti se lažje, druge težje prilagajajo novim družbenim razmeram.

Prepričan sem, da bi lahko bil kulturni sistem z določenimi korekcijami vzor marsikateri državi z večjim finančnim potencialom. Se mi pa zdi, da je tako krhek, da lahko narediš večjo škodo, če ga prehitro in preveč poskušaš spreminjati.

Se vam zdi, da je nacionalni program, ki ga trenutno nimamo, sploh potreben, če potem v 90 odstotkih tisto, kar je v njem zapisano, ni uresničeno? Bi se takšnega dokumenta, ki naj bi strateško opredelil področje, lahko lotili drugače?

Absolutno se ga je treba lotiti drugače, saj želje, formo in finančni cilj, za katerega že na začetku veš, da ga ne boš dosegel, lahko zelo hitro zbereš, dokumenta pa potem nihče zares ne prebere. Mislim pa, da je potreben. Realizirali ga bomo v letu 2019. Dokument, ki ga bomo naredili, bo veliko bolj konkretno obarvan. Poskušali bomo ugotoviti, kako bi radi razvili kulturo v naslednjih osmih letih, s kakšnimi elementi bomo prišli do tega cilja, dali mu bomo neko časovnico in ga tudi finančno ovrednotili. Bo sicer ambiciozen, a s cilji, ki so dosegljivi.

Kakšne bodo prve poteze na zakonodajnem področju?

Nekaj zakonov je že pripravljenih, denimo zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Javna obravnava je že zaključena, upam, da ga bo vlada kmalu lahko dala v proceduro. Potem imamo zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je bil tudi že začet v prejšnjem mandatu. V zadnjem medresorskem usklajevanju je strategija kulturne dediščine, potem je tu zakon o medijih, ki bo šel februarja v javno obravnavo.

Prevetrili smo tudi pravilnik o strokovnih komisijah, ki ocenjujejo prijavitelje na razpise. Namesto treh bodo imele več članov kot obstoječe. Pri imenovanju strokovne komisije bom zasledoval uravnoteženo zastopanost akademske sfere, nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, pri čemer bom upošteval enakomerno spolno uravnoteženost in uravnoteženo regionalno zastopanost.

Javna povabila za imenovanje članov strokovnih komisij so že objavljena na spletni strani ministrstva, zato pozivam vso zainteresirano javnost, da se nanje odzove. Člani komisij bodo predsednika določili sami, avtonomno, tako da se bomo skušali čim bolj umakniti in dati možnost stroki.

Kako pa nameravate urediti položaj nevladnih organizacij in samozaposlenih? Morda s samostojnim zakonom? Na nekem mestu ste omenili tudi možnost samostojne postavke znotraj kulturnega proračuna.

Nevladniki in samozaposleni so gotovo problematika, s katerimi smo se doslej mogoče premalo sistemsko ukvarjali. Trenutna ideja je, da bi to poskušali določiti s posebnim zakonom ali pa znotraj že obstoječega zakona. Osnutek zakona je že spisan, z njim se sicer ne strinjamo v celoti, se mi pa zdi dober osnutek, na podlagi katerega bi lahko poskušali urediti status. Nujno je, da ga uredimo, saj so nekatere stvari absolutno nelogične in nepravične. Kako to urediti, pa je potem politično vprašanje, se pravi, kje bomo lažje prišli do uspeha.

Seveda pa smo glede na zaveze znotraj koalicijske pogodbe že začeli delati na sistemskih ukrepih, kot je osnutek predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Želimo urediti tudi zdravstveno varstvo z bolniškim dopustom od četrtega dne naprej. Ravno tako pa želimo ob povišanju sredstev iz rebalansa zvišati bolniško nadomestilo na 25 evrov, ki je ukrep spodbude ministrstva za kulturo, opredeljen v krovnem zakonu.

Glede posebne postavke pa: nekateri razpisi so tako široki, da lahko na njih kandidirajo tako nevladniki kot ljubiteljska kultura, zato bi bilo treba jasno določiti, katere razpise ima ljubiteljska kultura ter katere nevladne organizacije, da ne bi prihajalo do konkurenčnosti, ki ni potrebna.

Koalicijska pogodba predvideva postopen dvig sredstev za kulturo na 0,5 odstotka BDP do konca mandata. Bo to vidno že ob prihajajočem rebalansu proračuna?

Nekaj več sredstev sem prepričan, da bo. V razgovorih s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, ministrom za finance Andrejem Bertoncljem in znotraj naše stranke SD nikoli ni bilo vprašljivo, ali kultura potrebuje več ali ne. Nevladnike bomo letos reševali z več denarja na posameznih razpisih. Potem pa imamo eno leto časa, ko bomo razmišljali o strateških in vsebinskih spremembah, ki jih bomo pripravili do naslednjega proračuna.

Ob razmišljanjih o novem kulturnem modelu je bilo govora tudi o spodbujanju vlaganj v kulturo z različnimi finančnimi postopki, olajšavami, davki. Kje vidite možnosti?

Kulture ne bi smeli gledati kot strošek, ampak kot investicijo in dodano vrednost tako v gospodarstvu kot v turizmu, kulinariki itd. To je že svetovni trend in ga tudi mi prevzemamo. Turistu ne moreš ponuditi le gora in čisto vodo, ampak tudi vsebino in zgodbo. In tu je nastala velika sprememba v razmišljanju. Poskušamo doseči ničelno stopnjo davka za knjigo. Potem je tu delež za umetnost v državnih investicijah, kar bi po mojem mnenju moralo obstajati tudi na lokalni ravni.

Umetniški trg, ki ga skoraj ni več, potrebuje takšno spodbudo in s temi spodbudami krepimo tudi vrhunske ustvarjalke in ustvarjalce. Druge spodbude so lahko finančne narave, recimo donacije, sponzorstva, nakupi umetnin kot davčna olajšava. Lahko rečem, se strinjam, a moramo razumeti, da bomo potem morali zmanjšati spodbude na državni ravni. Ker ne more obstajati model, da država ogromno prispeva iz svojega proračuna za kulturo in na drugi strani omogoča maksimalne davčne olajšave za vlaganja vanjo.

Kakšne bodo glavne spremembe zakona o medijih?

Definirali bomo medije glede na sodobne tehnologije. Sprememba, ki bo politično verjetno tudi najbolj pereča, bo ureditev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti oziroma ukrepanje, ko se to dogaja. Sankcioniranje kršitev je v vseh demokratičnih družbah nekaj popolnoma običajnega.

Kulturni minister Prešiček za globe za kršenje medijske zakonodaje

Minister za kulturo Dejan Prešiček se je zavzel za globe za kršenje medijske zakonodaje. “O tej možnosti ob pripravi sprememb medijske zakonodaje na ministrstvu še razmišljajo,” je poudaril minister iz vrst SD. “Prilagoditev medijske zakonodaje času je v Sloveniji prvi nujen ukrep pri naslavljanju vprašanja lažnih novic,” je še izpostavil minister Prešiček.

Minister Prešiček se je v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za kulturo, kjer so med drugim razpravljali o vprašanju lažnih novic in dezinformacij ter težavah pri urejanju medijskega prostora z vidika tehnološkega razvoja. To je po ministrovih besedah zelo težko vprašanje, saj je izjemno zahtevno opredeliti, kdaj se prekorači meja med svobodo govora in sovražnim govorom.

“Odvisno je samo, s katere strani gledaš lažno informacijo. Za enega je zelo lažna, za drugega je v bistvu absolutno objektivna in izraža točno to, kar mislimo,” je ponazoril težavo minister in izpostavil, “da je treba urejanje teh vprašanj temeljito premisliti”.

Ob tem je Prešiček podprl poziv predsednika vlade k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor, saj da nujno potrebujemo resen in trezen premislek o odgovornosti politike, gospodarstva in vseh akterjev na področju medijev.

Ministri so danes predstavljali različne rešitve v različnih državah, je pojasnil Prešiček in kot enega od pomembnih ukrepov izpostavil spodbujanje profesionalnega novinarstva, češ da “danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi”.

Na vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija naslovila ta vprašanja, je minister Prešiček odgovoril, da je treba spremeniti medijsko zakonodajo in jo prilagoditi času. Spremembe so že v pripravi, minister upa, da se bo februarja začela javna obravnava. Ob tem bo treba po ministrovih besedah premisliti tudi o globah za kršitelje. Ocenil je, da imajo to dobro urejeno v Nemčiji, in povedal, da bodo na ministrstvu analizirali, kako je ta zakonodaja urejena v Evropi.

“Zaenkrat smo še v fazi razmišljanja o morebitni dopolnitvi medijske zakonodaje,” je izpostavil minister Prešiček, ki je sicer poudaril tudi, da “medijska zakonodaja ne more gospodarskemu subjektu dati navodil, kje lahko oglašuje, lahko pa poziva k premisleku, kot je pozval premier”. “To je družbeno odgovorno,” je poudaril in izrazil veselje, da je politika našla moč, da to jasno pove.

Minister Prešiček ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami: Naša občutljivost mora biti neizmerljiva

Ko na nedeljo, ko je svet in splet že preplavila srhljiva statistika o nasilju nad ženskami, ko se vrstijo glasni in odločni apeli, da se vsakršna oblika nasilja nad ženskami nemudoma konča, razmišljam o naših odnosih, razmišljam tudi o tem, da vse številke v resnici najbrž ne morejo zajeti še vseh tistih zamolčanih, žalostnih zgodb, ki so se zgodile ali pa se prav v tem trenutku dogajajo za štirimi stenami. Niti nasilja, ki je eskaliralo, nasilja, ko sta postali notranja in zunanja bolečina prehudi.

In kolikokrat mi, visoko razvita tehnološka družba, sploh ne slišimo dekličinega, ženskega krika, ker se ta zgodi brez fizičnega odmeva? Intimni svetovi, ki se danes vrtijo tudi v digitalnem okolju, so podvrženi krutim zlorabam reproduciranja telesa, norčevanja, poniževanja, izsiljevanja. Spletno nasilje je že doživela vsaka četrta najstnica v Evropi, v Sloveniji sta eno od oblik spletnega nadlegovanja doživeli dve tretjini srednješolk. Kot je neizbrisljiva internetna sled, so lahko neizbrisljive poškodbe človekove notranjosti.

Da je nasilje nad dekleti in ženskami sramota vseh družb, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. In nadaljeval, da ko bo polovica človeštva, ki jo sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja, vsakodnevne negotovosti, bomo lahko govorili o poštenem in enakopravnem svetu.

Doma, v najbolj intimnem prostoru, pa tudi v delovnem ali digitalnem okolju. V svetu je namreč več kot tretjina žensk že doživela fizično in/ali spolno nasilje. V Sloveniji je vsaka druga ženska od dopolnjenega petnajstega leta starosti doživela eno od oblik nasilja.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je skupaj z Društvom novinarjev Slovenije pozvalo novinarke in novinarje, naj se pri poročanju o nasilju nad ženskami izogibajo stereotipom, je v ljubljanski Galeriji Kresija pripravilo razstavo ”Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat”. Pripovedi desetih žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon, so postale vidne v umetniškem izrazu.

Vsem, tudi samo slutenim, plaho nakazanim zgodbam, moramo prisluhniti, se o vsakršni obliki nasilja pogovarjati. Naša občutljivost mora biti neizmerljiva. Tudi nasilja se ne meri samo z modricami, podplutbami, fizičnimi ranami, poškodovanimi telesi. Udarci na človekovi duši skelijo dlje, zaznamujejo otroška, dekliška, ženska, naša življenja. Ni naključje, da se dogodki mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami v decembru stečejo v mednarodni dan človekovih pravic.

Dejan Prešiček, minister za kulturo

Predsednik Židan ob dnevu Rudolfa Maistra: Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova

“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.

V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.

Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Minister Prešiček ob dnevu reformacije pozval k branju knjig in postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru

Na Ravnah na Koroškem je bila osrednja državna proslava ob dnevu reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbel za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček. Osrednje državne proslave na predvečer praznika so se v kulturnem centru na Ravnah na Koroškem med drugim udeležila tudi poslanca SD dr. Milan Brglez in Jani Prednik.

“Dan reformacije naj bo spodbuda za vse, da posežemo po knjigi, saj je branje osnova, na kateri posameznik gradi izobrazbo in kritično refleksijo sveta,” je poudaril minister za kulturo Dejan Prešiček. Ob tem je pozval k postavitvi meje lažnim novicam in sovražnemu govoru.

Minister je v slovesnem nagovoru na predvečer praznika med drugim spomnil, da je Luthrov prevod Biblije ena največjih pridobitev evropske novoveške kulture, saj je vplival ne le na razumevanje jezika, temveč posredno tudi na razvoj izobraževanja. Ob tem je poudaril, da se moramo zavedati, da protestantske vrednote presegajo religiozni okvir, saj nas med vrsticami Luthrovih tez nagovarjajo poštenost, demokratičnost, kritičen odnos do avtoritet in odgovoren odnos do dela.

“Te ideje nas povezujejo v skupnost, ki zavrača stranske produkte vse premočnejše medijske prisotnosti v dobi visokotehnološke reformacije. Odločno postavimo mejo lažnim novicam, ki z uporabo neverodostojnih podatkov nagovarjajo naša čustva in obidejo razum. Jasno postavimo mejo sovražnemu govoru, ki omalovažuje drugačne in v našo skupnost vnaša nemir,” je poudaril minister iz vrst SD.

Izpostavil je, da dialog kot eno osnovnih sporočil reformacije tudi pol tisočletja po njenem nastanku ne sme zbledeti. Ob tem je poudaril pomen slovenskega jezika kot bistvenega dela narodne in kulturne identitete, saj nas je skozi stoletja povezoval in združeval, in vse pozval k branju.

“Ljubezen do branja v maternem jeziku je vrednota vseh nas, ki jo v času, ko se jeziki, tudi slovenski, soočajo z izzivi globalizacije, kaže skrbno negovati in spodbujati,” je dejal minister in spomnil še, da so med vrednotami protestantov v ospredju tudi strpnost, solidarnost in razumevanje, ki nas nagovarjajo k spoštovanju različnih jezikovnih in kulturnih tradicij, ki sobivajo na našem prostoru.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.

Minister za kulturo Dejan Prešiček v zaščito umetniške zbirke v banki NLB

Minister za kulturo Dejan Prešiček se je odločil zaščititi umetniško zbirko v lasti Nove ljubljanske banke (NLB) in jo uvrstiti v nacionalno bogastvo. Po njegovih besedah zbirka ostane v lasti NLB, poleg tega mora ostati kot celota in ne sme zapustiti države brez dovoljenja ministrstva.

Kot je na novinarski konferenci povedal minister, je takoj po nastopu mandata začel dialog z odgovornimi v NLB, da bi našli rešitev za zbirko. NLB je označil kot zelo skrbnega lastnika, “ki si je že od leta 2016 prizadeval za ureditev zbirke, a na žalost ni našel pravega sogovornika v državi”.

“Smo v zelo občutljivem obdobju, NLB se prodaja, in ministrstvu ni bil interes, da bi škodilo, zaviralo ali zakompliciralo prodajo,” je povedal Prešiček in dodal, da je bil namen sodelovanja predvsem zaščita zbirke.

Zato se je odločil, da na formalno pobudo NLB zbirko uvrsti v nacionalno bogastvo. Zbirka prav tako ne sme biti “odtujena iz države s prodajo ali tudi kot eksponat za razstavo” brez dovoljenja ministra za kulturo, je povedal.

Po napovedih ministra Dejana Prešička NLB načrtuje muzej slovenskega bančništva v prostorih Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Tam bi bila na ogled zbirka, ki se zdaj nahaja v poslovnih prostorih NLB in pisarnah.

Zbirka, ki obsega 2294 likovnih del in 315 bančnih predmetov, ima po ministrovem prepričanju kot simbolno moč, saj kaže, kako je nek gospodarski subjekt skozi leta vlagal v kulturo ter pripomogel k razvoju kulture. Hkrati je banka s tem pokazala, da ji je umetnost pomembna. Tovrstnih zbirk na Slovenskem sicer ni veliko. Vsa dela v zbirki po ministrovih besedah niso enako pomembna, vendar zbirke niso hoteli ločiti “na pomembna dela, malo manj pomembna dela ali celo ne preveč pomembna dela”. Cilj je bil zbirko ohraniti kot celoto.

 

Pred Državnim zborom prisegla 13. slovenska vlada s tremi ministri iz vrst SD

Državni zbor je na glasovanju potrdil 16-člansko ekipo nove Vlade Republike Slovenije. S tem je Slovenija dobila 13. vlado, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je v DZ spomnil, da bo tokratna vlada novost, saj bo prisegla kot prva manjšinska vlada v Sloveniji. “Gre za nekaj novega v našem političnem sistemu,” je med sejo DZ, na kateri so poslanci glasovali o predlaganih ministrih, dejal vodja poslancev SD Han. Ker bo vlada manjšinska, bo po njegovem mnenju zahtevnejše sprejemati odločitve in bo potrebnih veliko več usklajevanj in dogovorov. Han ob tem upa, da bo to mogoče celo pripomoglo k temu, da ne bodo sprejemali toliko zakonov, temveč bodo tisti, ki jih bodo obravnavali, res usklajeni.

Peterica strank se je s koalicijsko pogodbo med drugim zavezala, da bo spoštovala načela pravne države in medgeneracijske soodvisnosti. Predstavniki koalicije so večkrat izpostavili tudi zavzemanje za višjo stopnjo politične kulture in ravni komuniciranja, med največje prioritete pa so uvrstili ureditev razmer v zdravstvu. V vladi bodo sodelovali tudi vsi predsedniki koalicijskih strank z izjemo predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, ki je bil izvoljen za predsednika DZ.

Novoizvoljeni ministri in ministrice so pred Državnim zborom zaprisegli, da bodo “spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije”, sledila pa je že prva seja novoizvoljene vlade, ki je bila namenjena imenovanju nekaterih državnih sekretarjev. Na večini ministrstev so primopredaje poslov potekale že naslednji dan.

Novi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je ob prevzemu poslov od dosedanje ministrice Makovec Brenčič med prvimi nalogami, ki se jih namerava lotiti, izpostavil pregled, kako daleč sta pripravi zakona o visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Pri delu mu bo vodilo predvsem koalicija pogodba, je dejal.

Pikalo je na ministrstvo prišel skupaj z novim državnim sekretarjem dr. Jernejem Štromajerjem, ob predaji pa je med svojimi prvimi nalogami napovedal pregled, kako daleč je priprava nekatere zakonodaje. Med drugim namerava pregledati, kako daleč je priprava popravkov zakonodaje, ki se nanaša na osnovne in srednje šole, ter kakšno je financiranje vzgoje in izobraževanja.

Vse, kar namerava delati, je sicer po njegovih besedah že natančno opredeljeno v koalicijski pogodbi. “Ta me zavezuje in v tej smeri bomo delali,” je dejal šolski minister iz vrst SD.

Nova ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob primopredaji poslov z dosedanjim ministrom Klemenčičem napovedala, da bodo nadaljevali vse odprte projekte, kar se tiče že pripravljene zakonodaje pa, da jo bodo znova vložili v postopek.

Katičeva je ocenila, da ministrstvo za pravosodje prevzema v zelo dobri kondiciji in da je pripravljenih veliko projektov, ki sicer niso ugledali luč sveta. “V tem mandatu je bilo opravljenega zelo veliko dela in verjamem, da bomo uspešno nadaljevali pot z vsemi projekti, ki so v delu,” je dejala nova pravosodna ministrica iz vrst SD.

Novi minister za kulturo Dejan Prešiček je prevzel posle od dosedanjega ministra Peršaka. Ob primopredaji je Prešiček dejal, da se zaveda, kako široko področje prevzema. V kulturi je veliko odprtih vprašanj, za katere pa verjame, da jih bo z dialogom, dobrim delom, zastavljenimi prioritetami in cilji možno realizirati.

“Zelo težko dam objektivno oceno na to, v kakšnem stanju je ministrstvo. Upam, da v čim boljšem. Se mi pa zdi, da je v tem mandatu rešilo kar nekaj stvari, še veliko pa jih je odprtih, kar je normalno,” je povedal kulturni minister iz vrst SD.

Napovedal je, da se bo v prvi vrsti zavzel za postopen dvig proračunskih sredstev za kulturo, s čimer bi “imeli malo več manevrskega prostora”. V koalicijski pogodbi je zapisana namera, da bi jih do leta 2020 postopno dvignili na 0,5 odstotka BDP, s tem pa bi prišli na raven, ki je bila kulturi namenjena v letu 2009. To je tudi leto, ko so začela sredstva za kulturo padati.