Prispevki

Obrambna ministrica Katič: “MORS je danes objavil predlog novega Zakona o obrambi, javno predstavitev mnenj pa bomo imeli 22. aprila.”

Ena od najpomembnejši nalog, ki si jih je za ta mandat zadala ministrica za obrambo Andreja Katič, je priprava in sprejem novega Zakona o obrambi. To je velik izziv, ki traja že vrsto let, saj bo od sprejetja veljavnega zakona konec leta minilo že dvaindvajset let. Štirikrat je bil sicer dopolnjen, kljub večkratnim poskusom v prejšnjih mandatih pa do njegove celovite prenove ni prišlo. “Zdaj smo končno tako daleč, da lahko predlog novega zakona, ki smo ga pripravili s sodelavci na Ministrstvu za obrambo, predstavimo javnosti. Potrudili smo se, da bi novi zakon čim bolj omogočal in podpiral nadaljnji razvoj sodobnega obrambnega sistema,” je ob objavi zakona na spletni strani Ministrstva za obrambo in spletnem podportalu E-demokracija poudarila ministrica za obrambo Andreja Katič.

Predstavitev Zakona o obrambi sindikatom na MORS

Za njegov sprejem v Državnem zboru je potrebna dvotretjinska večina, pa tudi sicer si glede predlaganega besedila na MORS želijo čim širše družbeno soglasje. Že v juniju lani je ministrica s sodelavci izhodišča novega zakona predstavila poslanskim skupinam, s čimer nadaljuje tudi zdaj ob objavi besedila celotnega zakona. V začetku tedna je besedilo obrambna ministrica s sodelavci že predstavila sindikatom, naslednji teden na izmenjavo pogledov na besedilo zakona na ministrstvo vabi vse nekdanje ministre in ministrico, v petek, 22. aprila, pa vabi strokovno in zainteresirano javnost v Izobraževalni center na Igu. Svoje morebitne predloge in pripombe na predlagano besedilo lahko zainteresirani pošljejo tudi sami do 13. maja, vendar morajo biti v amandmajski obliki, saj so lahko le tako eventuelno vnešeni v besedilo.

Predlog novega Zakona o obrambi najdete na povezavi MORS: http://skrci.me/gQlqt

Ministri iz vrst SD med obiskom vlade v Podravju

Vlada se je v sredo, 9. marca, mudila na obisku Podravja. Smisel tokratnega vladnega obiska v regiji je bil najti točke skupnega sodelovanja, kjer bo lahko država z občinami, podjetji, zavodi in vsemi drugimi sodelovala, da pomaga pri razvoju te regije. Člani vlade so se najprej sestali na delovnem posvetu v Mariboru, nato pa so sledili ločeni programi premierja ter ministric in ministrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je tako dopoldan obiskal Tovarno olj Gea v Slovenski Bistrici, ki zaposluje 97 ljudi ter uspešno proizvaja in trži svoje izdelke.

Židan v oljarni GEA

V popoldanskem času se je minister Židan srečal s predstavniki kmetov v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, obiskal pa še kmetijsko zadrugo Ptuj in Mlekarsko zadrugo Ptuj. Namen srečanj je bil seznanitev z aktualnimi zadevami v regiji na področju kmetijstva. Minister Židan si je ogledal živinorejsko kmetijo Hajšek, ki ima 250 glav govedi in je zanimiva tudi zaradi novogradnje (hleva) iz lesa. Z uspešno zaključeno investicijo iz evropskih sredstev se je kmetija popolnoma usmerila v proizvodnjo mleka. Na območju Haloz je minister Židan obiskal vinogradniško kmetijo Franca Vaupotiča, kjer si je lahko ogledal izjemno zahteven teren za kmetovanje. Na kmetiji se je sestal tudi z lokalnim delom delovne skupine za Haloze, ki je uspela pripraviti nujne ukrepe za življenje na tem območju Slovenije.

Židan na kmetiji Hajšek

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska v Podravju obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, nato pa z županom Mestne občine Maribor Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo. V nadaljevanju je s sodelavci obiskala Vojašnico Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici in se srečala z županom Ivanom Žagarjem. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru je obrambna ministrica na Ptuju sodelovala na posvetu s predstavniki lokalne politike in nevladnih organizacij ter gospodarstveniki.

Katičeva in Fištravec

Ministrica za obrambo Andreja Katič, župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec in direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek, ki za občino vodi zemljiško-knjižne postopke, so podpisali menjalno pogodbo, s katero je ministrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica Katič, je zemljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in reševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zasebni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila mariborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska občina po besedah župana Fištravca na njem načrtuje gradnjo cestne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra.

Katičeva v ZPR MB

Ministrica za obrambo Andreja Katič je skupaj z direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Darkom Butom in direktorjem Direktorata za logistiko Željkom Kraljem, obiskala Javni zavod za zaščitno in požarno reševanje Maribor, kjer od leta 2005 deluje Regijski center za obveščanje, od leta 2006 pa je v sistem integrirana tudi dispečerska služba nujne medicinske pomoči. Tako je zagotovljena večja učinkovitost, kar je za center, ki deluje na območju 22 občin, zelo pomembno. Lani je deset operaterjev centra prejelo kar 107.000 klicev, v regiji pa je bilo opravljenih 1250 večjih intervencij. Ministrica se je seznanila tudi z opremo in stanjem reševalnih enot območja, na katerem delujejo poklicna gasilska enota Maribor, 64 prostovoljnih gasilskih društev in štiri industrijska društva ter več enot zaščite in reševanja, med njimi gorska reševalna služba, potapljaška enota, kinologi in regijska enota za neeksplodirana ubojna sredstva ter drugi.

Ministrica Katič z gasilci v MB

Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje dispečerske službe zdravstva v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je leta 2014 uvedel aktivacijo vseh reševalnih ekip na terenu prek sistema pozivnikov in aktivacijo prvih posredovalcev na oddaljenem terenu, kjer je dostopni čas enot NMP daljši, s čimer je pomembno izboljšana možnost preživetja ob srčnem zastoju. Dispečerska služba Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je edina enota nujne medicinske pomoči v Sloveniji, ki ima sedež skupaj z vsemi drugimi službami sistema zaščite in reševanja, odlični rezultati pa govorijo v prid taki organizaciji dela.

Katičeva in Žagar

V okviru obiska v Slovenski Bistrici se je ministrica Andreja Katič srečala z županom Ivanom Žagarjem, v tamkajšnji Vojašnici Vincenca Repnika pa je poveljnik 670. Logističnega polka polkovnik Friderik Škamlec ministrici in njeni ekipi predstavil delovanje in sredstva enote, ki je lani z oskrbo enot sodelovala na vseh vajah Slovenske vojske doma in v tujini. Pripadniki enote so lani pri opravljanju nalog prevozili 2,1 milijona kilometrov in opravili skoraj 1500 avtobusnih prevozov, z intendantskimi sredstvi pa so oskrbeli skoraj 4800 oseb. Po srečanju z rektorjem Univerze v Mariboru prof. dr. Igorjem Tičarjem in dekanom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prof. dr. Borutom Žalikom si je ministrica ogledala laboratorije FERI.

Kopač Mrak v VDC Polž

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je obiskala Varstveno delovni center Polž Maribor. Ministrica Kopač Mrak je izrazila zadovoljstvo z delovanjem zavoda, ki je za kvalitetno izvajanje socialno varstvenih storitev in za dobro sodelovanje z lokalnim okoljem prejel plaketo Občine Lenart. Z izvajanjem aktivnosti in aktivnim vključevanjem v okolje se je bistveno povečala osveščenost ljudi o potrebah in življenju oseb z motnjo v duševnem razvoju. Zavod je učna baza za dijake in študente, prav tako omogočajo vključevanje prostovoljcev v aktivnosti zavoda.

Ministrica Kopač Mrak v VDC Polž

Storitev vodenja, varstva in zaposlovanja pod posebnimi pogoji za varovance sicer financira MDDSZ in je za uporabnike brezplačna. VDC POLŽ Maribor, ki deluje že 20 let, je regijski center SV Slovenije, kamor se vključujejo uporabniki iz 24 občin. Z razvojem VDC POLŽ Maribor so se pokrile potrebe družbene skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju na širšem mariborskem področju. Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo tako možnost vključevanja v storitev, ki jim daje možnost delovnega udejstvovanja, druženja in vključevanja v okolje. Ministrica za delo Kopač Mrak je nato obiskala še podjetji Intera d.o.o. in Databox.

Kopač Mrak v Kreativnici

Državna sekretarka na MDDSZ Martina Vuk je sodelovala na posvetu o vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim oz. dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji se tako kot v drugih državah EU soočamo z izzivi hitro starajoče se družbe, zato potrebujemo primerne ukrepe za reševanje te problematike. Eno izmed ključnih področij je podpora samostojnemu bivanju v domačem okolju ter dolgotrajna oskrba, v okviru katere imajo lokalna okolja izjemno pomembno vlogo. V okviru programa obiska Vlade RS v Podravju je potekal posvet o tej pomembni temi s poudarkom na vlogi lokalne skupnosti pri razvijanju in koordinaciji oblik pomoči starejšim. Na posvetu so bili predstavljeni primeri dobre prakse na področju koordinacije skrbi za starejše, ter predstavili model vloge lokalnega koordinatorja dolgotrajne oskrbe v načrtovani sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Posebna pozornost je bila namenjena predstavitvi orodja, s pomočjo katerega bi v posameznih okoljih lahko izvajali analizo stanja ter na podlagi analize pripravili ustrezne programe in storitve, ki bi lahko zagotavljale optimalno oskrbo starejših.

Varuhinja človekovih pravic med obiskom pri obrambni ministrici tudi o oskrbi beguncev in migrantov

Ministrica za obrambo Andreja Katič in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta govorili o različnih temah glede pravic zaposlenih v obrambnem sistemu, spoštovanja osebnega dostojanstva ter reševanja problematike s področja zagotavljanja pravic posameznikov v obrambnem resorju, posebej pa tudi o pomoči pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske pri oskrbi beguncev in migrantov. Na delovnem srečanju so bili prisotni sodelavci MORS, ki pokrivajo različna področja delovanja.

Ministrica Andreja Katič je predstavila organiziranost in delovanje Ministrstva za obrambo, kadrovsko sestavo in v okviru tega tudi razmerje med spoloma. Predstavila je tudi sodelovanje med vodstvom ministrstva in štirimi reprezentativnimi sindikati, ki je po besedah ministrice dobro in tudi utečeno, saj poteka reden sindikalni dialog. Zanj je zadolžen državni sekretar mag. Miloš Bizjak, po potrebi pa se vanj vključuje tudi ministrica. Ministrica je glede problematike reševanja kolektivnih sporov, ki jih rešujejo sodišča, povedala, da bo ministrstvo ravnalo skladno s sodbami.

Ministrica Katič je ob tej priložnosti varuhinjo povabila tudi na zaznamovanje obletnice sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 – ženske, mir in varnost, ki jo MORS pripravil 25. novembra, prosila pa jo je tudi za predavanje o stanju človekovih pravic v Republiki Sloveniji in pomenu varovanja človekovega dostojanstva. Varuhinja se je za povabilo zahvalila in povedala, da se bo obeh dogodkov z veseljem udeležila.

Katičeva in Nussdorferjeva

Varuhinja je izpostavila nekaj področij, ki jih je do zdaj obravnavala, pri čemer je izpostavila problematiko plač zaposlenih v Slovenski vojski in opremljenost pripadnikov, zanimalo jo je tudi, kako se rešujejo primeri prijav mobinga na delovnem mestu ter kako je urejen sistem izobraževanja, kako je urejeno področje  obrambnih inšpekcij in sistem aktov poveljevanja v primerih, ko ti posežejo tudi na delovnopravno področje. Ministrica s sodelavci je varuhinji vse to pojasnila. Kot je tudi poudarila varuhinja, v zadnjem času niso prejeli pobud, ki bi odpirale nova vprašanja na njihovem področju. 
 
Ministrica in varuhinja sta govorili tudi o oskrbi beguncev in migrantov, še posebej je varuhinjo zanimal novosprejeti 37.a člen Zakona o obrambi, predvsem z vidika dodatnih pooblastil, ki bi jih lahko dobili pripadniki Slovenske vojske pri pomoči Policiji v okviru širšega varovanja državne meje. Ministrica je povedala, da je pri uveljavitvi tega člena zakonodajalec predvidel ustrezne varovalke tako glede uporabe pooblastil kot tudi časovno omejitev njihove uporabe.

Varuhinja je ob tem tudi pohvalila delo tako policistov kot tudi vojakov, Civilne zaščite in humanitarnih organizacij s številnimi prostovoljci na terenu, o čemer se je prepričala tudi med svojim obiskom sprejemnega centra v Rigoncah in Brežicah. V okviru obiska na Ministrstvu za obrambo je varuhinja prvič obiskala tudi Obveščevalno-varnostno službo, kjer se je seznanila z njenim delom.

Obrambna ministrica Katič se je seznanila z aktivnostmi Štaba Civilne zaščite RS o oskrbi beguncev in migrantov

Ministrica za obrambo Andreja Katič se je v ponedeljek, 21. septembra, sestala s predstavniki Službe za podporo dela Štaba Civilne zaščite Republike Slovenije ter Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer se je pogovorila z zadnjimi informacijami o oskrbi beguncev in migrantov ter načinu dela Službe za podporo in z delom predstavnikov Slovenske vojske ter Policije. Kot je dejala obrambna ministrica, so se že dopoldne na ministrstvu dogovorili, da bodo naredili reorganizacijo zaposlenih, ker bodo aktivnosti Štaba CZ RS potekale dlje časa.

Tako bodo iz upravnega dela ministrstva, če bo treba, pa tudi iz Generalštaba Slovenske vojske, prerazporedili zaposlene, da bi bila zagotovljena vsa podpora logističnemu delovanju Štaba CZ RS oziroma Civilni zaščiti. Povedala je, da aktivnosti Civilne zaščite potekajo nemoteno, saj je zaradi nesreč, ki smo jih imeli v Sloveniji, delovanje pripadnikov Civilne zaščite že utečeno. Izrazila je tudi prepričanje, da bodo pri opravljanju nalog uspešni.

Vlada Republike Slovenije je namreč v nedeljo, 20. septembra, na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič, odločila, da Slovenska vojska s svojimi zmogljivostmi pristojnim državnim organom zagotovi logistično podporo pri oskrbi beguncev in migrantov. Zakon o službi v Slovenski vojski v 24. členu med drugim določa, da Slovenska vojska skladno z zakonom in ustreznimi načrti lahko nudi pomoč drugim državnim organom v okviru svojih zmogljivosti.

Podrobneje pomoč drugim državnim organom ureja Uredba o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih organov, sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Tudi Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito predvideva sodelovanje Ministrstva za obrambo pri zagotavljanju določenih zmogljivosti. 

Pristojni državni organi so na Slovensko vojsko že naslovili prošnje za zagotavljanje določene pomoči pri izvrševanju nalog v zvezi z obravnavo migrantov na ozemlju Republike Slovenije. Z načrtovanimi in razpoložljivimi viri Slovenska vojska skladno s 24. členom Zakona o službi v Slovenski vojski zagotavlja ustrezno logistično podporo. V sklopu logistične podpore bo Slovenska vojska pripravljena za nudenje svojih zmogljivosti, ki so v pripravljenosti za podporo državnim organom v primeru naravnih in drugih nesreč.

Z angažiranjem teh pripravljenih sil in sredstev lahko Slovenska vojska zagotavlja predvsem zmogljivosti za prevoze, predvsem prevoze opreme za vzpostavitev namestitvenih zmogljivosti, pripravo in razdeljevanje obrokov prehrane, pomoč pri postavljanju terenskih namestitvenih zmogljivosti, primarno zdravstveno zaščito, vključno z reševalnimi vozili za transport obolelih, ter druge logistične zmogljivosti, s katerimi razpolaga.

Ministrica Katič: “Do konca leta je predvidena testna uvedba samodejnega klica v sili iz vozila udeleženega v prometni nesreči.”

Obrambna ministrica Andreja Katič si ob prvi obletnici dela v vladi kot prioritete delovanja v prihodnje zastavlja sprejem razvojno naravnanega obrambnega proračuna, torej dvig obrambnih izdatkov za 0,04 odstotka letno v letu 2017. Med prioritetami je tudi sprememba zakona o obrambi in sprejem srednjeročnega obrambnega programa za 2015-2020. Ministrica Katič je obrambni resor prevzela maja letos, zato je na ministrstvu nadaljevala nekatere projekte, ki sta jih začrtala že njena predhodnika, minister Janko Veber in v.d. ministra za obrambo mag. Dejan Židan. Ta je ministrstvo vodil krajši čas med Vebrovo razrešitvijo in imenovanjem Katičeve.

Ministrica Katič je ob pregledu dela v zadnjem letu na novinarski konferenci izpostavila sprejem pravilnika o plovnosti, ki omogoča, da helikopterji policije in Slovenske vojske (SV) še naprej sodelujejo pri nujnem reševanju. Dežurne posadke SV so samo letos posredovale 167-krat, večinoma v gorah, in prepeljale 188 poškodovanih ter obolelih. Na ministrstvu za obrambo (MORS) so s Slovenia Transplant podpisali pogodbo, ki predvideva uporabo falcona za prevoz človeških organov. Do danes so pripeljali štiri srca in protistrup po ugrizu kače.

Oblikovali so modularno zmogljivost SV za reševanje ob naravnih nesrečah. Zmogljivost zagotavlja, da je v 15 minutah na kraju nesreče sedem pripadnikov, v 24 urah pa do 740. Kot mednarodni dosežek je ministrica Katič omenila ustanovitev Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. Center bo formalno začel delovati oktobra.

Ministrica Katič je izpostavila, da so na dražbah neperspektivnih nepremičnin, zastarele opreme, vozil in drugih sredstev iztržili 7,5 milijona evrov, s čimer bodo postopno zamenjana vozila, ki za uporabnike niso več varna in imajo hkrati visoke stroške vzdrževanja. Za potrebe Slovenske vojske je ministrstvo izvedlo javna naročila za dobavo bojnih uniform, in sicer v skupni vrednosti 4,3 milijona evrov, pri čemer bodo letos dobavljene uniforme v vrednosti 2,7 milijona evrov.

Dvig obrambnega proračuna za 0,04 odstotka letno z letom 2017 bo po besedah ministrice Katič omogočal investiranje v opremljanje in usposabljanje SV, v njen razvoj in zagotavljanje ustrezne bojne pripravljenosti, meni. Če bi zagotovili postopno povečanje obrambnih izdatkov, bi lahko po načrtih ministrice po letu 2017 začeli kupovati vojaško opremo. Ministrica Katič je spomnila tudi na kadrovsko podhranjenost vojske – na današnji dan je zaposlenih 7067 pripadnikov, čeprav bi jih po načrtu moralo biti vsaj 7254. Zato so za vodenje projekta dolgoročnega zaposlovanja oblikovali posebno projektno skupino. Jeseni načrtujejo povečano promocijo zaposlovanja, obrambna ministrica Katič pa meni, da bi lahko letos skupaj zaposlili vsaj 250 novih pripadnikov SV.

Pri delovanju uprave za zaščito in reševanje obrambna ministrica Andreja Katič izpostavlja delovne posvete poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana z župani. Po vseh 13 predvidenih posvetih po celotni državi bo Šestan oblikoval predloge za večjo učinkovitost delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči. Sama sicer županom, predvsem tistim v manjših občinah, predlaga oblikovanje skupnih izpostav zaščite in reševanja, saj nesreče ne gledajo na občinske meje. Strokovnjaki iz uprave za zaščito in reševanje so izdelali posebno aplikacijo za pametne telefone, namenjeno predvsem seznanitvi z napotki o ravnanju ob nesrečah. Do konca leta je predvidena tudi testna uvedba samodejnega klica v sili iz vozila udeleženega v prometni nesreči (tako imenovani e-klic).

Ministrica Katič se je na novinarski konferenci dotaknila tudi begunske krize in poudarila, da Slovenija vojakov na državne meje ne bo pošiljala. “Ni predvideno, da bo vojska šla na meje, bo zgolj logistična podpora, urejanje zadev na meji je v pristojnosti policije in ministrstva za notranje zadeve, če bi želeli vključitev vojske, je potreben sklep vlade,” je ob tem povedala ministrica Katič in dodala še, da se bo vojska k reševanju begunske krize vključila, ko bo število prosilcev za azil preseglo številko 500. V tem primeru bi te lahko nastanili v center Slovenske vojske v Logatcu. Že zdaj pa pripravljajo opremo, urejajo lokacije, prav tako bodo pomagali pri humanitarnem delu.

Državni sekretar Bizjak na medgeneracijskem srečanju gasilskih članic in veteranov v Sežani

Gasilska zveza Slovenije in obalno-kraška gasilska regija sta v soboto, 29. avgusta, organizirala 2. medgeneracijsko srečanje članic in veteranov Gasilske zveze Slovenije. Nekaj sto udeležencev iz cele Slovenije, ki so se zbrali  v sežanskem Zavodu za gasilno in reševalno službo, je pozdravil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Udeležence pa je med drugimi nagovorila tudi podžupanja Občine Sežana in nekdanja ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.

Miloš Bizjak v Sežani

Kot je v svojem nagovoru poudaril državni sekretar Bizjak, so takšna medgeneracijska srečanja gasilskih članic in veteranov pomembna za izmenjavo znanja in izkušenj med generacijami, ki se je kopičilo v njihovem dolgoletnem delovanju v gasilskih vrstah. Prav vsaka generacija v več kot 145 letni zgodovini slovenskega gasilstva je po njegovih besedah dala svoj pečat k njegovemu razvoju. To, da imamo eno od najboljših gasilskih organizacij tudi v svetovnem merilu, je zasluga ne samo sedanjega gasilskega članstva, temveč je številnih generacij gasilk in gasilcev, ki so vsaka v svojem času dale svoj doprinos k rasti in razvoju gasilstva.

Gasilski veterani v Sežani

Državni sekretar Bizjak je tudi izrazil prepričanje, da se bodo  pridobljena znanja in izkušnje tako kot vedno v dosedanji zgodovini gasilstva še naprej prenašala na mlade generacije gasilk in gasilcev, ki bodo to tradicijo nadaljevali tudi naprej za nove rodove. V nadaljevanju je predstavil še ključne aktivnosti Ministrstva za obrambo na področju zaščite in reševanja in ob tem zagotovil, da bomo posebno pozornost namenili urejanju statusa prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljcev v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Ob tem je še povedal, da bomo kljub temu, da bo prihodnji državni proračun manjši kot je bil v letošnjem letu, prihodnje leto zagotovili enako višino sredstev za gasilsko dejavnost, kot v letošnjem letu.

Ministrica Katič na odprtju prenovljene meteorološke postaje na Kredarici

V soboto, 29. avgusta, je na Kredarici potekal slovesni dogodek obeležitve šestdesetih let neprekinjenih meteoroloških meritev in opazovanj na Kredarici. Ob tem je bila odprta prenovljena meteorološka postaja ter podpisan nov Sporazum o operativnem sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za okolje in prostor pri izvajanju meteorološke, hidrološke, oceanografske in lavinske dejavnosti ter spremljanju in proučevanju naravnih nesreč. Sporazum sta na Kredarici podpisali ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen.

Ministrica za obrambo Katič je po podpisu povedala: “Veseli me, da s podpisom tega sporazuma nadaljujemo odlično sodelovanje med ministrstvoma in organi v sestavi, torej Slovensko vojsko in Agencijo RS za okolje. Novembra bo minilo deset let, odkar je Slovenska vojska s svojimi pripadniki navzoča tu v osrčju slovenskih gora. Veseli me, da smo ob tej priložnosti našim pripadnikom in meteorologom posodobili meteorološko postajo. V bodoče jim bomo morali posodobiti tudi bivalne prostore, saj so vremenske razmere tu v visokogorju pozimi izredno neugodne, fantje, ki so tu, pa odvisni od sebe in svoje iznajdljivosti.” Ministrica se je ob zaključku zahvalila vsem, ki so pomagali pisati 60-letno zgodbo meteorološke postaje.

Podpis sporazuma MORS in MOP na Kredarici

Nov sporazum je nadaljevanje že do sedaj odličnega sodelovanja obeh ministrstev ter Agencije RS za okolje in Slovenske vojske. Začelo se je leta 2003, ko sta obe ministrstvi sklenili dogovor o sodelovanju z namenom razvoja meteorološke dejavnosti z vidika obrambnega sistema s ciljem večje racionalnosti in učinkovitosti dela obeh ministrstev. Čez dve leti sta to nadgradili Slovenska vojska in Agencija RS za okolje, vključno s skupnim izvajanjem meteoroloških in lavinskih meritev in opazovanj na Kredarici.

Redne meritve in opazovanja vremena in snežne odeje so glavni vir informacij za obveščanje javnosti o trenutnih razmerah v slovenskem visokogorju tako poleti kot pozimi. Hkrati dolgoletne meritve in opazovanja vremena na Kredarici prispevajo v skupno zakladnico informacij o podnebju visokogorja, ki je na spremembe podnebja in njihove posledice še posebej občutljiv.

V dosedanjih 60-tih letih neprekinjenega delovanja meteorološke postaje na Kredarici so opazovalci izmerili in zabeležili množico podatkov o vremenu in snežnih razmerah na Kredarici in njeni okolici. S tem niso omogočili le stalne obveščenosti javnosti o razmerah v gorah, temveč so prispevali tudi pomemben delež k proučevanju vpliva podnebnih sprememb v visokogorju. Ker gre za podatke zbrane daleč od urbanih predelov, lahko iz njih razberemo, kako se je spreminjalo podnebje v naravnem okolju in kako so te spremembe vplivale na visokogorsko okolje. Podatke zbrane na Kredarici zato koristno uporabljajo v svojih raziskavah številni domači in tuji strokovnjaki, med drugim tudi Geografski inštitut Antona Melika SAZU pri proučevanju Triglavskega ledenika.
 
Prve meteorološke meritve in opazovanja so temeljila izključno na delu opazovalcev, danes si pri spremljanju vremena in snežnih razmer v visokogorju vse bolj pomagamo tudi s sodobno merilno tehniko. Letos Agencija RS za okolje zaključuje največji investicijski projekt BOBER, ki ga v večinskem deležu financira Evropska komisija iz kohezijskih skladov. Del teh sredstev je namenjenih tudi posodobitvi in postavitvi novih samodejnih meteoroloških postaj v visokogorju, poleg prenovljene postaje na Kredarici, so postavljene še nove na Voglu, Kaninu, Vršiču, Rudnem polju, Predelu, Korenskem in Pavličevem sedlu, Krvavcu in na Rogli.
 
Meteorološka postaja na Kredarici ima prav poseben, skoraj simboličen pomen, saj je naša edina visokogorska meteorološka postaja. Leži v severozahodnem delu Slovenije, v osrčju Julijskih Alp, pod najvišjim vrhom Slovenije Triglavom (2.864 m) na nadmorski višini 2.514 m. Podatki s Kredarice so vključeni v Svetovni podnebni sistem opazovanj, katerega namen je sprotno spremljanje podnebnih razmer s pomočjo podatkov skrbno izbranih merilnih mest, katerih okolica se s časom ne spreminja. Podatki s Kredarice nedvomno kažejo, da se tudi podnebje v Sloveniji spreminja, najbolj opazno je naraščanje temperature.

Ministrica Katič zaradi možnosti begunskega vala preverila logistične zmožnosti državnega centra v Rojah

Ministrica za obrambo Andreja Katič si je v sredo, 26. avgusta, v spremstvu generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta in poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana ogledala državni logistični center v Rojah.

Obisk logističnega centra je bil namenjen seznanitvi ministrice Katič s stanjem opreme in nastanitvenih zmogljivosti, ki bi jih v primeru begunskega vala potrebovali v Sloveniji. Ministrica Katič je ob tem izrazila skrb za begunce, ki bodo prišli v Slovenijo, in si želi, da bi jim omogočili človeku dostojno bivanje.

V državnem logističnem centru v Rojah in po regijskih logističnih centrih po Sloveniji ima Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na voljo približno 2.500 namestitvenih zmogljivosti, ki bi jih lahko uporabili za namestitve beguncev.

Ministrica Katič in predsednik OKS Gabrovec potrdila odlično sodelovanje med slovenskim športom in Slovensko vojsko

Ministrica za obrambo Andreja Katič je sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki jo vodi predsednik Bogdan Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sodelovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno športno organizacijo. Ministrica Katič in predsednik OKS Gabrovec sta zadovoljna, saj je sodelovanje na različne načine, tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih športnih prireditvah, izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhunskih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Slovenske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate. Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna preskrbljenost.

Katič in Gabrovec

Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je številka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje. Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in športnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim novim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelovanje Slovenske vojske pri samih pripravah reprezentanc, ki delujejo pod okriljem OKS.

Samo Bevk na Mrzlem vrhu nagovoril zbrane na slovesnost za padle v prvi svetovni vojni

V soboto, 22. avgusta, je pred kaverno z oltarjem pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka soške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917 iz Tolmina. Zbrane je v imenu ministrice za obrambo Republike Slovenije Andreje Katič pozdravil in nagovoril svetovalec v kabinetu ministrice za obrambo Samo Bevk, ki je spomnil, da je vélika vojna zajela tudi Slovence v avstro-ogrski monarhiji in zunaj njenih meja.

“Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ima pri negovanju vrednot, ki so oblikovale slovenski narod, ter pri ohranjanju domoljubja pomembno vlogo,” je povedal Bevk in dodal, da “spomin na prvo svetovno vojno zgovorno priča o tem, da je obramba eden izmed konstitutivnih elementov države, izkušnje slovenskih vojakov in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgodovine,” in spomnil, da je “obrambno ministrstvo močno vpeto v zaznamovanje 100. obletnic dogodkov iz prve svetovne vojne, saj verjamemo, da nas ta zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbudi k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi.”

Slovesnost na Mrzlem vrhu

Vlada Republike Slovenije se je leta 2012 z ustanovitvijo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (v obdobju med letoma 2014 in 2018) dejavno vključila v vseevropsko počastitev 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in kolektivnim spominom se je Republika Slovenija odločila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evropo in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga.

Soška fronta je bila del jugozahodne fronte in je predstavljala najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem. Med približno osmimi milijoni mobiliziranih vojakov skupne avstro-ogrske armade je bilo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel, ob razglasu splošne mobilizacije 31. julija 1914 pa je bilo v monarhiji vpoklicanih 2.846.000 vojakov, med njimi od 30 do 35 tisoč vojakov iz slovenskih dežel in do 20.000 vojakov iz Prekmurja. Vojna na soški fronti in v njenem zaledju je za seboj pustila opustošenje in globoko krvavo sled, saj na številnih vojaških pokopališčih in v kostnicah počivajo ostanki skoraj 190.000 padlih vojakov, nekateri navajajo celo 300.000 vseh padlih vojakov, skupno število padlih, ranjenih, pogrešanih in ujetih pa znaša okoli milijon vojaških žrtev.