Prispevki

NK Han Židan in Levanič

Židan: V SD od ministrice Kolar Celarčeve pričakujemo primerjavo sporazuma s FIDES-om s koalicijsko pogodbo

“Socialni demokrati pričakujemo, da bo ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ob obrazložitvi sporazuma s sindikatom FIDES na vladi tudi pojasnila, kako je ta sporazum v skladu s koalicijsko pogodbo in pri tem podkrepila navedbe s predlogi zdravstvenih zakonov,” je danes v izjavi za medije dejal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Sicer pa po njegovih besedah v SD ne govorimo o usodi ministrice. Židan je ob robu seje Predsedstva SD, na kateri so se dotaknili tudi aktualnih dogodkov v zdravstvu, opozoril, da je ministrica Kolar Celarčeva zatrjevala, da gre parafiran sporazum s FIDES-om v smer, ki je zapisana v koalicijski pogodbi.

“Ker bi zaveze s področja zdravstva v koalicijski pogodbi v SD danes znova podpisali, v stranki pričakujemo, da bo ministrica pokazala, kako sporazum sovpada s predlaganimi zakoni na področju zdravstva,” je poudaril Židan. Po njegovem mnenju sporazum v več točkah ne sledi koalicijski pogodbi. Po Židanovih besedah je najbolj pomembno vprašanje v tem hipu, kako rešiti vprašanje čakalnih vrst, na katere je uvrščenih skoraj četrtina milijona Slovencev. Po njegovem mnenju morajo biti vsi ukrepi usmerjeni v to. “Zato bomo Socialni demokrati tudi vnaprej podpirali vse aktivnosti, da se reši problem čakalnih vrst,” je dodal predsednik SD Židan.

Standarde in normative bi po njegovem mnenju morali narediti na podlagi dobrih praks, ne pa na podlagi zahtev, ki si jih napiše ceh sam. Sprašuje se tudi, ali se z omogočanjem plačevanja dela zdravnikov pri drugih javnih zdravstvenih zavodih preko podjemnih pogodb uresničuje del koalicijske pogodbe, ki govori o ločevanju javnega in zasebnega v zdravstvu. “Vprašanj je še mnogo,” je dodal predsednik SD. Židan vztraja, da je ministrica v sporazumu s sindikatom FIDES prekoračila pooblastila. Priznava, da so v sistemu plač v javnem sektorju anomalije, a da jih je treba enotno reševati v obstoječem sistemu. Če bi pri eni skupini parcialno reševali težave, bi enako želeli tudi drugi v javnem sektorju. “Trenutni sistem plač v javnem sektorju pa je kljub anomalijam je bistveno bolj transparenten kot prejšnje stanje,” je poudaril Židan.

Po njegovih besedah je predvsem pomembno, da ministrica pravočasno predstavi zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje zdravstva, ter predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, v okviru katere bo jasno ločeno javno in zasebno v zdravstvu, opredeljena mreža javnega zdravstva in pripravljeni standardi in normativi. Glede tega se mora izjasniti vlada, je poudaril, zato se v SD ne bodo izjasnjevali o ministrici. Zavedajo se namreč, da jim je ostalo le še leto 2017, ker nato sledi predvolilni čas. “Zakonodaja, ki ureja zdravstvo, pa ne more biti sprejet na hitro, na kakšni nočni seji,” je dodal Židan.

Sicer pa smo na današnjem Predsedstvu SD ocenjevali vlogo SD v vladi v dveh letih od začetka mandata. Teren po Židanovih navedbah kot pozitivno ocenjuje delo SD v vladi, da pa morajo biti uresničene obljube v koalicijski pogodbi. “Se pa že pripravljamo na volitve in pričakujemo, da bodo redne, maja oz. junija leta 2018,” je povedal Židan. Ob tem smo imenovali dr. Patricka Vlačiča za nosilca projektne skupine za pripravo programa za volitve.

Poslanka SD Bojana Muršič

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Janko Veber v DZ

Poslansko vprašanje Vebra zdravstveni ministrici glede imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana

Poslanec SD Janko Veber je na ministrico za zdravje Milojo Kolar Celarc naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja UKC Ljubljana Andraža Kopača.

POSLANSKO VPRAŠANJE JANKA VEBRA:

Že na 18. seji Državnega zbora, 18.4.2016, sem postavil ustno poslansko vprašanje glede postopka imenovanja generalnega direktorja UKC Ljubljana zaradi v javnosti navedene nezakonitosti postopka, ker ni predložil dokazila o nekaznovanosti. Zaradi odsotnosti ministrice ni bilo odgovorjeno.

Po seji državnega zbora se zaznava v redkih javnih nastopih  izbranega kandidata g. Andraža Kopača nova opažanja, ki zahtevajo dodatna vprašanja. Nanašajo se na poznavanje oziroma nepoznavanje delovanja UKC Ljubljana in na zelo kratke in nedorečene odgovore na novinarska vprašanja izbranega kandidata za  generalnega direktorja UKC Ljubljana g. Andraža Kopača. Občutek daje, da težko komunicira z javnostjo.

Boj proti korupciji ni zaznati med njegovimi prioritetami, dolge čakalne dobe bolnikov  na preglede in zdravstvene storitve bo šele spoznaval. Dejstvo pa je, da te že danes bistveno vplivajo na zdravje bolnikov saj se jim zaradi tega zdravstveno stanje slabša, kvaliteta materialov, ki se uporabljajo je vse slabša in s tem se še dodatno ogroža zdravstveno stanje bolnikov. Oboje veliko stane zdravstveno blagajno, delodajalce in bolnike, ki se pogosto odločajo za preglede in zdravstvene storitve pri zasebnikih. Glede na vse težji položaj velikega števila ljudi, bo takšna oblika dosegljiva le majhnemu številu bogatih posameznikov. Zato bi morali imenovati na najzahtevnejša in najodgovornejša mesta v zdravstvu ljudi, ki se zavedajo takšnega položaja in imajo izdelane rešitve. Žal tega pri novem generalnem direktorju UKC Ljubljana ni zaznati.

Spremenjen statut UKC Ljubljana  z dne 2.7.2015 določa, da mora imeti generalni direktor najmanj 5 let delovnih izkušenj na PRIMERLJIVIH delovnih mestih s področja organizacije, vodenja in upravljanja. Torej, ki so po vsebini primerljiva z delovnimi nalogami generalnega direktorja UKC, saj to določa statut naj eminentnejše zdravstvene organizacije v Sloveniji. Pred tem je 28. člen statuta določal glede izkušenj samo 5 let delovnih izkušenj z vodenjem in upravljanjem. Torej se je s spremembo statuta zaostril pogoj na primerljivih delovnih mestih.

Zato sprašujem ministrico:

1.        Ali drži, da g. Kopač ni pridobil potrdila o nekaznovanju, ker ni bilo zahtevano na razpisnih pogojih, čeprav bi to moralo biti in ali velja potrdilo, če ga podpiše sam?

2.        Katera po vsebini primerljiva delovna mesta z generalnim direktorjem UKC Ljubljana je opravljal izbrani kandidat?

3.        Vsaka vodstvena funkcija – v primeru, ko gre za tako velik sistem, ki poleg velikega števila zaposlenih vključuje tudi veliko število bolnikov, ki potrebujejo preglede in zdravstvene storitve, pa še toliko bolj – zahteva od vodje visok nivo socialnih kompetenc. Izbrani kandidat pa bi se naj ravno na tem področju soočal z določenimi manki. Sprašujem vas ali lahko zagotovite, da je izbrani kandidat v dovolj dobri fizični in psihični kondiciji, da bo se bo lahko na primeren način odzival in spoprijemal z vsemi izzivi, ki jih taka funkcija prinaša?

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

- pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

- celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD