Prispevki

Strniša in Bossman predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf v občini Piran

Državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša in župan Občine Piran dr. Peter Bossman iz vrst SD sta skupaj z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Šinko predstavila kompromisno rešitev za postavitev igrišča za golf. Rešitev naj bi prinesla primerno ravnotežje med posegom v kmetijska zemljišča in koristmi za turizem piranske občine in razvoj celotne slovenske obale.

Občina Piran je kot kompromisno rešitev predlagala različico, po kateri bi na območju Kroga umestili vadbišče za golf in del igrišča z desetimi luknjami, na ravninskem delu v Sečoveljski dolini pa preostali del golf igrišča z osmimi luknjami. Območji bosta povezani s povezovalnimi potmi, v idejnem načrtu pa je območje vadbenih polj kombinirano z nasadi oljk in vinogradov.

»Obeta se nam eno najatraktivnejših golf igrišč širše v regiji, ki bo s sonaravno-eko zgodbo med oljkami in vinogradi ter krasnim razgledom na slovensko morje navdušil igralce iz vsega sveta in hkrati ohranil najboljša kmetijska zemljišča,« je na predstavitvi poudarila Tanja Strniša.

Načelno stališče ministrstva je, da gre za kompromisno rešitev, ki v največji možni meri izkoristi manj kakovostna kmetijska zemljišča na Krogu in ki v bistveno zmanjšanem obsegu kot prvotno načrtovano posega na kmetijska zemljišča v Sečoveljski dolini, zato bi bila sprejemljiva ob primernih omilitvenih ukrepih.

Strniša

Med njimi so našteli zagotovitev ustreznega vodnega vira za namakanje zemljišč v Sečoveljski dolini, izgradnjo namakalnega sistema na delu kmetijskih zemljišč zahodno od umestitve golf igrišča, načrtovanje golf igrišča na način integracije v kmetijski prostor, vzpostavitev t.i. eko golfa in vrnitev zemljišč v kmetijsko namensko rabo, če gradbeno dovoljenje za investicijo ne bi bilo izdano v določenem obdobju ali bi se ta dejavnost opustila.

Direktorica sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Irena Šinko je povedala, da je golf igrišče v pretežnem delu predvideno na zemljiščih, ki so v upravljanju sklada. Za območje Ribile je bila v prvi polovici letošnjega leta objavljena ponudba za zakup. Postopek je v sklepni fazi izbiranja zakupnikov, do dokončne odločitve predvidene lokacije golf igrišča pa bo sklad poskrbel za obdelavo zemljišč z oddajo zemljišč v zakup.

Bossman

Po skoraj dveh desetletjih sporov glede lastništva, upravljanja in namenske rabe kompleksa kmetijskih zemljišč v Sečoveljski dolini, zaradi česar so bila ta zemljišča neobdelana, bodo tako lokalni kmetje, poleg zemljišč, ki jim bodo na voljo za zakup do vzpostavitve golf igrišča, pridobili v dolgoročni zakup še najmanj 40 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč. Ta se bodo lahko uporabila tudi za pridelavo vrtnin ali trajne nasade, saj se bo poskrbelo za njihovo namakanje.

»Lokacija za postavitev igrišča za golf je zelo dobra kompromisna rešitev. Po mojem mnenju bo to najlepše golf igrišče na svetu, zato si bomo iskreno prizadevali, da bi prvi udarec na piranskem golf igrišču izvedel svetovno znani golfist Tiger Woods, saj bi s tem Slovenija postala še bolj prepoznavna turistična destinacija,« je povedal piranski župan Bossman.

Občina Piran si vrsto let prizadeva za umestitev lokacije za golf igrišče v občinski prostorski akt. Igrišče je sprva načrtovala v Sečoveljski dolini, s čimer ministrstvo ni soglašalo, saj da gre za zelo kakovostna kmetijska zemljišča. Ministrstvo je nato izvedlo informativno vrednotenje alternativnih lokacij v Slovenski Istri in pridobilo predhodno mnenje o primernosti s strani zavoda za gozdove, zavoda za varstvo narave in agencije za okolje. Na podlagi teh mnenj se je kot ena najbolj primernih lokacij izkazala lokacija Krog nad Sečovljami.

Židan med obiskom v slovenski Istri: “Gradnja 2. tira naj se začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj Luke Koper in Obalno-kraške regije.”

Vodstvo Socialnih demokratov na čelu s predsednikom Dejanom Židanom se je v sredo, 30. marca, mudilo na delovnem obisku na slovenski Obali, na temo novih razvojnih priložnosti Primorja z zaledjem in projekta 2. železniškega tira Koper – Divača. Za Socialne demokrate je izjemno pomembno, da se gradnja drugega tira začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj luke in nove razvojne potenciale celotne Obalno-kraške regije. Vodstvo SD je najprej obiskalo Mestno občino Koper, kjer se je srečalo z županom Borisom Popovičem, nato obiskalo družbo Luka Koper in se srečalo z vodstvom podjetja, v nadaljevanju obiska se je v Izoli srečalo z župani Obalno-kraške regije, delovni obisk pa je vodstvo stranke zaključilo na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra Obisk, kjer je pogovor potekal o lokalnih temah, projektih na državni ravni in tudi o Ekonomskem programu SD za razvoj gospodarstva in krepitev srednjega razreda.

Po srečanju v Luki Koper

Židan je ob robu obiska koprske občine pojasnil, da je predsednik vlade Miro Cerar za soboto na Brdu pri Kranju sklical sestanek, na katerem bodo poleg koalicijskih partnerjev sestali tudi z vsemi pomembnimi deležniki. Židan se je ob tem zavezal, da bo premierju predlagal, naj na sestanek povabi tudi koprskega župana, saj je pomembno, da sestanku sodelujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, kamor drugi tir železnice na koncu tudi pripelje, občino Koper pa lahko zastopa le župan. Koprski župan Popovič je poudaril, da drugi tir ne bi smel zadostiti zgolj potrebam pristanišča, pač pa je treba zlasti zaradi velikega turističnega potenciala regije pri drugem tiru razmišljati tudi o potniškem prometu.

Srečanje SD na MO Koper

Sicer pa je predsednik SD Židan navedel, da že v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. “Pomembno je, da so odkupljena zemljišča, da bo v prihodnjih dneh izdano gradbeno dovoljenje in da gremo po korakih naprej. Zdaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Namera vlade, da vloži 200 milijonov evrov, je pomemben korak naprej, saj dolgo časa ni bilo takega stališča,” je dejal predsednik SD, ki sicer verjame, da je drugi tir mogoče zgraditi, ne da bi vlagateljem v zameno za gradnjo ponujali upravljanje s pristaniškimi terminali. “Prav je, da se ne ustanovi podjetja zaradi podjetja, ampak podjetje, ki bo izvedlo tudi neposredno investicijo,” pa je o nameri po ustanovitvi projektnega podjetja za drugi tir pojasnil podpredsednik vlade Židan.

Izjava ministra Židana in župana Popoviča

“Meni in tudi Socialnim demokratom niti ni tako zelo pomembno, v kateri obliki se gradi, pomembno je, da se čim prej gradi,” je dodal Židan. “Če bo projektno podjetje, ki bo nekakšen novi ‘DARS’ za železnice, o katerem bo odločala vlada, poskrbelo za dokumente ter poiskalo denar in investitorje, bo premik za gradnjo tira opravljen,” je zatrdil predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan in dodal, da je država pripravljena k že vloženim 55 milijonom prispevati še 200 milijonov evrov, po informacijah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa so pripravljeni prispevati dodatne milijone tudi drugi partnerji iz sosednjih držav. “Če k temu dodamo še denar iz evropskih skladov in bančna posojila, je finančna konstrukcija zaprta.

Srečanje z vodstvom Luke Koper

Veliko strokovnjakov trdi, da mora biti končna vrednost drugega tira precej nižja od 1,4 milijarde evrov. To bo pokazala revizija projekta. Če je mogoče tir zgraditi za 500 ali 700 milijonov, potem ne bo težav z začetkom gradnje. Manjkajoči del sredstev bo morala zagotoviti država,” je dejal Židan in glede lastništva pristanišča dodal, da je za SD pomembno, da ostane Luka Koper v lasti Slovenije. Kaže, da bodo v Luki pretovor 25 milijonov ton dosegli bistveno prej, kot je bilo načrtovano. Zato se je treba vprašati, ali je smiselno iskati še dodatnega koncesionarja na omejenem pristaniškem območju, ki ga Luka Koper dobro upravlja. Prišepetovalci govorijo, da Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. To ni res, saj že zdaj stežka sprejema nove posle,” je opozoril Židan. Sicer pa je bil Židan odločen, da je drugi tir ne glede na uspešnost pri iskanju zunanjih partnerjev treba zgraditi, in če država pri tem ne bo uspešna, “bo pač morala država vstopiti z večjim deležem v samo financiranje”.

Srečanje vodstva SD z župani

Delovni obisk vodstva Socialnih demokratov se je v Izoli nadaljeval s srečanjem z župani Obalno-kraških občin, ki je bilo namenjeno bolj specifično lokalnim temam. Predsednik SD Dejan Židan, podpredsednika SD Tanja Fajon in Janko Veber, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik SD Dejan Levanič so skupaj z županom Občine Izola Igorjem Kolencem, županom Občine Piran Petrom Bossmanom, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem, županjo Občine Hrpelje – Kozina Sašo Likavec Svetelšek in županjo Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan spregovorili o lokalnih problematikah na področju kmetijskih zemljišč, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma ter o tem, kaj so njihove prioritete in kako lahko SD kot koalicijska stranka pomagamo. Minister Židan je ob tem poudaril, da so se nekatere zadeve, ki so jih v preteklosti izpostavili župani, začele v Ljubljani reševati ravno zaradi tega, ker v vladi sodelujemo Socialni demokrati, ki si želimo zadeve premikati v pravo smer in v korist razvoja lokalnih skupnosti.

Židan na srečanju z župani Obalno-kraških občin

Kmetijski minister Židan na srečanju podprl župana Popoviča pri nameri, da občina Koper kupi delež Vinakopra, saj minister meni, da je treba ohraniti stabilno lastniško strukturo Vinakopra, ki bo tej družbi omogočalo, da se bo še naprej razvijala. “Kadar so lastniki takih družb tudi domačini, se razvijajo v korist lokalne skupnosti in zaposlenih, drugačne zgodbe pa se v Sloveniji pogosto slabo končajo za zaposlene in skupnost,” je še ob tem dodal Židan.

Vodstvo SD z župani

Izolski župan Igor Kolenc pa je ministra Židana seznanil v prvi vrsti s problematikami kmetijskih zemljišč, vodooskrbe in obalne ceste. Obalne občine so na ministrstvo za infrastrukturo v prejšnjih mesecih naslovile več pobud, tako v zvezi z uvedbo lokalnih vinjet kot z alternativno traso hitre ceste do hrvaške meje. Kot je pojasnil Kolenc, na konkretne odgovore ministrstva še čakajo. Vodstvo SD se je zavezalo, da bo županom pomagalo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti Vlade ali Državnega zbora.

Pogovor s članstvo OO SD Istra

Srečanje s članstvom SD

Ministrica Katič na spominski slovesnosti v Strunjanu: “Pred vsemi nami je pomembna naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost.”

Na slovesnosti Zveze združenj borcev za vrednote NOB Piran in Občine Piran v Strunjanu v spomin na tragičen dogodek pred petindevetdesetimi leti, ko so podivjani fašisti iz vlaka streljali na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in ubili dva otroka, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje, je ministrica za obrambo Andreja Katič med drugim dejala: “Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati.”

Strunjan_Katic

Ministrica Katič je se je uvodoma zahvalila za povabilo na Primorsko. “Počaščena in vesela sem, da ste me povabili na Primorsko. V Istro, ki je skozi stoletja kljub soočanju z življenjem v različnih državah in režimih ohranila pristno identiteto in večkulturnost. V pokrajino, ki je v obdobju nacističnega in fašističnega nasilja junaško pokazala neuklonljiv značaj svojih prebivalcev ter se zapisala v zgodovinski spomin z združenim bojem slovenskih, hrvaških in italijanskih partizanov proti nacifašizmu.”
Spomin na tragični dogodek, ki se je pred 95 leti zgodil tu v Strunjanu, v ministrici odpira veliko vprašanj in občutij: “Sama prihajam iz Šaleške doline, v kateri so se ljudje izklesali v boju za delavske in socialne pravice. Za svobodo in ohranitev slovenske narodne identitete. Tudi zato prihajam k vam z velikim spoštovanjem. S spoštovanjem do dolgoletnega trpljenja Primork in Primorcev pod fašizmom. S spoštovanjem do neizmernega poguma in popolne predanosti uporu. Uporu, ki je bil upor za slovensko besedo in kulturo. In uporu, ki je moral zaradi nepopisnega okupatorskega nasilja, katerega cilj je bilo uničenje našega naroda, vključevati tudi boj z orožjem. Obenem pa me današnji dogodek nagovarja z močnim sporočilom, da so otroci najbolj nebogljene in tragične žrtve v vrtincu vojnega in nasploh vsakršnega nasilja,” je ob tem poudarila ministrica in spomnila, da je bilo marca leta 1921, v času, ko je bila Julijska krajina že priključena Italiji, za slovenski živelj v Istri izjemno težko obdobje.
“To je bilo obdobje, ko se je fašistično nasilje razvilo v pravo ofenzivo. Fašisti so uničevali prostore delavskih organizacij, slovenske in hrvaške kulturno-prosvetne domove, gospodarske ustanove, sedeže političnih, sindikalnih in socialističnih organizacij, tiskarne in kulturne krožke. V Primorju in Istri je bil fašizem še posebno agresiven. Njegov poglavitni namen sta bila italijanizacija in uničenje vseh drugih narodnih identitet, glavni tarči pa razredno delavsko gibanje in slovensko-hrvaška narodna skupnost, je dejala ministrica.

Strunjan 3

“To, kar se je tu v Strunjanu zgodilo 19. marca 1921, v času med svetovnima vojnama, pa je gotovo eden najbolj strašljivih primerov tega nasilja. Iz vlaka, ki je po progi Parenzana vozil skozi Strunjan, je skupina podivjanih fašistov streljala na skupino otrok, ki so se igrali ob železniški progi in mahali potnikom na vlaku. Ubita sta bila Renato Brajko in Domenico Bartole, prvi otroški žrtvi fašističnega nasilja v Slovenski Istri. Streli so zadeli sedem otrok, trije so bili ranjeni, dva sta ostala invalida za vse življenje. To je bilo nedoumljivo nizkotno dejanje. Zanj ni odgovarjal nihče,” je dejala ministrica in svoje misli v nadaljevanju navezala na današnji čas.

“Ko gledamo danes na ta dogodek, nas zmrazi ob misli, kako krut je bil fašizem do nedolžnih, nebogljenih otrok. Predvsem pa nas najbolj pretrese to, da tudi danes, po vseh naporih mednarodne skupnosti, da bi naredili konec moriji po svetu in uveljavili mednarodne pravne standarde, ki bi preprečevali zlorabo otrok v vojne namene, še vedno na tisoče otrok po svetu trpi zaradi vojn in oboroženih konfliktov. Vojne so do najbolj ranljivih skupin najbolj neprizanesljive. Zgroženi smo, pod kakšnimi pritiski se znajdejo otroci. Pod pritiski, ki jih nežna otroška duša ne bi smela doživljati. Vsak dan lahko spremljamo usode otrok, ki so prikrajšani za temeljni občutek varnosti. Otrok, ki jih ločijo od njihovih staršev. Strašljiv je podatek, da je kar 2,4 milijona sirskih otrok moralo zapustiti svoje domove ali celo prijeti za orožje. Mogoče se je še nedavno zdelo, da en sam človek ne more veliko narediti proti nasilju, ki je v številnih delih sveta še vedno boleče prisotno. Vendar pa je danes, ob množičnem prihodu beguncev in migrantov k nam in njihovem prehajanju čez naše ozemlje, povsem jasno, da je pred vsemi nami pomembna naloga. Naloga, da si aktivno prizadevamo za spoštljivost, strpnost in solidarnost. Ne le z besedami. Ta naloga je, da sprejmemo medse najbolj ranljive in primerno poskrbimo zanje. Za otroke in mladostnike, ki so brez spremstva na težki in tvegani poti v svet, v katerem se jim ne bo treba vsak dan bati za življenje. K temu nas zavezujejo tudi mednarodni pravni red in človekoljubni ter demokratični standardi o zaščiti najranljivejših. K temu nas vodi naša človečnost. K temu nas vodi poznavanje zgodovine našega naroda, ki je tudi zgodovina begunstva in izgnanstva. In zavest, da nestrpnost do tujih otrok ne daje dobrih obetov za ljubezen do svojih,” je poudarila ministrica Katič.

Strunjan Bossman

Ministrica se zaveda, da “je dolžnost moje generacije, ki ji je bilo vojno trpljenje prizaneseno, da si prizadeva za zrelo, človekoljubno in etično spopadanje z izzivi, s katerimi se srečujemo. Zavedam se tudi, da moramo še posebno vsi tisti, ki so nam zaupane javne naloge, paziti na to, da je vedno in povsod spoštovano človekovo dostojanstvo. Da se spoštujejo človekove pravice,” je ob tem dejala ter se zahvalila “za skrbno in dostojanstveno ohranjanje spomina na dogodek, ki se je tu zgodil pred 95 leti. Na dogodek, ki se nikoli ne bi smel zgoditi.”

Srečanje delegacij Socialnih demokratov in Demokratske stranke FJK v Trstu

Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.

“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”

Srečanje delegacij SD - DS

Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.

V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.

Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.

Minister Židan zadovoljen s potekom del v strunjanskem ribiškem pristanišču

Kmetijski minister mag. Dejan Židan si je v okviru obiska v slovenski Istri ogledal potek del ureditve ribiškega pristanišča v Strunjanu. Kot je pojasnil, je z videnim zadovoljen, ribiči pa bodo imeli po koncu del dobre priveze in pogoje za svoje delo. Minister Židan se je srečal tudi z morskimi gospodarskimi ribiči in obiskal družbo Vinakoper. Prav tako se je srečal z županom Občine Piran dr. Petrom Bossmanom in tudi županom Občine Izola mag. Igorjem Kolencem.

Židan z županom Bossmanom na potir do Strunjana

Kot je po ogledu del v Strunjanu medijem navedel minister, gre za 866.000 evrov težko naložbo, ki se financira iz ribiškega sklada. “Zelo pomembno je, da se dela pravočasno končajo, tako da se lahko vloži zadnji zahtevek do konca letošnjega leta, da lahko mi potem denar v nekem sorazmerju refundiramo pri EU,” je dodal Židan.

Židan na ogledu školjčišča Strunjan

Zadovoljen je tudi piranski župan Peter Bossman, ki je poudaril, da imajo pri delih srečo z vremenom. Občina mora namreč do decembra pridobiti uporabno dovoljenje, da lahko dobijo povrnjen vložen denar. Sicer pa je izpostavil, da bodo z novim pristaniščem ribiči imeli boljše in bolj varne pogoje za delo. Po ureditvi razmer v Strunjanu jim tako v občini ostaja samo še ureditev območja Seče.

Židan z vodstvom Občine Izola

Občina bo za omenjeni projekt prejela do 866.000 evrov nepovratnih sredstev, od tega 722.000 iz Evropskega ribiškega sklada in 144.000 evrov iz državnega proračuna. Glede sestanka z ribiči pa je Židan povedal, da je danes dober dan, saj bodo objavili razpis za leto 2014, čez nekaj tednov pa bo objavljen še razpis za leto 2015, s čimer ribičem izplačujejo nadomestila.

Židan z ribiči

Na vprašanje o prevelikem številu dovolilnic in “popoldanskih” ribičih je Židan pojasnil, da so ribiči danes spraševali o možnosti, da bi država za ribištvo uvedla neki pavšal po vzoru katastrskega dohodka za kmetijstvo, na ministrstvu pa so se zavezali, da bodo o tem opravili razpravo s finančnim ministrstvom. Ribiči so ministra Židana vprašali tudi o možnosti, da bi zakonsko pravico do ribolova uredili v prid profesionalnim ribičem in ne t. i. hobi ribičem. Kot je pojasnil, so se dogovorili, da bodo ribiči pripravili svoj predlog, ki ga bodo nato na ministrstvu preučili.

Židan v kleti Vina Koper

V zvezi s polemiko okoli terana je minister poudaril, da je teran slovenska zgodba. “To je del naše identitete, nihče v Sloveniji na teranu ne more popustiti,” je komentiral hrvaško pobude o uvedbi izjeme za pridelavo vina pod imenom teran. Kot je spomnil, so od lanske jeseni Evropski komisiji poslali že sedem uradnih dopisov in pripravili dve študiji, prihodnji teden pa se bo minister na to temo srečal tudi s komisarjem, pristojnim za kmetijstvo in ribištvo, Philom Hoganom. Minister Židan od komisije pričakuje, da bo delovala transparentno in ščitila lastni pravni red. “Mi ne želimo škoditi Hrvatom, mi jim ničesar ne jemljemo,” je dodal.