Prispevki

Socialni demokrati smo predstavili kandidate za župana in županjo v Občinah Piran, Ljutomer in Rogatec

Kandidat Socialnih demokratov za župana Pirana bo Bojan Drevenšek, gospodarstvenik, ki se je ob najavi kandidature zavzel za transparentno, gospodarno in zeleno občino. Dejal je, da je dolgo premišljal o kandidaturi, a je sedaj prepričan, da je bila odločitev pravilna. Med prvimi projekti, ki bi se jih lotil po izvolitvi navaja investicijo v garažo za občane starega mestnega jedra Pirana. Podporo Drevenšku je izrazil tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, aktualni župan Občine Piran in predsednik Občinske organizacije SD Peter Bossman ter ekipa, ki se bo potegovala za izvolitev v občinski svet. Nosilka liste v Portorožu bo Vojka Štular, nekdanja županja Občine Piran, Alen Radojkovič v četrti volilni enoti in Meira Hot, poslanka SD, pa v Piranu.

V Občini Rogatec bo kandidatka SD za županjo Brigita Vodušek, ki sta jo na uvodni predstavitvi podprla predsednik SD Dejan Židan ter poslanec SD Milan Brglez. ”Med ljudmi čutim željo po spremembah in želim biti del teh sprememb,” je o razlogih za kandidaturo povedala Vodoškova. ”Brigita je skupaj z ekipo pripravila ambiciozni program, ki je osnova za hitrejši razvoj občine,” je na predstavitvi izpostavil predsednik SD Dejan Židan.

Dejan Karba, nekdanji novinar, bo v Občini Ljutomer kandidat Socialnih demokratov za župana. Ob najavi kandidature je poudaril, da se mora Ljutomer dvigniti iz povprečja. ”Solidarnost, pripravljenost, iznajdljivost, požrtvovalnost, dobra omreženost in informiranost morajo biti, poleg logično pričakovane strokovnosti, ključne lastnosti ljudi iz občinske uprave in županske funkcije, kar se mora odražati tudi po krajevnih skupnostih,” je izpostavil Karba. Na predstavitvi mu je podporo kandidaturi v imenu vodstva Socialnih demokratov izrazil dr. Jernej Štromajer, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Nacionalna predstavitev vseh kandidatk in kandidatov za županje ter župane Socialnih demokratov na letošnjih lokalnih volitvah bo potekala na ustanovni seji Konference SD v sredo, 17. oktobra 2018, s pričetkom ob 18. uri, v dvorani Prešernovega gledališča na Glavnem trgu 6 v Kranju. Na 1. seji Konference SD bodo članice in člani sprejemali tudi Manifest “Slovenija enakih možnosti” za lokalne volitve.

Poslanci SD obiskali piransko občino

Poslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.

V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.

Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.

Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.

Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.

V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.

Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.

Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.

Ministrica Katič na spominski slovesnosti v Strunjanu: “Pred vsemi nami je pomembna naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost.”

Na slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB Piran in Občine Piran v Strunjanu v spomin na tragičen dogodek pred petindevetdesetimi leti, ko so podivjani fašisti iz vlaka streljali na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in ubili dva otroka, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje, je ministrica za obrambo Andreja Katič med drugim dejala: “Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati.”

Strunjan_Katic

Ministrica Katič je se je uvodoma zahvalila za povabilo na Primorsko. “Počaščena in vesela sem, da ste me povabili na Primorsko. V Istro, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto in večkulturnost. V pokrajino, ki je v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja junaško pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev ter se zapisala v zgodovinski spomin z združenim bojem slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nacifašizmu.”
Spomin na tragični dogodek, ki se je pred 95 leti zgodil tu v Strunjanu, v ministrici odpira veliko vprašanj in občutij: “Sama prihajam iz Šaleške doline, v kateri so se ljudje izklesali v boju za delavske in socialne pravice. Za svobodo in ohranitev slovenske narodne identitete. Tudi zato prihajam k vam z velikim spoštovanjem. S spoštovanjem do dolgoletnega trpljenja Primork in Primorcev pod fašizmom. S spoštovanjem do neizmernega poguma in popolne predanosti uporu. Uporu, ki je bil upor za slovensko besedo in kulturo. In uporu, ki je moral zaradi nepopisnega okupatorskega nasilja, katerega cilj je bilo uničenje našega naroda, vključevati tudi boj z orožjem. Obenem pa me današnji dogodek nagovarja z močnim sporočilom, da so otroci najbolj nebogljene in tragične žrtve v vrtincu vojnega in nasploh vsakršnega nasilja,” je ob tem poudarila ministrica in spomnila, da je bilo marca leta 1921, v času, ko je bila Julijska krajina že priključena Italiji, za slovenski živelj v Istri izjemno težko obdobje.
“To je bilo obdobje, ko se je fašistično nasilje razvilo v pravo ofenzivo. Fašisti so uničevali prostore delavskih organizacij, slovenske in hrvaške kulturno-prosvetne domove, gospodarske ustanove, sedeže političnih, sindikalnih in socialističnih organizacij, tiskarne in kulturne krožke. V Primorju in Istri je bil fašizem še posebno agresiven. Njegov poglavitni namen sta bila italijanizacija in uničenje vseh drugih narodnih identitet, glavni tarči pa razredno delavsko gibanje in slovensko-hrvaška narodna skupnost, je dejala ministrica.

Strunjan 3

“To, kar se je tu v Strunjanu zgodilo 19. marca 1921, v času med svetovnima vojnama, pa je gotovo eden najbolj strašljivih primerov tega nasilja. Iz vlaka, ki je po progi Parenzana vozil skozi Strunjan, je skupina podivjanih fašistov streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in mahali potnikom na vlaku. Ubita sta bila Renato Brajko in Domenico Bartole, prvi otroški žrtvi fašističnega nasilja v Slovenski Istri. Streli so zadeli sedem otrok, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje. To je bilo nedoumljivo nizkotno dejanje. Zanj ni odgovarjal nihče,” je dejala ministrica in svoje misli v nadaljevanju navezala na današnji čas.

“Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati. Vsak dan lahko spremljamo usode otrok, ki so prikrajšani za temeljni občutek varnosti. Otrok, ki jih ločijo od njihovih staršev. Strašljiv je podatek, da je kar 2,4 milijona sirskih otrok moralo zapustiti svoje domove ali celo prijeti za orožje. Mogoče se je še nedavno zdelo, da en sam človek ne more veliko narediti proti nasilju, ki je v številnih delih sveta še vedno boleče prisotno. Vendar pa je danes, ob množičnem prihodu beguncev in migrantov k nam in njihovem prehajanju čez naše ozemlje, povsem jasno, da je pred vsemi nami pomembna naloga. Naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost. Ne le z besedami. Ta naloga je, da sprejmemo medse najbolj ranljive in primerno poskrbimo zanje. Za otroke in mladostnike, ki so brez spremstva na težki in tvegani poti v svet, v katerem se jim ne bo treba vsak dan bati za življenje. K temu nas zavezujejo tudi mednarodni pravni red in človekoljubni ter demokratični standardi o zaščiti najranljivejših. K temu nas vodi naša človečnost. K temu nas vodi poznavanje zgodovine našega naroda, ki je tudi zgodovina begunstva in izgnanstva. In zavest, da nestrpnost do tujih otrok ne daje dobrih obetov za ljubezen do svojih,” je poudarila ministrica Katič.

Strunjan Bossman

Ministrica se zaveda, da “je dolžnost moje generacije, ki ji je bilo vojno trpljenje prizaneseno, da si prizadeva za zrelo, človekoljubno in etično spopadanje z izzivi, s katerimi se srečujemo. Zavedam se tudi, da moramo še posebno vsi tisti, ki so nam zaupane javne naloge, paziti na to, da je vedno in povsod spoštovano človekovo dostojanstvo. Da se spoštujejo človekove pravice,” je ob tem dejala ter se zahvalila “za skrbno in dostojanstveno ohranjanje spomina na dogodek, ki se je tu zgodil pred 95 leti. Na dogodek, ki se nikoli ne bi smel zgoditi.”