Prispevki

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

Pogovor Mladega foruma SD z nekdanjim predsednikom RS Kučanom o medgeneracijskem sodelovanju

V organizaciji Mladega foruma SD je v petek, 7. julija, na Ravnah na Koroškem potekal pogovor z nekdanjim predsednik Republike Slovenije Milanom Kučanom. Dogodka se je v Kulturnem domu udeležilo veliko število poslušalk in poslušalcev, med njimi tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Aljaž Verhovnik in mnoge članice ter člani Socialnih demokratov. Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj so udeleženci tribune zbrali več sto evrov za triletnega someščana Anžeta, katerega družina nujno potrebuje finančno pomoč za saniranje zdravstvenih težav, ki jih je utrpel ob prezgodnjem rojstvu.

Glavna tema pogovora s prvim predsednikom RS, ki ga je vodil predsednik Mladega foruma Mežiške doline Andrej Omerzel, je bilo medgeneracijsko sodelovanje. Bivši predsednik Kučan je poudaril, da napredek v neki družbi odvisen od soočenja različnih konceptov. S tem je želel pozvati določene politične stranke v naši državi, ki ne poznajo v svojem delovnem opusu besed konsenza, dialoga in sodelovanja, da morajo način njihovega delovanja spremeniti za dobrobit Slovenije. Medgeneracijsko sodelovanje je Kučan predstavil kot enega izmed najpomembnejših ciljev trenutne politike, pri katerem bo v prihodnje potrebno še veliko postoriti, da bo sodelovanja med različnimi generacijami več kot danes.

Prvemu predsedniku je bilo med drugim zastavljeno vprašanje, kje on vidi medgeneracijski most med mlajšimi in starejšimi politiki, ter zakaj se ta most ne širi ampak venomer oži. Kučan je odgovoril, da ta medgeneracijski most, ki povezujejo mlajše in starejše generacije politikov predstavljajo oziroma morajo predstavljati skupne vrednote in cilji za dobrobit države. Znanje, sociala in razvoj predstavljajo most, ki povezuje generacije iz roda v rod. Omenjena je bila zaskrbljujoče nizka aktivna participacija mladih v Sloveniji. Preko pogovora so se iskale rešitve in ideje, na kakšen način dvigniti raven zavedanja mladih o politiki, ter na splošno kako povečati nivo aktivne participacije med mladimi.

“Nič o mladih brez mladih mora biti naš moto v bodoče. Ne sme se nam dogajati, da ljudje v jeseni svojega življenja odločajo o temah, ki se dotikajo mladih. Potrebno je razširiti politično izobrazbo med mladimi, poudariti pomembnost da vsak glas šteje na volitvah in da mora biti glas mladih močno zastopan skozi predstavnike, ki so mladi in izobraženi,” pa je v pogovoru med drugim poudaril Andrej Omerzel.

Fajon: “Če ne bomo danes pripravljeni na begunce, bomo jutri tvegali več!”

“Begunstvo danes in jutri” je bil naslov javne razprave, ki jo je v četrtek, 16. julija, organizirala evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) v ljubljanski kavarni SEM. Na njej so mnenja z gostiteljico in zbranim občinstvom soočili Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve, Andrej Šter z Ministrstva za zunanje zadeve, Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga, Klemen Mihelič iz humanitarne ustanove H.O.P.E. in Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM.

Omizje 1

“Če ne bo Slovenija danes pripravljena na begunce, bo jutri tvegala več. Begunci prihajajo na evropska tla, v to jih silijo vojne, nasilje in revščina na Bližnjem vzhodu in Afriki, poleti jih lahko pričakujemo še več. Val moramo zajeziti tam, kjer se je začel, v kriznih žariščih, a hkrati moramo pomagati tistim, ki obupano iščejo golo preživetje. Slovenija ima moralno odgovornost. Brez javne razprave o begunstvu, razbijanja stereotipov in strahov, priprave ustreznih nastanitev in programov za vključitev beguncev v družbo, si bomo dolgoročno ustvarili večji problem. Ljudem bomo dali priložnost, da ne bodo prisiljeni beračiti na cestah, živeti v getih ali se zatekati h kriminalu, ne bomo odgovorni za izgubo novih človeških življenj, zmanjšali bomo varnostna tveganja. Ne le v Sloveniji, ampak na evropskih tleh na sploh, saj je odgovornost za begunce skupna. Ne pozabimo, da smo bili tudi Slovenci v zgodovini begunci,” je dejala Tanja Fajon, ki se sicer zaveda občutljivosti in teže problematike, a opozarja, “da se moramo o beguncih pogovarjati z begunci in s stroko, ki ima izkušnje, da bi laže naslovili vsa odprta vprašanja.”

Omizje 2

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je potrebno rešitev poiskati na evropski ravni. Slovenija mora biti ob tem solidarna in prevzeti svojo vlogo. Nina Gregori je pripomnila, da temo migracij ne smemo potiskati v politično ozadje, Faila Pašić Bišić pa je nato dejala: “Politiko pogosto kreirajo tisti, ki nimajo večkulturnega ozadja, ter da sta sožitje in sobivanje temelja vsake demokratične družbe. Nič o beguncih brez beguncev.” O svojih dolgoletnih izkušnjah iz človekoljubnega dela z begunci v podsaharski Afriki sta spregovorila tudi Tomo Križnar in Suleiman Jamous. “Razlika med sprejemanjem beguncev iz Balkanskih vojn in med današnjimi je strah pred odprtim dialogom,” je dodal Andrej Šter, Klemen Mihelič pa je zaključil: “Človeški nagon je pomagati človeku v stiski.”

Omizje 3

Evropski parlament pripravlja samoiniciativno poročilo o migracijah, o katerem bo pristojni odbor LIBE razpravljal predvidoma oktobra. Poslanci imajo v razpravi trenutno dva delovna dokumenta o solidarnosti in varnih in pravnih poteh v Evropo. O porazdelitvi bremena in večjim ukrepom v pomoči beguncem bodo v ponedeljek govorili tudi pristojni ministri EU.

Omizje 4

Omizje 5

Videoposnetek omizja o beguncih:

Omizje Tanje Fajon z gosti o beguncih v kavarni SEM from Socialni demokrati on Vimeo.