Prispevki

Na Mednarodnem obrtnem sejmu o sinergijah gospodarstva, izobraževanja in znanosti

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v družbi podpredsednika dr. Jerneja Pikala ter poslancev stranke danes ogledal Mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju. Sejem, ki že pregovorno velja za “sejem vseh sejmov”, po Židanovih besedah predstavlja praznik slovenske obrti in podjetništva, ko si je mogoče vsako leto v Celju ogledali rezultate slovenske obrtniške delavnosti, zagnanosti, trdoživosti in inovativnosti. “S temi lastnostmi obrtniki in podjetniki kljubujete gospodarskim krizam, političnim spremembam, pa tudi nezadostni angažiranosti in posluhu politike za sprejem potrebnih ukrepov, ki bi pomagali k razcvetu možnosti in priložnosti obrti in podjetništva,” je poudaril predsednik SD.

Mednarodni obrtni sejem po njegovem prepričanju politiki ponuja veliko več kot le ogled, “saj ta predstavlja enkratno priložnost za izmenjavo mnenj med različnimi deležniki, da bo stopnja pripravljenosti politike za soočenje z izzivi slovenskega obrtništva in podjetništva mera za naše naložbe v prihodnji razvoj in inovativnosti slovenskega gospodarstva.”

V delovnem posvetu sta vodstvi SD in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije soglašali, da je v obdobju “zrele” gospodarske rasti, ki se po vseh napovedih počasi ohlaja, skrajni čas, da se s strukturnimi ukrepi pripravimo na morebitno recesijo. “Zato moramo preseči prepad med gospodarstvom, izobraževanjem in znanostjo. To Socialni demokrati vidimo kot enkraten izziv,” je poudaril dr. Jernej Pikalo, ki kot minister za izobraževanje, znanost in šport že ustvarja možnosti za to. To je vidno tudi v Celju, saj je znanost z inovacijami na sejmu vedno bolj prisotna.  Tudi zato je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v okviru sejma pripravilo Stičišče znanosti, s katero spodbuja boljše povezovanje slovenskega znanja, kreativnosti in idej z gospodarstvom.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je ob tem poudaril, da je preživeto razmišljati, da je politična delitev na levo in desno tudi merilo za (ne)naklonjenost gospodarstvo. »Slovensko obrtništvo in podjetništvo sta eden izmed temeljev slovenskega razvoja, kar pa se žal mnogokrat ne odraža v odnosu države, ki je v preteklih letih do niju ravnala precej mačehovsko”, je izpostavil Han. Kot pravi, so bili obrtništvo in stanovske organizacije, pod okriljem katerih na pristojne opozarja s ključnimi izzivi, nemalokrat med dvema ognjema tako imenovane leve ali desne ekonomske politike, “po vseh grenkih izkušnjah pa upam, da se danes zavedamo, da slovenski podjetništvo ni ne levo, ne desno, ampak naše, zato mu moramo prisluhniti in v aktivnih zbornicah najti ne samo sogovornike z realnimi izkušnjami in realnimi rešitvami, ampak prepoznati tudi niz inovativnih idej, ki bi lahko v prihodnje v Sloveniji zbudile še speči podjetniški potencial”, pravi Han.

Sejemsko razstavišče kaže, da podjetniki in obrtniki sledijo trendom in jih z inovativnostjo tudi ustvarjajo. Inovativne in okolju prijazne rešitve so na letošnjem sejmu zelo prepoznavne, saj predstavljajo pomemben del programa razstavljavcev, ki v okoljskih izzivih očitno prepoznavajo tudi svoje podjetniške priložnosti.

“Mednarodni obrtni sejem v Celju s svojim delom, prepoznavnostjo in nenehnim napredkom ne sledi trendom in smernicam, temveč jih postavlja”, je ob robu obiska sejma povedal  predsednik SD mag. Dejan Židan. “Ta dogodek si je v slovenskem ter tudi v mednarodnem merilu izboril tolikšno težo, da je že zdavnaj presegel status razstavišča, temveč predstavlja talilnico idej in inovativnosti,” je izpostavil.

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO)

V preteklosti smo bili v Sloveniji žal priča več neuspešnim poskusom delavskih odkupov. Delavski odkup je odkup lastniškega deleža podjetja s strani zaposlenih v podjetju. Delavski odkupi so eden od pomembnih načinov za povečanje solastništva zaposlenih v gospodarskih družbah. Slovenska zakonodaja, za razliko od npr. spodbujanja tujih investicij, ne predvideva nikakršnih spodbud za tovrstne odkupe. Ker v Sloveniji ni tudi nobene tradicije privatnih skladov, ki bi nudili finančno podporo delavskim odkupom, so delavski odkupi (žal) tudi izjemno redki, saj se namere delavcev o odkupu deleža v podjetju običajno razblinijo prav zaradi njihove nemoči, da bi jih financirali.

Za zaposlene v podjetju velja, da imajo največji interes za njegov dolgoročni razvoj in rast. Izkušnje iz tujine pa nam potrjujejo, da so delavske zadruge uspešen in trajnostno naravnan poslovni model. S tem namenom se je tudi v Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države zapisalo, da se »pri razpolaganju s kapitalskimi naložbami države, zlasti pred začetkom prodajnih postopkov, proučiti interes, možnosti in pogoje za notranje lastništvo zaposlenih, še zlasti z vidika delavskega delničarstva ali delavskega zadružništva«. Žal pa je zadnji primer prodaje podjetja Adria Airways Tehnike kljub temu pokazal, da je SDH podjetje raje prodala poljskemu konkurentu kot pa zaposlenim v podjetju. Kljub temu da so zaposleni za namen delavskega odkupa iz svojih osebnih sredstev zagotovili velik del potrebne kupnine in po lastnih navedbah imeli ponudbo, ki je tudi cenovno konkurenčna.

Na podlagi številnih izkušenj, kot so tudi prodaje zasebnih podjetij in različni stečaji, kjer bi bilo potrebno ohraniti zdravo jedro podjetij, smo Socialni demokrati prepričani, da v Sloveniji potrebujemo sistemsko zakonodajo, ki bo uredila postopke in način izvedbe delavskega odkupa podjetij. Zato smo Socialni demokrati pripravili osnutek Zakona o delavskih odkupih (ZDO) v katerem želimo zagotoviti ustrezen mehanizem, ki bo omogočil načine in pogoje, pod katerimi bo država lahko tudi spodbujala delavske odkupe podjetij. Predlog zakona o delavskih odkupih je bil v torek, 26. januarja, poslan v usklajevanje koalicijskim partnerjem, pri čemer si v SD želimo, da bi za predlog zakona pridobili čim širšo politično in družbeno podporo.

Kot je že omenjeno, slovenska zakonodaja trenutno učinkovito ne ureja delavskih odkupov. V skoraj vseh primerih, ko se pojavi interes za delavski odkup, povezanih s podjetji v težavah ali celo v stečaju, so bili delavci prisiljeni iskati načine, kako bi z nadaljevanjem dejavnosti obdržali tudi svoja delovna mesta. V vseh teh primerih pa časa za oblikovanje programa finančne participacije in dolgoročno varčevanje za odkup lastniških deležev, preprosto ni bilo na razpolago. Ključno vprašanje delavskih odkupov je tako – ob očitni nezainteresiranosti bank, da bi kreditirale takšne odkupe – odsotnost finančnega podpornega okolja za njihovo izvedbo. To se je nažalost izkazalo tudi pri različnih primerih v preteklosti, kot npr. pri podjetjih Fructal, Novoles in Arlam.

Poglavitni cilj predloga zakona Socialnih demokratov o delavskih odkupih je zagotovitev pogojev za uspešno izvajanje delavskih odkupov takrat, ko do pobude za takšne odkupe pride. To pomeni, da je potrebno zagotoviti učinkovito finančno podporno okolje za izvajanje delavskih odkupov in ustrezno strokovno pomoč delavcem pri sami izvedbi. Seveda mora zakon ustrezno definirati same delavske odkupe in predpisati pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da so delavci lahko upravičeni do uporabe predvidenih finančnih inštrumentov za podporo odkupu in do strokovne pomoči pri njegovi pripravi ter končni izvedbi. Zato naš osnutek zakona kot poglavitno rešitev uvaja model delavske odkupne zadruge, to je zadruge, ki jo ustanovijo delavci zaradi delavskega odkupa, in katere člani so lahko izključno delavci, ki imajo po določbah tega zakona pravico sodelovati v delavskem odkupu.

V ta namen so poglavitne rešitve oz. načela na katerih osnutek zakona temelji naslednja:

1. delavski odkup je možen le s strani delavcev, ki so v podjetju zaposleni
2. za delavski odkup se šteje le odkup, ki je izveden institucionalno
3. v delavskem odkupu mora sodelovati vsaj polovica delavcev podjetja
4. dejavnost delavsko odkupne zadruge je omejena na upravljanje z deležem v matičnem podjetju
5. status delavsko odkupne zadruge se pridobi z vpisom v register
6. člani uprave in nadzornega sveta matične gospodarske družbe ne morejo biti člani organov delavsko odkupne zadruge
7. delavsko odkupna zadruga ima pri izvedbi delavskega odkupa pravico do kandidiranja za uporabo finančnih instrumentov Slovenskega podjetniškega sklada
8. delavsko odkupna zadruga, ki odkupuje matično družbo kot pravno osebo oz. njena sredstva v stečaju, ima predkupno pravico in prednostno pravico do najema sredstev matične družbe v stečaju
9. delavsko odkupna zadruga in njeni člani so upravičeni do davčnih oprostitev oz. olajšav

Socialni demokrati upamo, da bo omenjeni zakon našel ustrezno podporo v Državnem zboru, saj ne smemo pozabiti na tisto, kar smo zapisali tudi v koalicijski sporazum, da si bomo prizadevali »za krepitev ekonomske demokracije, ker verjamemo, da lahko predstavlja enega od elementov izhoda iz sedanje gospodarske in širše družbene krize«.

Predlog Zakona o delavskih odkupih (ZDO) by SocialniDemokrati