Prispevki

Peter Pogacar - komentar

Komentar Petra Pogačarja: O vredno(s)ti dela in prerazporeditvi ustvarjenega – premik v socialnem dialogu za nov plačni model v Sloveniji

V zadnjem mesecu smo bili zopet tako kot zdaj že tradicionalno v mesecu januarju priča burni razpravi o uskladitvi zneska minimalne plače. Predlog ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak, da naj se minimalna plača uskladi za 4,7 odstotka, kar je precej nad zakonskim minimumom, je po pričakovanjih naletel na burne odzive na vseh straneh. Na eni strani predstavnikov delojemalcev, ki so se zavzemali za bistveno višji znesek uskladitve minimalne plače in na drugi strani predstavnikov delodajalcev, ki so opozarjali na skorajda katastrofične posledice takšnega dviga minimalne plače na zaposlenost. Predlog uskladitve zneska minimalne plače je bil deležen izjemne medijske pozornosti, razprava na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru je potekala kar nekaj ur.

V čem je razlog za takšno pozornost javnosti določitvi zneska minimalne plače, še zlasti, če upoštevamo dejstvo, da je zakonsko določen znesek minimalne plače edina intervencija države na področju politike plač. Namen zakonske ureditve minimalne plače je v vseh državah, kjer imajo z zakonom določeno minimalno plačo, da navkljub urejanju politike plač s kolektivnimi pogodbami med delodajalci in sindikati, država določi  minimalni znesek plačila delavcu za opravljeno delo, kot ekonomsko in socialno kategorijo.

V okviru posvetovanja o uskladitvi minimalne plače je bil večkrat v javnosti spregledan podatek o številu prejemnikov minimalne plače med vsemi zaposlenimi ter obsegu povečanega stroška v sredstvih za plače zaradi uskladitve minimalne plače. Glede na letni obseg sredstev gospodarskih družb za plače predstavlja povišanje teh sredstev za prejemnike minimalne plače v privatnem sektorju manj kot 0,3 odstotka celotnih sredstev za plače, znesek uskladitve minimalne plače pa se nanaša na manj kot 0,5 odstotka zaposlenih. Pomeni, da je uskladitev zneska minimalne plače izjemnega pomena za prejemnika in njegovo družino, saj preprečuje revščino zaposlenih, z vidika gospodarstva pa to  pomeni relativno malo.

Na podlagi navedenega bi lahko zaključili, da je razprava o minimalni plači glede na delež v celotni masi plač bolj simbolnega pomena kakor kaj drugega.

Menim, da je bolj zaskrbljujoč podatek o zaostajanju rasti povprečne plače v obdobju gospodarske rasti tako za gospodarsko rastjo kakor tudi za rastjo produktivnosti dela. V zadnjih petih letih (2013-2017) je tako realna rast BDP skupaj znašala 11,2 odstotka, realna rast povprečne plače pa zgolj 3,2 odstotka. Pomeni, da se je v rast plač prenesel zgolj manjši del gospodarske rasti in manjši del rasti produktivnosti dela. Delavci v povprečju večletno zaporedno gospodarsko rast, h kateri so izdatno prispevali tudi sami, v veliki meri občutijo zgolj na račun zmanjšanja brezposelnosti in rekordno visoke zaposlenosti, kot bistveno zmanjšano tveganje izgube zaposlitve oziroma brezposelnosti, s čimer se krepi tudi občutek varnosti posameznika. Gospodarska rast in rast produktivnosti dela pa se po podatkih sodeč ni v zadostni meri prerazporedila v rast vseh plač, s čimer bi se okrepilo tudi t.i. srednji razred in nenazadnje v večji meri spodbudilo zasebne potrošnjo.

Ustrezna rast minimalne in povprečne plače je za posameznika pomembna ne samo z vidika dostojnega življenja  delavca, ampak je nujni predpogoj za preprečevanje revščine med zaposlenimi ter ustrezno prerazdelitev rezultatov gospodarske rasti. Obenem pa ne smemo pozabiti, da je višina dohodka v aktivnem obdobju ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v obdobju neaktivnosti (brezposelnost, upokojitev, ipd). Razprava o višini pokojnin v Sloveniji, bi se vedno morala začeti z razpravo o višini plač, kajti višina pokojnine je vedno posledica višine plače v obdobju aktivnosti.

Zaostajanje rasti povprečne plače za gospodarsko rastjo lahko verjetno pripišemo negotovosti glede gospodarskega okrevanja v začetnem obdobju gospodarske rasti, ki ima za posledico, da delodajalci v začetku gospodarskega okrevanja zaradi nepredvidljivosti trajanja le tega, niso pripravljeni na hkratno dvigovanje plač.

Menim, da je to lahko tudi posledica odsotnosti splošnega dogovora o politiki plač med socialnimi partnerji, ki bi tako za delodajalce kakor tudi zaposlene predstavljal predvidljivostrasti plač oziroma stroškov dela v vsaj srednjeročnem časovnem obdobju glede na stanje na trgu dela – gospodarsko rast, rast produktivnosti dela, rast inflacije, …

Na podlagi navedenega lahko sklepamo, da so zahteve po dvigu vseh plač lahko upravičene, saj rast povprečne plače ni sledila gospodarski rasti in rasti produktivnosti dela. Vendar zgolj zahteva po višjih plačah ne zadošča.

Razprava o dostojnem plačilu za delo ni in ne sme biti le razprava o višjih plačah, ampak o kvalitetnih delovnih mestih in usposobljenih delavcih, v katere se vlaga skozi celotno kariero.

Politika plač mora biti vedno predmet in rezultat dialoga med delom in kapitalom, predvsem pa njunega medsebojnega zaupanja. Ampak zgolj zahtevati višje plače v socialnem dialogu ni dovolj, saj so višje plače lahko vedno le posledica boljših, kvalitetnih delovnih mest, ki nastanejo kot posledica ustrezne gospodarske politike in predvsem vlaganja v izobraževanje in delovne pogoje zaposlenih in pripravljenosti zaposlenih na pridobivanje novih znanj ter ustreznega vnaprejšnjega dogovora o delitvi rezultatov ustvarjenega, predvsem pa morajo biti višje plače posledica.

V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju protikriznih ukrepov, katerih osnovni namen je bil ublažiti posledice gospodarske krize na najranljivejše skupine prebivalstva.

V času gospodarske krize je bila vloga države v sprejemanju ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti, dvig stopnje delovne aktivnosti vseh skupin na trgu dela ter ukrepov za zagotavljanje dostojnega dela. Nizka stopnja brezposelnosti ter dejstvo, da je danes v Sloveniji zaposlenih skoraj 80.000 ljudi več kot v začetku gospodarskega okrevanja ter podatki o stopnji tveganja revščine, kažejo, da so bili ukrepi učinkoviti.

Slovenija v zadnjem obdobju beleži gospodarsko rast in tudi napovedi za prihodnji dve leti so izjemno pozitivne. Menim, da je sedaj prišel čas, ko potrebujemo premislek o tem, kako naprej, tudi na podlagi izkušenj iz preteklosti. Potrebujemo nov dogovor med socialnimi partnerji, v okviru katerega se bo  potrebno dogovoriti o skupnih ciljih, o tem kaj bo posamezni deležnik na trgu dela (delodajalci, delojemalci in država) prispeval k doseganju skupnih ciljev. Vsak deležnik v socialnem dialogu bo moral prisluhniti drugi strani in prevzeti svoj del odgovornosti za dosego skupnih ciljev. Potem bo tudi razprava o delitvi ustvarjenega bistveno lažja.

V Sloveniji imamo  podjetja, ki so z vlaganjem v zaposlene in ustrezno delitvijo ustvarjenega, dosegla in dosegajo izjemne rezultate. Mar je izkušnjo teh podjetij res tako nemogoče prenesti na nacionalno raven?

Peter Pogačar, državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Peter Pogacar - komentar

Komentar Petra Pogačarja: Prihodnost dela

V začetku tedna sem sodeloval na odlično pripravljeni mednarodni konferenci v organizaciji Društva Progresiva in Evropske fundacije za progresivne študije (FEPS) z naslovom “Prihodnost dela, socialna in pravna varnost”, ki je potekala v ljubljanskem kreativnem centru Poligon. Odprli so pravo temo ob pravem času, ki ga aktivno živimo. Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Dejstvo je, da nove tehnologije v celoti spreminjajo načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo in dojemamo sebe in svet okoli nas.

V celoti ne moremo natančno predvideti, kako bo prihodnost dela izgledala, vendar se spremembe že dogajajo in zato zahtevajo politično pozornost in upravljanje. Na spremembe v delovnih okoljih danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši naslednji: hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe.

Po eni strani inovativne storitve in poslovni modeli, ki jih omogoča digitalizacija, omogočajo povečanje učinkovitosti na raven, ki si je prej ni bilo mogoče predstavljati, ter potrošnikom ponujajo večjo izbiro. Po drugi strani pa imajo znatne posledice za trg dela in organizacijo dela, kot so povečanje dohodkovnih neenakosti in zmanjšanje dostopa do sistemov socialne varnosti, kar bi se lahko za nekatere skupine delavcev izkazalo za negativno, če ne bo ustreznega ukrepanja.

Da bi preprečili povečanje dohodkovnih neenakosti, ki jih deloma povzroča digitalizacija, je potrebno podpirati kolektivna pogajanja na vseh ravneh, zlasti v panogah in podjetjih, ki jih je prizadela digitalizacija. S tem se zagotovi, da nove oblike digitalizirane organizacije dela izboljšujejo kakovost delovnega mesta, namesto da jo poslabšujejo. V dialogu s socialnimi partnerji je treba preučiti strategije za prilagoditev področja veljavnosti socialnih in delovnopravnih standardov, da bodo odražali pogoje novega delovnega okolja.

Logična posledica je tudi, da je treba ustrezno posodabljati učne načrte poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Uradni podatki Evropske komisije namreč kažejo, da je kar 47% delovne sile v EU brez zadostnih e-znanj.

Nadalje, mednarodne raziskave kažejo, da se na delovnih mestih vse bolj povečujejo tako časovni pritiski kot tudi obseg dela. Nove tehnologije vodijo v vse pogostejše zahteve po stalni dostopnosti. Prilagodljiva organizacija dela zaposlenim običajno omogoča visoko raven delovne samostojnosti in lahko izboljša kakovost delovnega mesta ter poveča in olajša usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Vendar take prilagodljive oblike dela ustvarjajo tudi tveganja, če se zaposleni čutijo obvezane, da so ves čas na voljo.

Medtem, ko so socialni sistemi v Evropi še pred nekaj leti vzdrževali zavidljivo raven socialne varnosti in blaginje, danes temu ni več tako. Močna rast nestandardnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih ne koristi, npr. zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so bili sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, bolezni in invalidnosti večinoma vzpostavljeni konec 19. stoletja, ko je na trgu dela prevladovalo delo za nedoločen in polni delovni čas. Povedano drugače, socialna varnost se s takšnim sistemom lahko zagotavlja le za tiste, ki imajo stabilno zaposlitev in skozi življenje redno plačujejo prispevke.

Danes pa smo priča velikim spremembam na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve, dela za polovični delovni čas in prekarnih oblik dela. Če želimo kot družba ohraniti najvišje možne standarde socialne države in države blaginje so spremembe sistemov in trga dela nujne.

V zanosu uvajanja novih tehnologij tako ne smemo ogroziti strukture evropskega socialnega modela, ki temelji na močni javni udeležbi pri financiranju in zagotavljanju storitev splošnega pomena ter učinkovitih sistemov socialne varnosti.

Glavni cilji reforme trga dela iz leta 2013 je bil zmanjšanje segmentacije na trgu dela med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas. Dobra tri leta kasneje ugotavljamo, da rezultati so in da se ta razkorak zmanjšuje. A hkrati so se na trgu dela pojavili novi strukturni izzivi, ki povečujejo prepad med zaposlenimi, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter tistimi, ki delo opravljajo v drugih oblikah dela.

Trdno verjamemo, da ni pomembna zgolj stopnja delovno aktivnega prebivalstva, ampak tudi zagotovitev kakovostnih delovnih mest, ki posamezniku omogočajo ustrezno socialno, ekonomsko in pravno varnost. Zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo dokument »Za dostojno delo«, ki predstavlja nabor ukrepov, ki lahko kot paket predstavljajo preboj za dostojno delo vseh državljank in državljanov.

S proaktivnim oblikovanjem politike na nacionalni in evropski ravni se mora zagotoviti, da se izkoristi priložnosti in sooči z negativnimi posledicami. Pri tem pa je ključno zagotavljati, da delo ostaja kot temeljna vrednota in človekova pravica, ki omogoča preživetje družbe in posameznika v njej, posamezniku pa daje dostojanstvo in možnost, da po svojih najboljših močeh soustvarja skupnost.

Peter Pogačar je univ. dipl. pravnik in državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Konferenca SD - Anton Rop

Socialni demokrati se z vzpostavitvijo Demografskega rezervnega sklada zavzemamo za varno prihodnost vseh generacij

Socialni demokrati smo se v soboto, 19. novembra, zbrali v Cankarjevem domu v Ljubljani na 5. seji Konference z naslovom »Varna prihodnost vseh generacij«, kjer smo skupaj s strokovnjaki obravnavali naš predlog deklaracije za ustanovitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, za katerega smo prepričani, da je nujen za prihodnost vseh državljank in državljanov Slovenije. Na Konferenci so uvodoma sodelovali tudi strokovnjaki s področja pokojninskih sistemov in predstavniki mladih, starejših in sindikatov, ki so predstavili predloge in stališča do demografskega sklada.

Konferenca SD - Dejan Židan  

Socialni demokrati smo utrjeni v prepričanju, da sta družbena in medgeneracijska solidarnost temelja za dostojno življenje vseh ljudi. Prav tako smo prepričani, da ni alternative dokladnemu pokojninskemu sistemu, ki temelji na pokojnini kot pravici iz dela in medgeneracijski solidarnosti. Zaskrbljeni smo zaradi demografskega stanja in trendov ter nevarnosti za pokojninski sistem zaradi porušitve uveljavljenih številčnih razmerij med delovno aktivno in upokojeno populacijo.

Konferenca SD - Peter Pogačar

Upoštevajoč naš program in koalicijske zaveze o oblikovanju Demografskega rezervnega sklada kot enega izmed ključnih ukrepov za zagotovitev varne starosti prihodnjih generacij, želimo na konferenci stranke sprejeti deklaracijo za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije, ki bo zagotavljal dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Demografski rezervni sklad želimo oblikovati na temeljih strokovnega in medgeneracijskega dialoga, pri čemer prisegamo na spoštovanje temeljnih socialdemokratskih vrednot kot sta pravičnost in solidarnost.

Konferenca SD - Tone Rop

Kot je na Konferenci povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan si Socialni demokrati želimo oblikovanje širokega družbenega soglasja o vzpostavitvi Demografskega rezervnega sklada. “Zato koalicijske partnerje  pozivamo k izpolnitvi koalicijskih zavez, da bo vlada lahko vložila predlog zakona o Demografskem rezervnem skladu najkasneje do konca letošnjega leta,” je pozval Židan.

Konferenca SD - Bachtiar Djalil

“Uresničevanje strankarskega programa in izpolnjevanje koalicijskih dogovorov je za Socialne demokrate osnovno načelo odgovornega vladanja, ob tem pa si na vsak način prizadevamo, da Slovenija ostane socialna država v kateri je poskrbljeno za varno dočakanje starosti prihodnjih generacij,” je poudaril predsednik SD Židan in dodal, da bo lahko samo na ta način Slovenija država blagostanja, ki je sposobna odgovoriti na izzive turbulentnega obdobja v katerem živimo.

Konferenca SD - Andreja Poje

Ideja o nujnosti vzpostavitve Demografskega rezervnega sklada izhaja iz dejstva, da prihaja do vse večjega prepada med upokojeno in delovno aktivno populacijo, kar pa je značilno za praktično vse razvite države. V naslednjih desetletjih se bo hitro povečeval delež starejših, ki bodo prehajali v upokojitev. Generacije, ki sledijo in sredstva, ki jih vplačujejo iz svojih zavarovanj, so zato posledično manjša od predvidenih potreb.

Konferenca SD - Manja Zorko

Demografski rezervni sklad je namenjen zagotavljanju dodatnih sredstev dokladnemu sistemu pokojninskega zavarovanja v obdobju, ko bo razkorak med prihodki ter odhodki pokojninske blagajne najvišji. Kritično je predvsem obdobje med leti 2030 in 2060, ko bo številčno razmerje med upokojeno in delovno aktivno populacijo najbolj nagnjeno v korist upokojencev. Socialni demokrati si želimo predvsem to, da Slovenija v to obdobje vstopi pripravljena.

Konferenca SD - Tomaž Banovec

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so po obsežni razpravi sprejeli predlog Deklaracije za vzpostavitev Demografskega rezervnega sklada, ki ga bo skupina za pripravo deklaracije v nadaljevanju dopolnila še z nekaterimi današnjimi dobrimi predlogi iz razprave. Deklaracija naj bo temelj za nadaljno pripravo zakona za ustanovitev demografskega sklada in za iskanje širokega družbenega soglasja o njegovi vzpostavitvi.

Konferenca SD - Marjan Podgoršek

Marjan Podgoršek SD

Podgoršek na srečanju z novinarji pred sobotno sejo Konference: “Socialni demokrati si prizadevamo za čimprejšnjo ustanovitev demografskega rezervnega sklada.”

Socialni demokrati opozarjamo na nujnost ustanovitve demografskega rezervnega sklada, saj bodo zaradi demografskih gibanj po letu 2030 za izplačevanje pokojnin potrebna dodatna sredstva. O ustanovitvi sklada, ki ga predvideva tudi pokojninska reforma, bomo na sobotni 5. seji Konference stranke v Ljubljani predstavili in sprejemali Deklaracijo za vzpostavitev demografskega rezervnega sklada Republike Slovenije. “Demografski rezervni sklad, v katerega bi se po našem predlogu deklaracije SD preoblikovala Kapitalska družba, bi moral biti neodvisen in avtonomen, premoženje pa bi upravljal neposredno,” je zainteresiranim novinarjem na neformalnem srečanju razložil predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj mag. Marjan Podgoršek.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti, da bo sklad neodvisen od morebitnih političnih vplivov in od Slovenskega državnega holdinga (SDH). “Sredstva sklada morajo biti namreč namenjena izključno za financiranje pokojninskega sistema in ne za druge namene,” je dejal Podgoršek ob neformalni predstavitvi predloga deklaracije o skladu. “Sredstva sklada bi se lahko ob prenosu celotne naložbe pokojninskega zavoda v Zavarovalnico Triglav, z dodatnimi sredstvi, ki jih že predvideva zakon o Slovenskem državnem holdingu, in z zagotovitvijo dodatnih virov v višini najmanj 300 milijonov evrov v letu 2017 z današnje milijarde evrov, kolikor obsegajo finančne naložbe Kapitalske družbe, do leta 2033 povečala na več kot tri milijarde evrov,” je dodal Podgoršek.

“Vloga sklada je ključna za medgeneracijsko zaupanje v dokladni pokojninski sistem,” je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Opozoril je, da bo demografski rezervni sklad le odgovoril na demografske izzive, ne bo pa rešil vseh težav na pokojninskem področju in na področju trga dela. Ustanovitev demografskega rezervnega sklada tako po njegovih besedah ne pomeni, da ne bo treba zvišati dejanske upokojitvene starosti in da ne bo treba sprejeti sprememb, ki bi starejšim omogočile daljše ostajanje v delovnem razmerju. “Slovenija je med državami z največjimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, po projekcijah Evropske komisije naj bi približno čez dve desetletji število upokojencev preseglo število zavarovancev,” je še povedal Peter Pogačar.

Po sobotnem sprejetju deklaracije na Konferenci SD bo po napovedi Podgorška stekla široka javna razprava, ki bo vključevala vse deležnike in predvsem vse generacije. Zakon o demografskem skladu bi moral biti glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet do konca leta 2014. Po koalicijskem sporazumu bi moral biti sprejet do 30. junija 2015. Zakon o Slovenskem državnem holdingu pa je določil, naj se Kapitalska družba preoblikuje v demografski sklad najkasneje do konca leta 2015. “Na sobotni Konferenci bomo Socialni demokrati izrazili pričakovanje, da bo vlada predlog zakona o skladu pripravila za obravnavo v DZ najpozneje do konca letošnjega leta, v nasprotnem primeru pa bomo Socialni demokrati sami pripravili zakonodajni predlog in ga vložili v zakonodajni postopek,” je poudaril Podgoršek.

Konferenca SD in sindikati v Velenju

SD in sindikati v Velenju o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana

Socialni demokrati smo med 20. in 22. majem v Velenju organizirali mednarodno konferenco, kjer so gostje razpravljali o poti do pravega in odgovornega socialnega dialoga v regiji Zahodnega Balkana. Mednarodna konferenca s sestrskimi strankami iz regije in sindikati iz šestih nekdanjih držav Jugoslavije je že tradicionalna, letošnja pa je že tretja po vrsti, ki smo jo organizirali v Sloveniji, na tokratni pa so sodelovali predstavniki sestrskih strank in sindikatov iz Hrvaške, BiH, Črne gore, Srbije in Makedonije. Namen konference je prvenstveno spodbujati in krepiti socialdemokratske stranke v regiji Zahodnega Balkana ter utrjevanje vezi med sestrskimi strankami in sindikati.

Konferenca 11

Kot je na otvoritvi konference povedal poslanec SD Jan Škoberne, je Zahodni Balkan zgodovinsko znan kot sod smodnika, eden temeljnih razlogov za to pa je pomanjkanje prave politične kulture in socialdemokratskih prijemov. Po oceni Škoberneta socialni dialog v prihodnosti mora biti vključujoč. “V Sloveniji imamo tripartitni socialni dialog, ampak se mnoge deležniške skupine pri posameznih vprašanjih počutijo izključene,” je poudaril Škoberne.

Konferenca 9

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je med razpravo ocenil, da v regiji Zahodnega Balkana nastopa kapital in organizacije, ki ga podpirajo. Rešitev je po Semoličevih besedah vzpostavitev socialnega dialoga oziroma iskanje dialoga, kompromisov in spoštovanje socialnih partnerjev. “Če tega ni, je na kratek rok zmagovalec kapital. V tej regiji je treba vzpostaviti socialni dialog kot pomembno vrednoto, cilj sindikata pa je zagotoviti varstvo delovnih pravic, dostojanstveno delo ter krepiti sile, ki verjamejo v socialni dialog,” je dejal Semolič.

Konferenca 8

V soboto dopoldne je debata potekala o izzivih socialnega dialoga v prihodnosti, kjer so sodelovali ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Zveze neodvisnih sindikatov Hrvaške (UATUC) Mladen Novosel, predsednik Poslanske skupine v Parlamentu Federacije BiH Elvir Karajbić in predsednik Konfederacije svobodnih sindikatov Srbije Ivica Cvetanović.

Konferenca 7

Kot je poudarila ministrica Kopač Mrak je za socialni dialog ključno zaupanje, saj brez tega, da vsi partnerji zaupajo, da se bo uveljavilo tisto kar se bo dogovorilo, socialni dialog nima smisla. “Izziv socialnega dialoga je tudi zmanjšanje radikalizacije sindikatov in delodajalcev,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, da je “socialni dialog v osnovi odsotnost konflikta, saj brez socialnega dialoga ostane samo ulica, kar pa ni dobro ne za sindikate, ne za delodajalce, ne za ljudi.”

Konferenca 3

Mladen Novosel, ki se je prvič udeležil takšne konference, kjer razpravljajo predstavniki socialdemokratskih strank in sindkatov, je povedal, da imajo na hrvaškem izkušnjo, ko so socialdemokrati v opoziciji, so pripravljeni za sodelovanje s sindikati, v vladni koaliciji pa imajo manj posluha za sodelovanje in včasih pozabijo na dogovore. Zato po njegovem mnenju socialni dialog ne bi smel biti cilj sam po sebi. “Stvarni tripartitni socialni dialog omogoča pravi razvoj družbe, zmanjšuje družbene neenakosti in revščino, odgovoren socialni dialog pa je lahko močno gibanje za izhod iz krize in družbene apatije,” je dodal Novosel, zato ga je treba z vsako vlado vedno znova krepiti. “Graditi moramo na izkušnjah, ki jih imamo in se ozreti v Nemčijo in na Švedsko, kjer imajo stranke in sindikati zelo dobre odnose,” je še povedal Novosel.

Konferenca 2

Elvir Karabajić je povedal, da bi moralo biti zakonsko določeno, da v parlamentu ne more biti sprejet noben zakon brez soglasja v ekonomsko-socialnem odboru, saj bi tako lahko okrepili zaupanje med politiko, delodajalci in sindikati. Po njegovem mnenju bi bilo tudi dobro, da bi bilo vodstvo socialdemokratskih strank hkrati tudi včlanjeno v sindikate.

Konferenca 1

Ivica Cvetanović pa je povedal, da je v Srbiji njihova Konferederacija samostojnih sindikatov vključena v pripravo vseh zakonov, ker lahko samo na tak način bolje delujejo, saj v Srbiji žal socialni dialog ne deluje. “Pri nas ekonomsko-socialni svet deluje samo takrat, ko je potrebno določiti minimalno ceno dela. Vse naše zahteve o spremembi zakona o ESS, kjer bi ugotovili, kako se ugotavlja reprezentativnost, so bile doslej neupoštevane,” je opozoril Cvetanović in dodal, da “razmišljajo, da bi v sinidkate vključili tudi brezposelne, saj je masovnost sindikatov naša edina moč.”

Konferenca 4

Državni sekretar z MDDSZ Peter Pogačar je na drugem panelu, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sveta SD za finance in gospodarski razvoj in državni sekretar z MKGP mag. Marjan Podgoršek ter predsednik SDU Srbija Miloš Adamović, predstavil koncept dostojnega dela. Drugi dan sta s temo o ekonomski demokraciji in delavskih odkupih zaključila poslanec SD Jan Škoberne in strokovni sodelavec PS SD Jernej Štromajer.

Konferenca 5

Konferenca 10

Konferenca 6

Vlada na gradu Jablje

Ministrici in državni sekretarji iz vrst SD med obiskom Vlade v Osrednjeslovenski regiji

Vlada se je prvi dan obiska v Osrednjeslovenski regiji osredotočila na projekte, podjetja in ustanove v Mestni občini Ljubljana. Drugi dan obiska je ministrski zbor začel z delovnim posvetom na Gradu Jable, na katerem so spregovorili med drugim o ukrepih za povečanje konkurenčnosti Slovenije, ministrice in ministri pa so se nato razkropili po več občinah v tej najrazvitejši regiji v Sloveniji, kjer so obiskali več ustanov, podjetij in kmetij ter organizacij.

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je tako v okviru obiska vlade v Osrednjeslovenski regiji prvi dan obiskala Svetovalnico Fužine, bolj poznano kot CONA Fužine, kakor se sicer imenuje le eden od podprogramov Skupnostnega programa za mlade. Gre za dopolnilni program socialnega varstva, ki poteka po okriljem Centra za socialno delo Ljubljana Moste Polje. Gre za zelo dober in uveljavljen socialno varstveni program namenjen otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Programa CONA Fužine in Cent’r Most se izvajata v obliki dnevnega centra za mlajše otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Program zajema tudi informiranje, svetovalno delo in psihosocialno obravnavo namenjeno otrokom in mladostnikom ter njihovim svojcem.

Starejšim mladostnikom s težavami v odraščanju, ki se znajdejo v psihosocialnih stiskah, največkrat povezanimi z izkušnjami eksperimentiranja s prepovedanimi drogami pa je namenjen dnevni center Korak. Osnovni cilji programa v katerega se vključujejo otroci in mladi od 6 do 30 let ter njihove družine, so učinkovito reševanje psihosocialnih stisk in težav uporabnikov, preventivno delo z uporabniki, pomoč in podpora pri vzpostavitvi novih socialnih mrež, izboljšanje učnih in delovnih navad, izboljšanje medsebojnih odnosov, pomoč družinam, krepitev moči in izboljšanje življenjske situacije uporabnikov.
V letu 2015 je bilo v celoten program skupaj vključenih 658 uporabnikov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za Skupnostni program za mlade v letu 2016 namenja sredstva v višini 135.300 EUR. Podobne programe ministrstvo sofinanciramo tudi po drugih krajih Slovenije, za vse tovrstne programe pa letno namenjamo okoli 890.000 evrov.

Anja Kopač Mrak med vladnim obiskom

Ministrica Anja Kopač Mrak si je nato ogledala tudi BTC CAMPUS. Gre za program dodatnega podjetniškega izobraževanja, ki ga zavod za zaposlovanje že četrto leto zapored izvaja v sodelovanju z BTC-jem in Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani. Poteka 3 mesece in je sestavljeno iz 12 programskih modulov, v katerem iskalci zaposlitve pridobijo dodatna poslovna znanja s področij planiranja, računovodstva, komuniciranja in marketinga ter napotke in usmeritve za uspešnejše iskanje zaposlitve ali vstopanje v svet podjetništva. Poleg tega iz prve roke spoznajo različne institucije, kot so razvojni centri, inkubatorji, start-up podjetja, ipd. V preteklih letih je večina udeležencev programa našla prvo zaposlitev ali pa so se podali na podjetniško pot.

BTC Campus je edinstven program, saj mladim, ki so končali visokošolski študij, s krepitvijo podjetniških kompetenc pomaga v času, ko jim gospodarske razmere niso najbolj naklonjene. Izbor skupno 60 posameznikov v Ljubljani in Murski Soboti, starih do 30 let, sta pripravila Zavod RS za zaposlovanje v Ljubljani in Območna služba zavoda v Murski Soboti. BTC Campus je edinstvena izobraževalna platforma, ki z zapolnjevanjem vrzeli med študijem in zaposlitvijo krepi samozavest mladih. V prvih treh izvedbah v Ljubljani je program omogočil dodatno izobraževanje 90 mladim, od katerih se jih je v času trajanja ali po zaključku programa zaposlilo oziroma samozaposlilo 73 sodelujočih oziroma kar 81 odstotkov udeležencev.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak se je drugi dan obiska po vladnem posvetu o ukrepih za povečanje konkurenčnosti na Gradu Jablje nato v Domžalah srečala s predstavniki gospodarstva. Državni sekretar MDDSZ Peter Pogačar je obiskal Tehniški muzej Slovenija v Bistri pri Vrhniki, kjer se izvaja program javnih del Pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, javnih zavodih s področja varstva nepremične kulturne dediščine. Za izvedbo programa je ministrstvo zagotovilo 29.224,00 evrov. V program bo od marca do konca novembra 2016 vključenih 5 dolgotrajno brezposelnih oseb.

Andreja Katič med vladnim obiskom

Ministrica Andreja Katič in državna sekretarka na MZZ Dragoljuba Benčina kot predsednica Upravnega odbora ITF sta obiskali ITF Ustanovo za krepitev človekove varnosti. Vodstvo ustanove je ekipama obeh ministrstev predstavilo aktualne dejavnosti ustanove in njeno nadaljnje delovanje. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica je vladni obisk osrednjeslovenske regije sklenila z obiskom Rdečega križa Slovenije. Ministrica Andreja Katič ter zakonita zastopnica in podpredsednica RKS Irena Nečemer sta podpisali Pogodbo o sodelovanju pri izvedbi mednarodnega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči EU. Na evropskem srečanju ekip prve pomoči, First Aid Convention in Europe, ki vsako leto poteka v drugi državi, nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca izmenjujejo praktična znanja iz prve pomoči. Ministrstvo za obrambo bo za izvedbo prireditve, ki bo konec junija potekala v Ljubljani, prispevalo 50.000 evrov.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je ob robu regijskega obiska najprej srečala z županoma občin Moravče in Litija. Sledil je obisk kmetije mlade prevzemnice Andreje Lokar v Litiji. Gre za dvogeneracijsko družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka in pitanjem govedi. Kmetija ima, predvsem zaradi tega, ker imata mlada prevzemnica in njen mož univerzitetno izobrazbo živinorejske smeri in dolgoletne izkušnje v prireji mleka, drugačen pogled in pristop v kmetijski proizvodnji. Še posebej, ker sta zaposlena kot vmesen člen pri prenosu ukrepov kmetijske politike od njihovih snovalcev do izvajalcev – kmetij. Uspešen prenos kmetije pa pomeni tudi uspešno medgeneracijsko usklajevanje in premagovanje ovir, kar je za obstoj kmetije ključnega pomena.

Tanja Strniša med vladnim obiskom

Državna sekretarka Strniša je obiskala tudi Osemenjevalni center Preska, ki deluje v okviru KGZ Ljubljana. Center opravlja med drugim dejavnosti, kot so reja plemenskih bikov rjave, črnobele ter bikov mesnih pasem, upravljanje s travniki v skupni izmeri okoli 30 ha, proizvodnja globoko zamrznjenega semena navedenih pasem, sodeluje pa tudi z drugimi organizacijami na področju govedoreje. Sledil je še obisk Kmetijske zadruge Medvode, ki so jo ustanovili kmetje z območja Medvod že leta 1947 z namenom, da bi povezani lažje tržili svoje pridelke, izdelke ter ugodneje kupovali repromaterial. V KZ Medvode odkupujejo in prodajajo živino domačim in tujim kupcem, prodajajo mleko v Ljubljanske mlekarne in tudi čezmejno, imajo pa tudi štiri trgovine, in sicer v Medvodah, Vodicah, Vižmarjih in Dobrunjah.

Državni sekretar mag. Marjan Podgoršek je v okviru vladnega obiska obiskal podjetje ETA Kamnik, kjer mu je vodstvo predstavilo delovanje podjetja, sledil pa je tudi ogled proizvodnje. V ETI Kamnik proizvajajo okoli 350 različnih proizvodov, imajo pa tudi dva programa, to je linija GRUNT in program Horeca. Za posebno linijo svežih slovenskih vrtnin in zelenjave GRUNT so v začetku letošnjega leta prejeli priznanje Inštituta za nutricionistiko in sicer za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil. Linija GRUNT obsega različne vrste svežih solat, zelenjavo za jušno osnovo in zelenjavo za mineštro. Sveže vrtnine GRUNT pridelujejo izključno s slovenskimi dobavitelji, saj pridelki lokalnega izvora zagotavljajo najvišjo raven svežine in hranljivosti. Vladni posvet so ministri in državni sekretarji zaključili v Športni dvorani v Logatcu s srečanjem z gospodarstveniki in lokalno skupnostjo z regije.

Marjan Podgoršek med obiskom vlade

Srečanje SD - OZS v Celju

Delovno srečanje delegacije SD in Obrtno-podjetniške zbornice ob obisku sejma MOS v Celju

Socialni demokrati smo v sredo, 9. septembra, obiskali 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti (MOS) v Celju. Delegacija vodstva SD, poslancev in ministrov iz vrst SD na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom se je uvodoma sestala z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), kjer je pogovor potekal o priložnostih za razvoj podjetništva. Na srečanju sta se vodstvi SD in OZS dogovorili še za tesnejše sodelovanje ter da si bosta v prihodnje s skupnimi močmi prizadevali za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji. Predstavniki SD in vodstvo OZS so spregovorili tudi o aktualnih problemih malega gospodarstva. Ključne teme so bile delovno-pravna zakonodaja, deregulacija poklicev in poslovno okolje v Sloveniji. Predsednik OZS Branko Meh je izrazil zadovoljstvo nad novim srečanjem, saj je zbornica v preteklosti s stranko SD in njeno poslansko skupino dobro sodelovala, prav tako še vedno dobro sodeluje tudi z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak.

SD in OZS na sejmu MOS

Predsednik SD in minister Židan je predsedniku OZS Mehu zagotovil, da bodo v poslanski skupini SD zbornici vedno na voljo, ko se bo OZS borila za uveljavitev interesov malega gospodarstva. “Veseli me, da je OZS s tako številčnim članstvom še vedno močan in dober sogovornik državi, četudi je zbornica prešla na prostovoljno članstvo,” je še povedal Židan. Ministrica za obrambo Andreja Katič je na srečanju dejala, da bo tudi v obrambnem resorju poiskala priložnosti za male podjetnike in obrtnike. “Menim, da smo v preteklosti vse prevečkrat iskali sogovornike v velikih podjetjih, zato moramo več pozornosti nameniti malim podjetjem, ki zaposlujejo največ ljudi,” je dodala ministrica Katič.

Ogled sejma MOS

Po srečanju je sledil skupinski ogled razstavljavcev na MOS v Celju, minister Židan pa je v nadaljevanju delovnega obiska sodeloval tudi v omizju na temo gozdno-lesne predelovalne verige, ki ima v Sloveniji ogromen potencial za nadaljni razvoj. Židan je izpostavil, da pri zakonu o upravljanju z državnimi gozdovi ni več nobenih vsebinskih odprtih vprašanj, išče se le še nekatere možnosti, kako dodatno zakonito pomagati lesni industriji.

Omizje na MOS

Minister je dodal, da bo državno podjetje skrbelo za trajnostni način izkoriščanja gozda in da bo z dobrim poslovanjem med drugim povečevalo trenutni 20% delež gozda, ki ga ima v lasti država. Poudaril je še, da bo zakon obravnavan v DZ po rednem postopku in pričakuje, da bo državno podjetje po sprejetem zakonu zaživelo v prvi polovici leta 2016. Minister Židan je oznanil tudi možnost, da bi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelovalo pri promociji lesa, vendar je pri tem potrebno poiskati sodelovanje vseh deležnikov v verigi.

Omizje v Lovrencu na Pohorju

Pozno popoldne pa se je predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan udeležil še okrogle mize, ki sta jo pripravile Občina Lovrenc na Pohorju in Mariborska razvojna agencija v okviru projekta Samooskrba Podravja. Udeleženci srečanja so razpravljali o izzivih prehranske samooskrbe, zakonodaji na tem področju, gozdno-lesni verigi ter naročanju lokalne prehrane v javnih zavodih.

Galerija fotografij obiska Socialnih demokratov na MOS v Celju si lahko ogledate na povezavi: http://skrci.me/Maabv