Prispevki

Minister Židan: Slovenski mlekarji dobili dovoljenje za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko

Slovenski mlekarji – Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne in Mlekarna Planika, so s strani kitajskih uradnih organov prejele dokončno dovoljenje, da se registrirajo za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko. Slovenija na čelu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana si je zaradi ruskega embarga in ukinitve mlečnih kvot že dalj časa prizadevala najti nove trge za slovenske proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov. Obeti so veliki predvsem pri izvozu na Kitajsko, saj se z dovoljenjem za registracijo izvoza mlečnih izdelkov v to državo odpira velik trg.

Predstavniki obeh držav so že avgusta lani parafirali protokol glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, ki ga je nato novembra lani podpisal slovenski minister Dejan Židan med uradnim obiskom na Kitajskem, kar je bil eden od ključnih pogojev za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Kot je takrat pojasnil kmetijski minister Židan, bi Ljubljanske mlekarne želele izvažati sterilizirano mleko, Mlekarna Celeia pa sirne namaze in nekatere druge izdelke višje dodane vrednosti. Nekatere mlekarne proizvajajo mleko v prahu, ki ga Kitajci zelo iščejo, nekatere pa fermentirane izdelke. Dovoljenje za izvoz na Kitajsko predstavlja za slovenske proizvajalce mleka veliko priložnost, saj je Slovenija, tako kot celotna EU, zasičena s to dobrino.

Mlečna industrija v Evropi je trenutno v veliki krizi, saj je mlečni sektor zasičen z mlekom, kar potiska cene te surovine navzdol. Konec junija bodo evropski ministri ponovno razpravljali o tej temi, a med državami se pojavljajo zelo različna mnenja, Evropska komisija pa, kot kaže, nima volje za reševanje teh težav. Konkurenca na svetovnem trgu mleka je ostra in bo še ostrejša, a tudi povpraševanje se bo povečevalo, napovedujejo strokovnjaki. Nekateri so celo prepričani, da je mleko “belo zlato prihodnosti”.

Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu

Pred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.

Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.

Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.

Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.

Židan pozdravlja obnavljanje prehranske industrije v Vipavski dolini

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil uradnega odprtja podjetja za predelavo mleka in mlečnih proizvodov Ekolat v Vipavi, v katerem nastaja mocarela in ob tem izrazil zadovoljstvo nad obnavljanjem prehranske industrije v Vipavski dolini. Za izdelavo mocarele uporabljajo izključno slovensko mleko, tedensko v mlekarni predelajo okrog 130.000 litrov mleka, iz katerih izdelajo od tri so štiri tone mocarele. Delo je v novem obratu dobilo 15 delavcev, v prihodnje pa v Ekolatu načrtujejo dodatno zaposlovanje in večanje proizvodnje s sedanje ene na tri proizvodne linije.

V vipavski mlekarni so s poskusno proizvodnjo mocarele začeli že 15. maja letos, doslej pa so manj kot pet odstotkov mocarel prodali doma. Mlekarna mleko odkupuje od šestih manjših kmetijskih zadrug. Želijo si, da bi lahko odkupovali tudi mleko bližnjih pridelovalcev v Vipavski dolini, vendar bo za to morala poskrbeti kmetijska zadruga, ki sedaj to mleko izvaža v Italijo.

Židan na ogledu mlekarne

Minister Židan je povedal je, da imamo v Sloveniji dovolj mleka za tovrstno predelavo v mlečne izdelke. Z večanjem predelave in proizvodnje pa bi v Sloveniji lahko porabili tudi tistih 40 odstotkov celotne proizvodnje mleka, ki jih izvozimo v tujino. “Tako bi izvozili končne izdelke za višjo ceno, doma pa zagotovili tudi kakšno delovno mesto več kot doslej,” je dejal minister Židan.

V Sloveniji je bila kljub nizki odkupni ceni pridelana količina mleka v prvih osmih mesecih za štiri odstotke višja kot v lanskem letu, v septembru pa glede na lanski kar za sedem odstotkov. “Za skoraj tri odstotke je bila septembra višja tudi odkupna cena mleka, medtem ko se je v celotni EU povečala za 0,6 odstotka,” je še navedel minister Židan.

Minister Židan na shodu kmetov: “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov.”

Današnjega shoda slovenskih kmetov v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan. “V Sloveniji ne bi bilo krize, če bi ljudje kupovali več slovenskih izdelkov, vse, ki me kot ministra kličejo na pomoč, pa pozivam, da me podprejo, ko se borim za kmetijstvo in obdelovalno zemljo, ne pa da sam večkrat sam v prvi bojni vrsti,” je povedal minister Židan kmetom na shodu. “Zaradi določenih evropskih pravil, vam na žalost ne država ne minister ne moreta pomagati, saj tudi interventne cene določa Evropska komisija,” je še pojasnil minister kmetom. “Rešitev za kmetijstvo bi bila, če bi potrošniki kupovali čim več slovenskih izdelkov,” je prepričan Židan, ki je kmete tudi pozval, naj se – tako kot kmetje drugod po Evropi – povežejo v zadruge, saj bodo tako močnejši pogajalci o cenah svojih pridelkov. Minister Židan je še poudaril, da ministrstvo za kmetijstvo vodi več akcij, s katermi spodbujajo potrošnike, da kupujejo lokalno pridelano hrano, saj s tem podpirajo tudi slovensko kmetijstvo in proizvajalce prehrambenih izdelkov.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je že v četrtek, po seji vlade, tudi sam podprl za soboto napovedane shode slovenskih kmetov. Kot je povedal na novinarski konferenci po seji vlade je dnevno namreč v stiku s kmeti, seznanjen je s težavami, ki jih pestijo in ob tem spomnil, da so se prodajne cene, od katerih kmetje živijo, v zadnjem letu znižale. Kot je ocenil Židan, se je položaj kmetov poslabšal, krivce za to pa našel v ruskem embargu, padcu mlečnih kvot ter zmanjšanju možnosti prodaje evropske hrane na nekatere druge trge. Posledica je padanje cen različnih kmetijskih surovin, najbolj je to opazno pri sektorju mleko. Odkupna cena mleka je tako po njegovih pojasnilih približno 20 odstotkov nižja kot pred letom dni. Ministra Židana skrbi, da se vsi prehranski produkti v trgovini niso tako pocenili. Cena najbolj prodajanega konzumnega pasteriziranega mleka se je celo zvišala za en odstotek.

Minister Židan je ob tem izrazil zadovoljstvo nad stanjem kmetijstva v letu 2014. Na četrtkovi seji je Židan namreč ministrskemu zboru predstavil poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2014, ki ga je vlada tudi potrdila. Slovenija je imela lani po njegovih pojasnilih med državami EU največjo rast kmetijske proizvodnje, ta se je v primerjavi z letom 2013 količinsko povečala za 13 odstotkov, vrednostno pa za devet odstotkov. Zvišal se je tudi faktorski dohodek, ki je merilo konkurenčnosti in uspešnosti v kmetijstvu. Skupno število kmetijskih gospodarstev se je lani zmanjšalo za tri odstotke na 72.400, povprečna velikost kmetij pa se je povečala na 6,6 hektarja kmetijske zemlje v uporabi (leta 2010 6,4 hektarja).

Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (351 milijonov evrov), so bila lani za sedem odstotkov manjša kot leto prej, pri čemer so se izplačila iz državnih sredstev zmanjšala za 11 odstotkov, sredstva iz proračuna EU pa za pet odstotkov. Okrevanje gospodarstva je vplivalo tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je tako povečala za 5,3 odstotka, pri čemer je bil izvoz večji za 9,6, uvoz pa za 3,3 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom se je povečala na 48,8 odstotka, primanjkljaj pa se je zmanjšal in je znašal 1,02 milijarde evrov. Živilskopredelovalna industrija je povečala obseg industrijske proizvodnje za dobrega pol odstotka, kar je občutno manj, kot je bilo povprečje rasti predelovalne industrije (+4,2 odstotka).

Površina gozdov (1.181.943 hektarjev) je bila manjša kot leta 2013 (1.183.433 hektarjev), gozdnatost pa je dosegala 58,3 odstotka. Posek se je povečal za 62 odstotkov in je dosegel 103 odstotke možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih – razlog je bil žledolom. Za redno financiranje in sofinanciranje nalog, ki jih določa zakon o gozdovih, je bilo lani izplačanih 22,3 milijona evrov javnih sredstev, kar je odstotek manj kot 2013, za odpravo posledic žleda in snega pa je vlada namenila dodatna sredstva iz proračunskih rezerv.

Židan: Kmetijski ministri EU blizu dogovora za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih

Ministri Evropske unije pristojni za kmetijstvo so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju Sveta EU, ki se ga je udeležil slovenski minister mag. Dejan Židan. Na njem so obravnavali krizne razmere v kmetijskem sektorju, še posebno v sektorju mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter prašičjega mesa. Ministri so po dolgi razpravi dogovorili, da bodo predlagane rešitve poskušali doreči na strokovni ravni ter doseči dokončno politično soglasje na neformalnem zasedanju ministrov EU naslednji torek v Luksemburgu. Minister Židan je pozdravil napore Evropske Komisije za iskanje rešitev iz krize, ki je sicer po besedah ministra ni povzročil kmetijski sektor, čeprav posledice krize najbolj čuti ravno kmet in živilska industrija.

Izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli popoldan z razpravo o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu. Evropska komisija je predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč kmetom. Sveženj je predstavil podpredsednik Komisije Jyrki Katainen, sveženj pa je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, izzivov pri delovanju prehranske verige ter na stabilizacijo trgov.

Komisija predlaga ciljno pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju, podaljšanje in okrepitev pomoči za zasebno skladiščenje masla in posnetega mleka v prahu ter novo shemo zasebnega skladiščenja za prašičje meso. Komisija je predlagala tudi povečanje proračuna za promocijo evropskih proizvodov v letu 2016 in krepitev spodbujanja izvoza proizvodov EU na tretje trge. Za premostitev težav pri delovanju prehranske verige pa je Komisija predlagala vzpostavitev nove delovne skupine, ki bo preučila vrsto ciljnih ukrepov.
 
Slovenija pozdravlja sklic izrednega Sveta za kmetijstvo, saj meni, da je razprava o razmerah in razvoju kmetijskih trgov ter o ukrepih za stabilizacijo razmer na trgu nujna. Minister mag. Dejan Židan je glede predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije dejal, da je še nedodelan, predlaganih pa je bilo več ukrepov za rešitev nastalih razmer, ki so predvsem posledica podaljšanja omejevalnih ukrepov na trg Ruske federacije, odprava mlečnih kvot in slabitve povpraševanja v Aziji.

Sicer pa minister Židan pozdravlja, da je Komisija v sveženj vključila dva slovenska predloga, ki sta bila dobro sprejeta, in sicer za odkup viškov mlečnih proizvodov v humanitarno pomoč beguncem ter za razširitev uporabe ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah. Izpostavil pa je tudi pomen promocije na notranjem trgu, ki bi lahko bila ucinkovit ukrpe poleg promocije na tretjih trgih. Glede razreza sredstev pa je minister po zasedanju dejal, da 500 milijonov evrov ne bo šlo iz kriznih rezerv EU, temveč iz tistega dela evropskega proračuna, ki se polni z dajatvami, vendar podroben razrez za zdaj ni znan.
 
Po oceni ministra naj bi šlo za neposredno finančno pomoč proizvajalcem mleka več kot 300 milijonov. Odprava mlečnih kvot aprila letos je povečala proizvodnjo. Slovenija je po ministrovih besedah med državami, kjer proizvodnja mleka narašča hitreje, približuje se 3 odstotkom, medtem ko je povprečje v EU trenutno 0,8 odstotka. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo še 79 odstotkov vseh stroškov. Odkupna cena mleka je v zadnjem letu padla za 20,5 odstotka, kar je povprečje v EU, veleprodajna za 9,4 odstotka, maloprodajna pa je celo narasla za odstotek. To po besedah ministra pomeni, da krize ne čutijo vsi in da ni solidarnosti.
 
Poleg mleka in mlečnih izdelkov ter jabolk je posreden vpliv v slovenski trgovinski bilanci s kmetijski proizvodi občutiti še v sektorju prašičjega mesa. Zaradi nizkega deleža proizvodov, za katere je Ruska federacija uvedla omejevalne ukrepe, v celotnem slovenskem izvozu na trg Ruske federacije, se na slovenskem trgu soočamo predvsem s posrednim učinkom prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU na trg Ruske federacije. Pri tem je pomembno dejstvo, da gre za sektorje, ki k bruto vrednosti slovenskega kmetijstva prispevajo pomembne deleže (govedoreja okoli 27 %, od tega prireja mleka okoli 15 %, perutninarstvo okoli 8 %, prašičereja dobre 4 %, sadjarstvo med 5 % in 8 %, s tem da so jabolka pri nas najpomembnejša sadna vrsta).

Delovni obisk državne sekretarke Strniše na Kitajskem

Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je med 8. in 11. avgustom letos mudila na delovnem obisku na Kitajskem, kjer je parafirala tudi protokol med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko (LRK), ki opredeljuje ključne pogoje za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Na bilateralnih pogovorih se je Strniša srečala z generalnim direktorjem za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kmetijstvo Ljudske republike Kitajske gospodom Qu Sixi, namestnico vodje za uvozno izvozni sektor varne hrane na Generalni upravi za nadzor kakovosti, pregled in karanteno Ljudske republike Kitajske gospo Bai Lu ter generalnim direktorjem za mednarodne odnose Državne uprave za gozdove Ljudske republike Kitajske gospodom Su Chunyujem.

Glavna tema razgovorov državne sekretarke Strniše z generalnim direktorjem za mednarodno sodelovanje na Ministrstvu za kmetijstvo Ljudske republike Kitajske Su Chunyuem so bile priprave na uradni obisk podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na Kitajskem in slovenskega nastopa na sejmu v Fuzhou v provinci Fujian letos novembra. Slovenija bo na mednarodnem sejmu kmetijstva in trgovine v Fuzhou predstavila visoko kakovostne živilske proizvode ter kmetijsko mehanizacijo.

Tema pogovorov državne sekretarke Strniša z namestnico vodje za uvozno-izvozni sektor varne hrane na Generalni upravi za nadzor kakovosti, pregled in karanteno LRK Bai Lu so bili postopki za pridobivanje dovoljenj za izvoz živil živalskega izvora iz Slovenije na Kitajsko. Slovenija pričakuje, da bo kitajska stran v najkrajšem možnem času pričela z dejavnostmi za dokončanje postopkov uvoznih dovoljenj za izvoz živila živalskega izvora (mesa in mesnih izdelkov, rib, medu in medenih izdelkov) na Kitajsko.

Podpis protokola za izvoz mleka iz Slovenije na Kitajsko

Ob robu srečanja je bil parafiran Protokol med Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Generalno upravo za nadzor kakovosti, pregled in karanteno Ljudske republike Kitajske glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, ki se izvažajo iz Slovenije na Kitajsko. Državna sekretarka Strniša je poudarila pomen tega dokumenta, ki opredeljuje ključne pogoje za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Gre za pomemben korak k povečanju blagovne menjave s kmetijskimi izdelki živilsko-predelovalne industrije med državama.

Državna sekretarka mag. Strniša je na pogovorih z generalnim direktorjem za mednarodne odnose Državne uprave za gozdove LRK Su Chunyu poudarila zelo dobro sodelovanje med državama na področju gozdarstva. Kitajskemu sogovorniku je izrazila zahvalo za izkazano podporo Kitajske pobudi, da bi Slovenija prevzela koordinacijo na področju gozdarstva in lesne industrije med Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope (t.i. pobuda 16+1).

Sogovornika sta v pogovoru izpostavila dobro sodelovanje Slovenije in Kitajske v okviru ASEM neformalnega dialoga med Evropo in Azijo za področje trajnostnega upravljanja gozdov. Poudarila sta pomen sodelovanja na tem področju tudi v prihodnje ter izrazila podporo investicijskim projektom v okviru lesno-predelovalne industrije.