Prispevki

Minister Židan zadovoljen, da je DZ potrdil novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih

Sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih po novem uvaja določene spremembe na področju dopustitve gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih, občinskih podrobnih prostorskih načrtov, prometa s kmetijskimi zemljišči, vzpostavitve trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Osrednje novosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja.

“Na MKGP smo naredili še nekaj koristnega. Novela zakona bo npr. olajšala postopke za selitev kmetije iz strnjenega naselja. Poenostavila bo administrativne postopke pri prometu s kmetijskimi zemljišči, med drugim bo skrajšala postopke in občinam olajšala nakup zemljišč, ki jih potrebuje za gradnjo kanalizacije, vodovoda ali cest. Novela širi tudi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe,” je ob sprejetju noveliranega zakona v DZ povedal kmetijski minister Dejan Židan.

Ključne spremembe novele zakona poenostavljajo postopke, odpravljajo administrativne ovire in skrajšujejo časovne roke. Omogočena bo hitrejša določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lokalnih skupnostih, saj se poenostavljajo strokovne podlage za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ni dopustno, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom).

Lokalna skupnost bo na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih (poleg tistih, ki jih dopušča že veljavni ZKZ) lahko dopustila gradnjo za naslednje enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte: ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, kozolec in dvojni kozolec (toplar), molzišče, napajalno korito, krmišče in kmečka lopa.

Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopustno načrtovati kmetijske objekte (brez predhodne spremembe namenske rabe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtoma (OPPN). V okviru OPPN bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se bo dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izdalo šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za načrtovani kmetijski objekt. S predlagano rešitvijo bo črpanje sredstev iz Programa razvoja podeželja za namen investicij v kmetijske objekte uspešnejše, poleg tega pa se lahko tudi hitreje rešuje preselitev kmetij iz urbanih sredin.

Poenostavljajo se določeni deli postopka odobritve pravnega posla, ki bodo tako strankam kot tudi upravnim enotam poenostavili in skrajšali upravne postopke odobritve pravnih poslov. Pri zemljiških operacijah se urejajo določene vsebine, ki jih veljavni zakon ne ureja. Na področju namakanja in osuševanja se uvaja možnost prenosa osuševalnih oziroma državnih namakalnih sistemov na lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost ne izkaže interesa po prenosu, se osuševalni oziroma državni namakalni sistem lahko prenese na osuševalno oziroma namakalno zadrugo. Če lokalna skupnost oziroma zadruga interesa po prenosu osuševalnega oziroma državnega namakalnega sistema ne izkaže, ti sistemi ostanejo v državni lasti in so predmet javne službe upravljanja in vzdrževanja (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS).

Glede na predvideno novo ureditev se sredstva za delovanje in vzdrževanje obstoječih državnih in lokalnih namakalnih sistemov pobirajo od tistih lastnikov, ki bodo imeli z izvajalcem javne službe podpisano pogodbo o namakanju. Prehodno obdobje do vključno leta 2018 sredstva zagotavljajo vsi lastniki v sorazmerju s površino, odmero pa izvede Finančna uprava RS. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki ne bodo podpisali pogodbe o uporabi namakalnega sistema, po letu 2018 tega sistema ne bodo mogli uporabljati. Bo pa mogoč tudi kasnejši podpis pogodbe in priključitev na državni oziroma javni namakalni sistem.

Novela zakona tako odpravlja ključne pomanjkljivosti obstoječega zakona, ob enem pa nadgrajuje vsebino na področjih, kjer se je v praksi izkazalo, da je treba obstoječe vsebine nadgraditi. Pri pripravi novele se je v čim večji meri sledilo predlogom lokalnih skupnosti. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra Dejana Židana načrtuje tudi predstavitve vsebine novele zakona lokalnim skupnostim, upravnim enotam in drugi zainteresirani javnosti.

Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju

Vlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.

Židan v oljarni GEA

V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.

Židan na kmetiji Hajšek

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.

Katičeva in Fištravec

Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.

Katičeva v ZPR MB

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.

Ministrica Katič z gasilci v MB

Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.

Katičeva in Žagar

V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.

Kopač Mrak v VDC Polž

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.

Ministrica Kopač Mrak v VDC Polž

Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.

Kopač Mrak v Kreativnici

Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.

Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”

Minister Židan: “Prvo leto dela MKGP zelo uspešno, med prioritetnimi nalogami zdaj Zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mag. Dejan Židan je skupaj z državnima sekretarjema, mag. Tanjo Strniša in Miho Marenčejem predstavil dosežke ministrstva ob 1. obletnici dela v Vladi Republike Slovenije, predstavljeni pa so bili tudi načrti ministrstva za prihodnje obdobje. Minister Židan je minulo leto ocenil za zelo uspešno in naporno, posebej pa je pohvalil sodelavce, ki so pomagali izpeljati številne projekte, predpise in druge naloge ministrstva.

“Predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi je tik pred sprejetjem na vladi in je skladen s koalicijsko pogodbo,” je ob tem napovedal kmetijski minister Židan in dodal, da bo zakon v DZ predvidoma sprejet do konca leta, nato pa bo sledila še priprava sprememb zakona o gozdovih. Vlada je namreč pri pregledu najboljših praks v EU ugotovila, da se lahko v okviru načrtovanega državnega gozdarskega podjetja najbolje uresničijo pričakovanja in zaveze iz koalicijske pogodbe. Minister Židan je poudaril, da bo državno gozdarsko podjetje omogočilo nov zagon gozdno-lesne verige in spodbudilo tuje ter domače naložbe v slovensko lesnopredelovalno industrijo, ki jo namerava vlada oživiti.

Minister Židan je med najpomembnejšimi dosežki MKGP v prvem letu vlade izpostavil sprejetje Programa razvoja podeželja, ki ga je Slovenija med prvimi državami v EU sprejela v mesecu februarju letošnjega leta in zajema 1,1 milijarde evrov vreden paket izvajanja ukrepov kmetijske politike. Poudarek programa je predvsem na mladih in na okoljskih ukrepih. Nadalje je minister Židan izpostavil novo subvencijsko kampanjo in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri hitrejši pripravi in implementaciji same sheme. V osnovno shemo plačil se je tako prijavilo 57.285 kmetijskih gospodarstev, za shemo mladi kmeti pa 3.747 kmetijskih gospodarstev.

Kot zelo pomemben dosežek MKGP je minister Židan izpostavil novo inštitucijo Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, kjer proaktivno delovanje varuha uspešno ureja številne naloge. Prav tako je pomemben dosežek ministrstva tudi sprejem Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki omogoča manj administriranja in preko katere se lahko kmetija med drugim ukvarja tudi s socialnimi dejavnostmi na podeželju. Minister Židan je opozoril tudi na sprejet Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, za katerega so minuli teden v Državnem zboru glasovali vsi prisotni poslanci in poslanke ter na sistemski zakon o agrarnih skupnostih, ki je v parlamentarnem postopku.

Zaradi viškov oziroma presežkov hrane, ki so nastali zaradi ruskega embarga, pa se je ministrstvo angažiralo na številnih področjih promocije, tako se prva akcija za jabolka že izvaja, konec tedna pa se bo začela izvajati še akcija za promocijo mleka. Minister Židan je še poudaril, da je Slovenija z namenom uveljavljanja ciljev in interesov zelo aktivna na mednarodni ravni, tako na ravni vzpostavljanja dobrih odnosov in sodelovanja z državami EU, kot z drugimi državami ter mednarodnimi institucijami.

“Mi potrebujemo prijatelje, tudi za to, da lažje uveljavimo svoje interese, ki so včasih drugačni kot interesi nekaterih drugih članic,” je dejal Židan. Ena takšnih zadev je zagotovo vprašanje terana, ki ga je Slovenija na trgu EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, a zdaj Hrvaška po nekaj letih zaščito izpodbija. Kot je dejal minister, po posredovanju obsežnih pojasnil Evropski komisiji zaenkrat niso dobili nobenih dodatnih vprašanj, zato meni, da je bil Bruselj s pojasnili Slovenije zadovoljen.

Med prioritetami dela ministrstva je minister Židan izpostavil aktivnosti pri projektu za razglasitev Svetovnega dneva čebel, ki je pomembna predvsem iz razloga zaščite čebel kot opraševalke, varovanja okolja ter obenem tudi prepoznavnostjo prehranskih produktov ter Slovenije kot turistične destinacije. Minister Židan je izrazil zadovoljstvo tudi nad novim ribiškim skladom za obdobje 2014-2020, v katerem bo Sloveniji iz evropskih in domačih sredstev na voljo 32,6 milijona evrov.

V nadaljevanju je državna sekretarka mag. Tanja Strniša podrobneje predstavila Program razvoja podeželja ter njegovo nadgradnjo. Državni sekretar Miha Marenče pa je podrobneje predstavil aktivnosti pri sanaciji gozda po lanskem žledu ter velikem pojavu podlubnikov; podrobneje pa je spregovoril o aktivnostih pri sprejemanju Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS. Marenče je tudi pojasnil, da je letošnje leto na gozdarskem področju najbolj zaznamoval lanski žled, ne le zaradi pospravila poškodovanega lesa, ampak tudi zaradi velikega pojava podlubnikov. V letu in pol so iz gozdov sicer pospravili več kot dve tretjini poškodovane lesne mase, kar po Marenčejevih besedah pomeni, da “smo edinstven primer v primerjavi s sosednjimi državami, ki so imele podobne težave”.

Minister Židan: “Dokler morska meja ni določena, je prav, da država pomaga slovenskim ribičem.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana, je v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo drugi javni razpis za izvajanje ukrepa »Individualne premije za ribiče«, s katerim bo mogoče uveljavljati premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Ukrep sodi v okviru Operativnega programa 2007-2013 v I. prednostno os, ki obsega ukrepe za prilagoditev ribiške flote Skupnosti. Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 200.000 evrov (delež EU znaša 75%). Javni razpis bo odprt do vključno 23. septembra 2015.

Predmet podpore tega javnega razpisa so premije za ribiče, ki bodo po določitvi državne meje na morju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v skladu z Zakonom o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, lahko lovili na območju, določenem v 8. točki priloge I Uredbe (EU) št. 1380/2013.

S tem drugim javnim razpisom za ta ukrep bodo lahko vlagatelji uveljavljali premije za obdobje od 1. januarja 2015 do 31. avgusta 2015. Višina razpisanih nepovratnih sredstev v okviru tega razpisa znaša 200.000 evrov. Prvi razpis za ta ukrep, s 300.000 evri razpisanimi nepovratnimi sredstvi, je bil odprt v obdobju od 17. julija 2015 do 7. avgusta 2015. Skupna višina premije na posameznega upravičenca, v obeh razpisnih obdobjih za ta ukrep, ne sme presegati vsote mesečnih minimalnih plač v Republiki Sloveniji v letu 2013, kar znaša 9.403,92 evrov. Premije lahko pridobijo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in ribiči – fizične osebe, skladno z Zakonom o morskem ribištvu, ki so uporabniki ribiških plovil.

Za pridobitev premije bodo morali biti izpolnjeni naslednji pogoji:

– vlagatelj dejavnost ribolova opravlja ali je opravljal na plovilu, ki je navedeno v vlogi na razpis ter je registrirano za gospodarski ribolov oziroma je bilo registrirano za gospodarski ribolov v obdobju, na katero se vloga nanaša, v dovoljenju za gospodarski ribolov za to ribiško plovilo, pa je vlagatelj naveden kot uporabnik plovila; 

– za ribiško plovilo mora biti izdano veljavno dovoljenje za gospodarski ribolov za obdobje, na katero se vloga nanaša; 

– za ribiško plovilo mora biti oddanih vsaj 80 ladijskih dnevnikov v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis, pri čemer je bilo v vsakem letu oddano vsaj 40 ladijskih dnevnikov in
– ribiško plovilo mora doseči vsaj četrtino povprečnega letnega iztovora vseh aktivnih plovil v posameznem ribolovnem segmentu v zadnjih dveh koledarskih letih pred oddajo vloge na javni razpis.

Ribolovni segment se ugotavlja glede na uporabljeno ribolovno orodje.

Več o razpisu na: http://skrci.me/ZNsoP