Prispevki

Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak predstavila EU kartico ugodnosti za večjo vključenost invalidov v družbo in predlog Resolucije o družinski politiki

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je danes na tiskovni konferenci predstavila aktualne projekte Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo je danes v javno razpravo poslalo Resolucijo o družinski politiki za obdobje 2018-2028, katere glavna vizija je “vsem družinam prijazna družba”. Tekom razprave na ministrstvu pričakujejo številne predloge in bo v ta namen organiziralo tudi določene posvete, ki bodo odprti za javnost.

Družinska politika je v okviru nove resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike. Temeljila bo na celostnem in vključujočem pristopu, kar pomeni, da vključuje vse vrste družin, upošteva pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo, spoštuje avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov, ščiti otrokove pravice v družini in širše ter postavlja v ospredje varstvo in kakovost življenja družin in otrok.

Prednostna področja zapisana v predlogu resolucije so:

– programi v podporo družini,
– starševsko varstvo in družinski prejemki,
– nadomestno varstvo otrok,
– socialno varstvo družine,
– usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
– trg dela in zaposlovanje,
– področje zdravstva oziroma zdravstvenega varstva,
– področje vzgoje, varstva in izobraževanja,
– stanovanjska problematika

Ministrstvo predlaga tudi uvedbo družinske kartice ugodnosti za vse družine, ki bi imela podoben namen kot kartica ugodnosti za invalide, katero je ministrica prav tako predstavila na današnji tiskovni konferenci.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki uvaja EU kartico ugodnosti za invalide.

Slovenija je prva država v Evropski uniji, ki te dni uvaja kartico ugodnosti za invalide. Projekt EU kartice ugodnosti za invalide je pilotni projekt 8 držav članic in sicer: Belgije, Cipra, Estonije, Finske, Italije, Malte, Romunije in Slovenije. V EU je kar 80 milijonov invalidov, ta kartica pa predstavlja enega izmed pomembnih korakov k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo. Projekt EU kartica ugodnosti za invalide ni namenjen le invalidom in osveščanju širše javnosti o invalidih, njihovih zmožnostih, potrebah, željah in načinu življenja, temveč tudi ponudnikom storitev, za katere si na ministrstvu želijo, da bi v kartici prepoznali svojo poslovno priložnost in se z ugodnostmi za invalide pridružili že obstoječim ponudnikom. Trenutno je teh ponudnikov okrog 200.

Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč - spremembe

Katere so spremembe pri pridobivanju varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ter kateri pogoji ostajajo enaki?

S 1. februarjem 2017 so pričele veljati spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki prinašajo pozitivne učinke. Za tiste upravičence, ki imajo v lasti nepremičnino (stanovanje, hiša), v kateri živijo in katere vrednost ne presega 120.000 EUR so zaznambe na nepremičninah ukinjene, za nazaj pa bodo izbrisane. Dedičem teh upravičencev, ki bodo pomoč prejeli po uveljavitvi sprememb, pa tudi ne bo več potrebno vračati prejetih sredstev državi. Ostali pogoji za pridobitev pomoči pa ostajajo nespremenjeni. To so dolžnost preživljanja s strani otrok in upoštevanje premoženja ter dohodkov vlagatelja.

Opozarjamo, da je potrebno kljub nekaterim spremembam v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, še vedno upoštevati ostale pogoje, ki se ne spreminjajo, za pridobitev varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči.
(za več informacij kliknite na spodnjo grafiko)

Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč - pojasnilo

Če ima oseba, ki zaprosi za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč (vlagatelj) otroke, mora tako še vedno skleniti Dogovor o preživljanju skupaj s svojimi otroci. Dogovor mora sestaviti notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Polnoletni otroci so namreč po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še vedno dolžni preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Če bo Center za socialno delo, ko bo prejel vlogo za varstveni dodatek, ali denarno socialno pomoč, ugotovil, da ima vlagatelj otroke in da so ga ti dolžni preživljati, vlagatelja pozval k sklenitvi Sporazuma o preživljanju.

Sporazuma pa NI potrebno skleniti v primeru:

- če so otroci vlagatelja mladoletni

- če vlagatelj dokaže, da ga polnoletni otroci niso zmožni preživljati (npr. so sami prejemniki denarne socialne pomoči, imajo nizke dohodke, …)

- če vlagatelj neopravičeno ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka

Vsebina tega dogovora ni zakonsko določena, zato pridejo v poštev vse oblike preživljanja (v dogovoru tako lahko otroci navedejo, da staršu nudijo preživljanje bodisi v denarni obliki, bodisi v nudenju obroka, nudenju stanovanja, …).

Če otroci vlagatelja ne bodo želeli skleniti dogovora o preživljanju, pa bi ga morali, bo Center za socialno delo pozval vlagatelja, da zoper njih vloži preživninsko tožbo na sodišče. Če vlagatelj ne bo želel predložiti dogovora o preživljanju, oz. ne bo želel vložiti preživninske tožbe na sodišče, pa bi to moral, potem bo njegova vloga za varstveni dodatek ali denarno socialno pomoč zavrnjena iz krivdnega razloga.

Pri ostalih pogojih je potrebno upoštevati tudi drugo premoženje in dohodke vlagatelja. Pri ugotavljanju upravičenosti do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči se še vedno upoštevajo prihodki in premoženje vlagatelja, kot so določeni v zakonu. Do varstvenega dodatka bo tako upravičena, npr. samska oseba, katere mesečni dohodek ne presega 476,87 evrov in ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje; če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 476,87 evrov in lastnim dohodkom. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki samske osebe do višine 2.500 evrov. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Pri dodelitvi varstvenega dodatka pa se ne upoštevajo prihranki družine do 3.500 evrov.

Ali bo oseba upravičena do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči, se tako presoja od primera do primera, ob upoštevanju vseh dohodkov, okoliščin, premoženja in vseh ostalih zakonskih pogojev posameznega vlagatelja. O vlogi odloča pristojni Center za socialno delo (kjer ima vlagatelj stalno prebivališče). Če vlagatelj meni, da mu je bila pomoč neupravičeno zavrnjena, lahko v 15 dneh, od dneva, ko je odločbo prejel, vloži pritožbo, o kateri odloča Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ponovno poudarjamo, da tako ukinitev zaznambe na nepremičninah kot tudi ukinitev vračanja pomoči za bodoče upravičence, velja le tiste upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim bo pomoč dodeljena ter ne bodo imeli v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo (v katerem oziroma kateri bodo dejansko bivali in imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oziroma katere vrednost bo presegala 120.000 evrov.

Ostali zakonsko določeni pogoji za pridobitev varstvenega dodatka ostajajo nespremenjeni (npr. dolžnost preživljanja s strani polnoletnih otrok, upoštevanje drugega premoženja, itd.) in so opisani na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na povezavi: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/varstveni_dodatek/

Prosta delovna mesta na Zavodu za zaposlovanje

MDDSZ pod vodstvom ministrice Kopač Mrak sporoča: Nadaljuje se padanje brezposelnosti, vlada zagotovila dodatna sredstva za aktivno politiko zaposlovanja

Maja se je brezposelnost zmanjšala že četrti mesec zapored. Spet je bila nižja v vseh območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje. Registriranih je bilo 112.385 brezposelnih: 2,2 % manj kot aprila in 6,1 % manj kot maja 2014. Znižujeta se deleža brezposelnih do 29. leta in iskalcev prve zaposlitve.

Brezposelnost se je zmanjšala četrti mesec zapored, saj se pri Zavodu letos prijavlja manj novih brezposelnih oseb. Konec maja 2015 je bilo registriranih 112.385 brezposelnih oseb, kar je 2.538 oseb oziroma 2,2 % manj kot aprila, v primerjavi z majem 2014 je bila brezposelnost manjša za 6,1 %. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo pri Zavodu v povprečju prijavljenih 118.448 brezposelnih oseb, kar je 5,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.

Na novo se je maja pri Zavodu prijavilo 5.966 brezposelnih oseb, kar je 8,7 % manj kot aprila in 2,5 % manj kot maja 2014. Med novoprijavljenimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.094 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.236 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas.

Vlada je zagotovila 17,8 milijona evrov dodatnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, za izvajanje ukrepov je tako skupaj namenjenih 65 milijonov evrov. Z zagotovitvijo dodatnih sredstev v okviru rebalansa proračuna za leto 2015 se bo v programe lahko vključilo 5.530 več brezposelnih oseb, zaposlilo pa se bo še dodatnih 1.760 oseb. Socialni partnerji bodo predlog za spremembo načrta aktivne politike zaposlovanja obravnavali danes v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Več informacij najdete na povezavi: http://skrci.me/r9sCu

Martina Vuk na avstrijskem Koroškem

Martina Vuk krepila sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med Slovenijo in avstrijsko Koroško

Državna sekretarka z ministrstva za delo Martina Vuk skupaj z namestnico deželnega glavarja Koroške dr. Beate Prettner v okviru Skupnega odbora Slovenija – Koroška predseduje omizju na temo Povezovanja ljudi. Na zasedanju, ki je v tem tednu potekalo v Celovcu sta se obe strani strinjali, da se skupni slovensko avstrijski projekt Delavnica Florjan v Globasnici nadaljuje. Pri tem je državna sekretarka Martina Vuk izpostavila željo po nadaljevanju sodelovanja na dveh nivojih, in sicer na nivoju dnevnih centrov in še posebej dnevnih centrov za starejše. Obe strani sta se tudi dogovorili o skupnem preživljanju počitnic otrok iz socialno ogroženih družin iz Slovenije in Koroške.

Prav tako se bo nadaljevalo sodelovanje pri projektu INCLUSIA 2015, ki ima za Slovenijo velik pomen predvsem v kontekstu doseganja boljše socialne vključenosti različnih ciljnih skupin. V tem kontekstu Slovenija vidi tudi možno nadgradnjo in razširitev sodelovanja z Italijo v okviru že zastavljenega sodelovanja s Furlanijo- Julijsko krajino.

Državna sekretarka Martina Vuk in namestnica deželnega glavarja Koroške dr. Beate Prettner sta se dogovorili tudi za bilateralno izmenjavo znanja in dobrih praks na področju socialnih zadev in dolgotrajne oskrbe, še posebej na področju uvajanje novih rešitev in pristopov, ki temeljijo na uporabi sodobnih informacijsko komunikacijskih rešitev in inovativnih pristopov.

Skupni odbor Slovenija – Koroška sicer na plenarnem zasedanju zaseda enkrat letno, izmenoma v Sloveniji in na Koroškem. Plenarnemu zasedanju praviloma sopredsedujeta zunanji minister Republike Slovenije in glavar avstrijske zvezne dežele Koroške. Ob letnem zasedanju skupnega odbora se sestanejo tudi omizja. Omizje II – Povezovanje ljudi je namenjeno povezovanju na področju izobraževanja, znanosti, zdravja, socialne politike in zaposlovanja, kulture in javne uprave in ga na slovenski strani vodi državna sekretarka Martina Vuk.

Forum IDAHO 2

Martina Vuk na forumu IDAHO: “Poleg nediskriminatornih zakonodajnih podlag je pomembno razbijanje stereotipov, izobraževanje in osveščanje.”

Državna sekretarka Martina Vuk se je v Črni gori udeležila 3. evropskega IDAHO foruma, ki je potekal med 10. in 12. majem, kjer je izpostavila aktivnosti Republike Slovenije na področju odprave diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Tema srečanja, ki vsako leto poteka ob mednarodnem dnevu proti homofobiji in transfobiji, je bilo ‘Nasilje in zločini iz sovraštva’. Državna sekretarka je izpostavila kako pomembno je, da je letošnji ministrski forum gostila Črna gora, ter da so se ga udeležili ministri in visoki predstavniki držav celotne regije in drugih držav EU, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta Evrope.

Forum IDAHO 1

Slovenija je po ILGA Europe (International Lesbia, Gay, Bisexual, Trans and Intersex Association) lestvici, ki meri zakonodajo in politike, ki imajo direkten vpliv na pravice LGBT skupnosti, trenutno na 25. mestu. S sprejetjem novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih letos marca se nam bo ta ocena močno povišala. V Sloveniji smo sicer dlje časa urejali pravice istospolnih oseb. Začeli smo leta 2004 s predlogom Zakona o istospolni partnerski zvezi, ki zaradi menjave Vlade ni bil sprejet, nato je bil leta 2005 sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Vlada pod vodstvom socialnih demokratov pa je leta 2009 lotila celotne ureditve položaja družine, otrok in tudi istospolnih partnerjev v Družinskem zakoniku, kateri pa je žal padel na referendumu.

Forum IDAHO 3

“Istospolni partnerji so na pomoč države pri zagotavljanju človekovih pravic čakali 11 let. Čas je bil, da jim pokažemo, da presegamo diskriminacijo in da smo napredna družba, ki je zmožna sprejemati vsakega posameznika”, je poudarila državna sekretarka Martina Vuk.

Ministrica MDDSZ Anja Kopač Mrak

Kopač Mrak: Treba je poskrbeti za vse pripravnike enako

Ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak je v odzivu na današnji protestni shod diplomantov v socialnem varstvu zatrdila, da se ministrstvo zaveda, da je treba to področje čim prej urediti. A dodaja, da je treba upoštevati vse pripravnike in le redki imajo privilegij plačanih pripravništev, kot je vsa leta veljalo za pripravnike v socialnem varstvu. “Študentje imajo vso pravico protestirati, a moram povedati, da bi ta protest veliko bolje razumela, če bi protestirali šolniki, oni namreč niso imeli plačanih pripravništev, ampak volonterska. Pripravniki v socialnem varstvu so imeli vsa ta leta plačana pripravništva. Vsi. Takoj po šolanju so dobili možnost opravljanja dela v praksi kot plačani pripravniki. Ta privilegij imajo na žalost redki,” je dejala ministrica Kopač Mrak.

Glede nadaljnjega urejanja tega področja sicer pojasnjuje, da so za mehak prehod predlagali skrajšanje pripravništva. “Denar za to je zagotovljen. Zdi se nam, da bi po novem petletnem izobraževanju in strokovnem izpitu, študentje morali biti usposobljeni za samostojno delo prej kot v enem letu,” navaja ministrica iz vrst SD. Dolgoročni cilj ministrstva je sicer, da bi bilo pripravnikov toliko, kot bo kasnejših zaposlitev. Ob tem Kopač Mrakova opozarja, da se težava začne že pri množičnih vpisih na fakulteto, nadaljuje se v načinu izobraževanja, torej bi se morale spremembe začeti tam. Ob tem pojasnjuje, da so mlade na to temo prvič sprejeli novembra lani.

Še prejšnji četrtek so bili predstavniki študentov, tudi Socialne zbornice, Skupnosti socialnih zavodov in Fakultete za socialno delo na ministrstvu. “Očitno so sestankovali s figo v žepu, saj so imeli današnji protest napovedan in pripravljen že 13. aprila, torej štiri dni pred sestankom. Ponudili smo jim sodelovanje pri analizi pripravništev, kar bo osnova za prihodnjo ureditev pripravništev v javnem sektorju, vendar so sodelovanje zavrnili,” je ostra ministrica Kopač Mrak.

Na ministrstvu sicer problematizirajo tudi navedbe, da naj bi 500 diplomantov že dve leti čakalo na pripravništvo. Po navedbah ministrstva za delo je ocena študentov o številu potrebnih pripravništev s področja socialnega dela namreč nerealna. Kot je ministrica pojasnila medijem, je na zavodu za zaposlovanje trenutno prijavljenih 37 diplomantov s področja socialnega dela, ki čakajo na prvo zaposlitev. Program pripravništev v socialnem varstvu se je izvajal od leta 2010 do konca leta 2014, objavljeni so bili 4 javni razpisi. Skupno je bilo 486 plačanih pripravništev, uspešno je bilo zaključenih 378 pripravništev. V letu 2015 pripravništvo zaključuje še 7 pripravnikov.