Prispevki

Predsedstvo SD za v.d. podpredsednika stranke imenovalo Matjaža Nemca

Predsedstvo Socialnih demokratov je za vršilca dolžnosti podpredsednika stranke na svoji 21. seji imenovalo Matjaža Nemca, sicer poslanca stranke in podpredsednika DZ. Predsedstvo SD je razpravljalo med drugim tudi o stanju socialne demokracije v Evropi, zdravstvu in pripravah na prihajajoče volitve. “Sedaj imamo podpredsednika, ki je tudi simbol v Sloveniji, ki kaže, da se je z mladostjo in vso energijo treba boriti za naše ljudi in to z vsakodnevnimi napori,” je v izjavi za medije ob robu seje predsedstva imenovanje komentiral predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je Matjažu Nemcu tudi zaželel vse dobro pri njegovemu delu.

“V stranki SD smo se sicer pred skorajšnjimi volitvami v DZ v skladu s statutom odločili za imenovanje zgolj vršilca dolžnosti,” je povedal predsednik SD Židan.  V primeru razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje Predsedstvo za čas do izvolitev nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije za dobo največ šest mesecev, določa statut stranke. Matjaž Nemec pa je današnji dogodek ocenil kot izjemo čast in veliko odgovornost. Pred stranko, državo in tudi Evropsko unijo so po njegovih besedah zelo pomembni izzivi. “Socialni demokrati se nanje učinkovito, srdito in z vsem ponosom pripravljamo z odgovornostjo, da bomo ljudem pokazali pot v prihodnje,” je dejal v.d. podpredsednika SD.

Na seji Predsedstva SD so članice in člani so med drugim razpravljali tudi o sklepih, ki so vezani na stanje v zdravstvu in ki jih bodo predlagali ministrici za zdravje in vladi. “Zdravstvo je tisto, kjer mora biti dostopnost ves čas prisotna. Trenutno je v zdravstvu veliko družbene neenakosti, saj ljudje težko pridejo pravočasno do pregledov, do intervencij, razen tistih, ki so bogati,” je ocenil predsednik stranke Židan. Glede prihajajočih volitev pa je predsednik SD dejal, da je zadovoljen z evidentiranimi kandidati. Po njegovih besedah gre za imena, ki so že z dosedanjim delom pokazala, da razumejo, da se je treba boriti za človeka in ne samo za kapital ter nekatere druge cilje.

Poleg tega so na seji razpravljali tudi o stanju socialne demokracije v Evropi. Ob tem je Židan izrazil ponos, da pomen socialne demokracije v Evropi narašča. Poleg tega pa dodal, da nosijo odgovornost, da se družbena neenakost začne zmanjševati in to hitro.

Podpredsednica SD Tanja Fajon pa je glede stanja socialne demokracije v Evropi izpostavila, da so na seji imeli dobro in vsebinsko razpravo. “Izzivi nas čakajo, ampak skupno povezovanje, solidarnost, tiste temeljne vrednote, za katerimi stojimo socialni demokrati bo tisto, kar nas bo povezovalo tudi v tem ključnem letu v času do volitev,” je dejala evropska poslanka S&D. Pri tem je izpostavila predvsem odpravo družbene neenakosti in zagotavljanje dostojnega življenja za ljudi.

Komentar Tanje Fajon ob Dnevu Evrope: “Evropska ideja ni mrtva, moč solidarnosti je večja od egoizma.”

Evropi ni lahko, in če se je vsako leto vsakega 9. maja združila v veselju in za en dan pozabila vse, je letos to težje, saj Evropejci še nikoli nismo bili tako razdeljeni glede vprašanja, ali nam članstvo lastne države v Evropski uniji koristi. Razpon med najbolj prepričanimi v Luksemburgu, na Irskem ali v Nemčiji in tistimi, ki verjamejo nasprotno, v Italiji, Grčiji in na Češkem, je zelo velik. Razlika znaša kar 51 odstotnih točk.

Tudi Slovenci smo pod 57-odstotnim povprečjem, saj le še 45 odstotkov ljudi v naši državi verjame, da je članstvo Slovenije v Uniji za državo dobro. Dojemanje Evropske unije je močno načeto. V očeh številnih državljanov Unija ne izpolnjuje več svojega poslanstva zagotavljanja boljšega življenja, kar je bila ključna razvojna ideja Evrope.

A vseeno moramo biti previdni. Ali je res za vse, kar je danes v Uniji slabše – od velike brezposelnosti, povečanja revščine do omejevanja temeljnih svoboščin, svobode gibanja ter nazadovanja demokracije in svobode medijev -, kriv »Bruselj« ali so za to odgovorne politike in egoizem nacionalnih držav? Nedvomno Evropska unija še nikoli ni bila na tako resni preizkušnji, kot je letos ob svoji 60. obletnici podpisa Rimskih pogodb. Evropejci imamo v rokah usodo svoje skupne prihodnosti.

V rokah imamo ohlapen skupek možnih scenarijev, ki jih je v Beli knjigi v začetku letu predstavila Evropska komisija. Ti niso pravzaprav nič novega, so zgolj široka paleta, o kateri že dolgo ugibamo in ki pri državljanih vzbuja negotovost v nadaljnji trden obstoj. A prav od razprav z državljani, od iskrenega dialoga bo odvisno, ali in v kolikšni meri bomo sposobni mobilizirati resno razpravo o idejah za Evropo. Za Evropo ljudi, katere vrhovni cilj je kakovost življenja vseh njenih prebivalcev.

Socialni demokrati in vse napredne politične stranke širom Evrope imamo edinstveno odgovornost: obstajali bomo le tako dolgo, dokler bomo s svojimi idejami in dejanji lahko zagotavljali boljšo prihodnost za vse. Ideje morajo biti kredibilne, spremljati jih morajo dejanja. O tem je Nizozemce na nedavnih volitvah v boju proti skrajnemu desničarju Geertu Wildersu prepričal desnosredinski liberalec Mark Rutte. V boju s populizmom v Evropi je, potem ko so se Britanci lani odločili za izstop iz Evropske unije, v nedeljo v Franciji zmagal tudi sredinski Emmanuele Macron, ki se je pomeril proti Marine Le Pen.

Poraz Le Penove je hud poraz za skrajno desnico, ki igra na karto nacionalizma in omadeževanja Evrope, laže ljudem z obljubami o zlati prihodnosti ter z nestrpnimi in sovražnimi govori vodi v nevarno izolacijo. Francoski volivci niso nasedli besedam Le Penove, da se bo spopadla z brezposelnostjo mladih, podnebnimi spremembami, krizo z migranti ali terorističnimi grožnjami. Odločili so se, tako kot na Nizozemskem, da izberejo politika, ki razume, da je evropska integracija eden najpomembnejših političnih projektov v moderni zgodovini človeštva, ki je celini prinesla vsaj 70 let miru.

A kljub temu smo pred velikimi izzivi. Ne samo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, temveč predvsem zaradi nezaupanja ljudi. Zadnje desetletje bi za Evropo lahko označili kot krizno. Unija se je spopadla z gospodarsko in ekonomsko krizo, naraščanjem zaposlenosti mladih, begunsko krizo, terorizmom, napetostmi med revnim jugom in bogatim severom. Državljani so izgubili občutek povezanosti, občutek, da smo odvisni drug od drugega. Ob dogajanju v neposredni soseščini, na Zahodnem Balkanu, v Turčiji, Ukrajini, na Bližnjem vzhodu, severu Afrike je ogrožena tudi obljuba miru na evropskem kontinentu.

Čeprav med Evropejci, zaskrbljenimi zaradi zadnjih svetovnih geopolitičnih dogajanj, narašča poziv k večjemu ukrepanju Unije zlasti v boju proti terorizmu, brezposelnosti, varovanju okolja, boju proti davčnim nepravilnostim in nezakonitemu priseljevanju, pa mnogi ljudje ali politične elite ne razumejo, da mora Evropa prej premagati nacionalni egoizem in da se mora poenotiti.

Slovenci smo sicer med prvimi petimi državami v Uniji, ki se po že omenjeni raziskavi javnega mnenja strinjamo, da se članice, ki so za to pripravljene, na določenih področjih povezujejo tesneje. Sodržavljani želijo, da bi unija delovala drugače, učinkoviteje, bliže njim. S projekti, ki bi olajšali vsakdanje življenje, ne pa ga delali zbirokratiziranega in neživljenjskega, kot so denimo zadnji ukrepi na meji z našo južno sosedo.

Ob letošnjem Dnevu Evrope Socialni demokrati ponujamo jasno usmeritev: Evropo za ljudi. Evropo, ki bo pogumnejša pri ustvarjanju solidarnosti med ljudmi. Evropo, kjer bodo na prvem mestu državljani in ki bo stavila na izobrazbo in inovativnost, delovna mesta, gospodarsko rast in ohranjanje okolja. Evropo, kjer bodo tudi velike multinacionalke brez izjem plačevale davke in v kateri izobrazba ljudi ne bo zgolj v funkciji trga, temveč bo stvar širše kulture in humanizma. Evropa ni nekaj, kar je dano. Je oziroma bo takšna, kakršno bomo oblikovali. Želim si, da skupaj z ljudmi in za ljudi.

Tanja Fajon, podpredsednica SD in evropska poslanka S&D

Vodstvo SD med delovnim obiskom v Parizu z vodstvom francoskih Socialistov okrepilo sodelovanje med partnerskima strankama

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan se je skupaj s podpredsednico SD in evropsko poslanko S&D Tanjo Fajon ter glavnim tajnikom SD Dejanom Levaničem mudil na delovnem obisku v Parizu, kjer so se sestali z vodstvom stranke francoskih Socialistov. Pogovarjali so se o večji povezanosti obeh partnerskih strank, programu na področju gospodarstva, zaposlovanja, socialne politike in skupni prihodnosti Evropske unije. V obeh strankah začenjamo proces nadgradnje programskih usmeritev in iskanje najboljših rešitev za ljudi, z glavnim poudarkom na gospodarski rasti in razvoju ter zaposlovanju. Predsednik SD in minister Židan je ob tem obiskal še ministrstvo za kmetijstvo, kjer je predstavil pobude za kar nekaj skupnih projektov med državama. Ob robu obiska si je vodstvo SD ogledalo še potomko najstarejše vinske trte, ki prihaja iz Maribora in je posajena v središču francoske prestolnice.

SD na obisku pri francoskih Socialistih

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan se je med obiskom v Franciji med drugim pogovarjal tudi o možnih poteh za krepitev položaja kmeta v prehranski verigi, za kar si bo prizadevala tudi Francija. Seznanil se je z napredkom pri pobudi, ki predvideva boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki obenem blažijo podnebne spremembe. Židan se je na obisku sestal tudi z vodstvom Zveze kmetijskih zbornic Francije. Znotraj zveze deluje tudi kmetijsko svetovalna služba, kjer so Židana zanimale njihove izkušnje, saj v Sloveniji pravkar poteka prenova sistema kmetijskega svetovanja. “Francija velja za eno najbolj kmetijskih in v tem sektorju najbolj razvitih v EU, zato so njihove izkušnje in dobre prakse še kako dobrodošle,” je za medije po obisku pojasnil minister Židan. Državi se dogovarjata tudi za sodelovanje med slovensko kmetijsko gozdarsko zbornico in francosko zvezo zbornic. Obenem so francoski kolegi Židana seznanili, kako njihovi kmetje razmišljajo o utrditvi položaja kmetov v prihodnje.

Židan na FRA kmetijskem ministrstvu

Z vodstvom kmetijskega ministrstva je Židan predstavil dogovor Slovenije in Češke, da z več državami pripravita predlog krepitve položaja kmeta v EU v prehranski verigi. K temu je pred kratkim pristopila tudi Slovaška, Židan pa je na pogovoru v ta krog uspešno povabil tudi Francijo, ki je medtem povabila Slovenijo h konzorciju za boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, ki so tudi sposobna vezati del ogljikovega dioksida, s čimer pripomorejo k blažitvi posledic podnebnih sprememb. Deklaracija oz. pobuda 4promile (prst za prehransko varnost in podnebje) je že lani podpisala tudi Slovenija. “Tu smo pripravljeni prevzeti določen del nalog, zlasti na področju raziskovanja,” je izpostavil Židan.

Slovenija bo po dogovoru vstopila tudi v del ožje skupine držav, kjer Francija in nekatere prijateljske države v začetku leta načrtujejo pripravo, na tehnični ravni, bolj poglobljene dispozicije za kmetijsko politiko po letu 2020. Ob tem je Židan poudaril, da imamo s Francijo podobna kmetijska stališča, da se strinjamo, da vsi potrebujemo močno kmetijsko politiko z močnim financiranjem tudi po 2020. Kmetijstvo ima namreč, tako Židan, vedno več novih nalog, ki pomenijo večjo obremenitev kmetijstva. Slovenija bo razmislila tudi o vabilu, ki ga je dobil Židan, da bi prihodnje leto na njihovem najpomembnejšem kmetijskem sejmu v Parizu predstavila paviljon Čebelji svet. Francija je sicer ena največjih podpornic Slovenije pri postopku za razglasitev svetovnega dneva čebel.

Tanja Fajon za Mladino: “V Evropi imamo preveč voditeljev, ki žal razmišljajo le do nacionalnih meja ali le v mejah svojih mandatov in lastni interes postavljajo pred interes ljudi.”

Intervju z evropsko poslanko in podpredsednico SD Tanjo Fajon za tednik Mladina, ki ga je prejšnji teden z njo opravil novinar Borut Mekina.

“Po javnomnenjskih anketah so Socialni demokrati (SD) prejšnji teden prvič po dveh letih spet prevzeli vodstvo. Postali so, vsaj za en mesec, najbolj priljubljena stranka v deželi. Že leta pa je po javnomnenjskih anketah najbolj priljubljena med njimi Tanja Fajon, nekoč dopisnica TV Slovenija iz Bruslja, zdaj evropska poslanka in podpredsednica politične skupine Evropskih socialistov in socialnih demokratov. Njena priljubljenost je prav trdoživa. V evropski parlament je bila izvoljena s preferenčnimi glasovi, radi jo imajo celo v daljnih jugovzhodnih deželah. Leta 2010 je neki gostilničar iz Tirane po njej poimenoval svojo kavarno – »Fajon«. Ampak kaj bo zdaj Fajonova s tem političnim kapitalom?”

Boste naslednja predsednica vlade? 

To pa je začetek intervjuja! A mislite, da sem tako ambiciozna?

SD je ta teden spet postala najbolj priljubljena stranka, vi pa ste v SD najbolj priljubljena političarka.

Seveda me veseli, da ima moja stranka, ki ima tradicijo in široko mreżo, za razliko od katere druge, relativno stabilnopodporo volivcev. Veseli me ta rezultat, ki nakazuje, da se stranka spet stabilizira. Čeprav nas čaka veliko dela. Glede mojih ambicij postati nova predsednica vlade pa – predsednik stranke Dejan Židan, s katerim sva se praktično istočasno izoblikovala v tej stranki, ima mojo zelo jasno podporo.

Pred Židanom je bila stranka nestabilna? 

Stranka je med zadnjimi volitvami šla skozi težko obdobje, deloma je izgubila podporo volivcev, a se zdaj, kot opažate, spet postavljamo na noge. Zdi se mi, da je nova vodstvena ekipa uspešna. K nam prihaja vse več mladih, povezanost raste, oživljamo forume in centre v mestih in tudi sama sem na zadnji konvenciji stranke začutilo novo energijo.

V zadnjih letih je bilo sicer čutiti novo energijo in nove povezave med strankami nove levice, ki so v Evropi nastale kot odgovor na neuspešne politike stare levice, socialdemokracije. Kaj ste počeli narobe? 

Kaj pa je nova levica? Cipras, Podemos….? V Italiji je bilo že v 60-ih in 70-ih letih politično gibanje Nova levica, ki je skušalo izpeljati obsežne reforme na področjih človekovih pravic, pravic istospolnih, splava, vloge spolov, mamil, ipd. Kakorkoli, vznik novih strank vidim kot odgovor na nezadovoljstvo, na stanje duha v družbi, a tu ne gre le za novo levico in  nezadovoljstvo s staro levico, ampak nezadovoljstvo z vsemi tradicionalnimi političnimi silami  – na levici in desnici. V resnici, če  pogledate natančneje, vidite, da je to nezadovoljstvo še večje na desnici, kjer imamo opravka z ogromnim porastom skrajnih desničarskih strank. Prav tako naraščajo populistična gibanja, ki so odraz proti vsemu, in jih ni mogoče postaviti ne na eno in ne na drugo stran.

Ampak če ostanemo pri levici – so vam nove ideje na levici blizu? Vidite potrebo po reformi Socialdemokracije, sprejemate kritiko? 

Sprejemam kritiko in se zavedam, da je prenova nujna. Nove ideje so dobrodošle. Grški premier Cipras je bil zamepozitivno presenečenje v politiki, saj je znal pristopiti k ljudem in jih nagovoriti. Žal se glede njegovih obljub verjetno lahko strinjamo, da jih v svojem prvem obdobju prav veliko ni uresničil. A tudi Grčija je bila stisnjena v primež ekonomske in finančne krize in različnih interesov. Grki so trpeli in še trpijo. Veseli me, da se nam Cipras v zadnjem času približuje. Na srečanja Evropskih Socialistov in Socialnih demokratov prihaja kot opazovalec in v času najhujše krize smo mu veliko pomagali, predvsem pri borbi za socialno državo. Sicer pa v PES prenavljamo programe in nameravamo prav to jesen izpeljati pomembno konvencijo, ki bo določila poglavitne usmeritve za napredno, varno in socialno Evropo ljudi.

Kaj pa je Socialdemokracija v zadnjem obdobju naredila narobe? Bivši Ciprasov kolega, nekdanji grški fiančni minister Varoufakis pravi, da je Socialdemokracija v preteklem obdobju sklenila hudičev pakt s finančnoindustrijo, s posojilodajalci, namesto da bi še naprej iskala zavezništva z realno ekonomijo, s sindikati in industrijo.

Ja, tudi mene obremenjuje vprašanje, zakaj Evropski socialistiin socialni demokrati še posebej v času krize ne uspemo prepričati. Nimam enega ali enostavnega odgovora. Ne strinjam pa se, da smo sklenili hudičev pakt s finančno industrijo. Nasprotno. Ko so konservativci z Merklovo na čelu uvajali strogo zategovanje pasu, smo s proti ukrepi skušali spodbujati vlaganja, ki bi posledično pomenila odpiranje novih delovnih mest. Marsikateri ukrepi bi še znižali socialne standarde že tako najbolj prizadetih v krizi, pa smo uspeli učinek vsaj delno ublažiti. Evropa je v zadnjih letih v precejšnji meri izgubila srednji razred, nastal je sloj izredno bogatih in izredno revnih. Dejstvo je, da smo še vedno najbogatejša celina, a to bogastvo moramo vnovič pravično porazdeliti. Za to si prizadevamo Socialni demokrati, tudi v Sloveniji.

Kaj je torej nova, tretja pot? 

Očitno prav ta, da to bogastvo na novo porazdelimo. In to mora biti pot, po kateri bodo šle naše socialdemokratske stranke. Treba je torej jasno nasloviti vprašanja najrevnejših, najbolj prizadetih. Njim je treba najprej pomagati in mladim. Ne smemo dopustiti, da imamo visoko izobražene mlade ljudi, ki nimajo vizije. Beg možganov postaja realnost tudi v Sloveniji. Proti temu se moramo boriti in ustvarjati pogoje za razvoj znanja in potenciala doma. Pomembno je tudi zavedanje, da morajo marsikatere politike v času globalizacije delovati izjemno prožno. In da so danes številni naši izzivi naši skupni skupni. Govorim o izzivih terorizma, migracij, podnebnih in energetskih sprememb, davčnih utaj, organiziranega kriminala, ipd. Zato potrebujemo močno in povezano Evropo. In zato potrebujemo močne socialndemokatske sile, ki bodo v času globalizacije, neoliberalizmov, multinacionalk zaščitile najbolj ranljive skupine ljudi.

Kaj lahko v Socialdemokraciji, če vam bo podpora ostala, storite? Kako lahko recimo stare stranke rešijo nove probleme. 

Tako, da še naprej varujemo in krepimo demokracijo, ki je ponekod po Evropi močno načeta. Tako, da krepimo skrb za ljudi, za socialno državo, da še naprej vztrajamo pri zaščiti človekovih, pri visokih standardih , ki smo jih pravzaprav skozi desetletja zgradili v Evropi. Med te sodita tudi mir in varnost. Morda bo to zvenelo patetično, a ko smo po nedavnih terorističnih napadih v Bruslju ljudje vseh nacionalnosti, verstev in državljanstev odšli na trge, smo vsi čutili pripadnost tej Evropi, to je, da smo združeni močnejši v skupnih izzivih in da nam ni vseeeno, kaj se dogaja sočloveku. V težkih trenutkih spoznaš, da je združena Evropa, pa čeprav danes krhka, pravi odgovor. Lahko da se sliši izpeto, a včasih se ne zavedamo, kako izjemno hitro lahko zdrvimo v neljube dogodke, ki smo jih v naši polpretekli zgodovini že preživeli. V resnici pa si ne želimo ograj, želimo si varnost, službe, dostojanstveno življenje, svobodo.

Ampak vseeno, zakaj tudi Evropi stvari uhajajo iz rok? 

Šli smo skozi leta kriz. Šli smo skozi ekonomsko in finančno, ob kateri sta nastopili socialna in moralna, to se pa niti končalo ni, ko smo že bili priča krizi z Ukrajino, s terorizmom, begunci, Grčijo in zdaj kriza s Turčijo. Glede na to, da se ukvarjam z vizumsko politiko, vem, da je nemogoče Turčiji odobriti oprostitev vizumske obveznosti ta hip. Turčija kriterijev ne izpolnjuje, a nas izsiljuje, ko grozi, da bo ponovno odprla vrata za begunce. Poleg tega je tudi Turčija v nezavidljivem položaju, pred nekaj meseci sem bila na turško-sirski meji. Samo v Turčiji je milijon in pol notranje razseljenih ljudi in skoraj trije milijoni beguncev. Skratka, za vsako krizo, še preden smo jo sploh uspeli nasloviti, je že prišla nova. Zakaj nam stvari uhajajo iz rok? Ker v teh izrednih razmerah izgubljamo jasen pogled ali strateški cilj naše povezanosti. Seveda, če se EU ali Slovenija ne bosta vrnili k svojemu strateškemu interesu, bodo populizmi še naprej naraščali. To je to, kar se nam ta hip dogaja. Naslednja v vrsti kriz je Brexit, ki utegne imeti široke politične posledice, če bo obdobje nejasnosti trajalo predolgo.

A če smo za trenutek konkretnejši: Skupaj z vašo bivšo kolegico Mojco Kleva ste izdelali poročila državam EU glede boja proti davčnim oazam. Protiukrepi so znani, jasni, pa se kljub temu nič ne zgodi. Zdaj, po aferi s Panamskimi dokumenti, ste vi postali članica spet neke nove komisije, kjer boste očitno spet leto dni debatirali. 

Res je, če omenjate Panamske dokumente, smo ustanovili preiskovalni odbor z enoletnim mandatom, kjer sem sedaj tudi jaz nadomestna članica. V njem bomo debatirali, ker so davčne malverzacije pereč problem. Sprejeli bomo tudi skupne odločitve, ukrepe. A problem je drugje: med evropskimi vladami je začela popuščati solidarnost in zavezanost k temu, da je treba skupne odločitve tudi izvajati v praksi. Pri boju proti davčnim oazam sva skupaj z Mojco delali na paketu davčnih priporočil. Skoraj nobenih priporočil evropske vlade niso sprejele v svoje zakonodaje. To smo denimo občutili tudi pri begunski krizi, ne samo pri boju proti davčnim oazam. Pri begunski krizi je bilo jasno, da so voditelji v Bruslju obljubili nekaj, ko so prišli domov, pa so počeli čisto drugače, kar je bilo pač všečno domači javnosti. Včasih je EU delovala na podlagi občutka neke pripadnosti. Kar si se dogovoril, da je v interesu vseh, si tudi doma naredil. Tega zdaj ni več. S tega vidika je ta pogled ali retorika, da Bruselj in EU nič ne naredita, nekako pravilen. EU je namreč 28 vlad, ki vodijo kabinete, ki odgovarjajo za politike te unije. Pa še obe največji politični skupini niti v Evropskem parlamentu nimata več večine, da bi lahko karkoli uresničili.

Pred tem, zadnjih 20 let je večino v EU imela desnica in posledično so bile tudi Evropske komisije temu primerno neoliberalne. Kaj si mislite o tem sistemu, kjer potem bivši predsednik komisije Barroso dobi službo pri Lehman Brothersu? 

Se strinjam, da je bila Barrosova dediščina neoliberalna. Nikoli si o njegovi zapuščini nisem mislila dobrega. Njegov čas je prinesel bogatitev multinacionalk na račun delavskega razreda. In je ustvaril tisto, o čemer sva prej govorila – bogati sloj Evropejcev in reveže. Čas Junckerjeve komisije je za odtenek boljši, ker se je ta vsaj na začetku osredotočila na nekaj kritičnih točk, ki jih je želela rešiti, a zdaj še ne sicer ravno uspešno.

Zakaj so evropske institucije, od parlamenta do komisije, v zadnjih dveh desetletjih bile pod nadzorom desnice? 

Moj prvi odgovor je, da je to pač posledica volitev. Je pa seveda slednje posledica dejstva, da evropska levica in socialna demokracija v zadnjih letih očitno nista našliodgovorov, ki bi prepričali volivce. Če gledam skozi oči naše politične skupine v parlamentu, kjer sem trenutno podpredsednica, smo v času najostrejšega varčevanja uspeli do neke mere zaščititi še globlje razsežnosti socialnih stisk. Uspeli smo ohraniti minimalne socialne standarde, uspeli smo s predlogom davka na finančne transakcije, s programom jamstva za mlade smo v nekaterih državah zmanjšali brezposelnost mladih. A ko se spomnim zadnjega evropskega kongresa evropskih Socialistov in Socialnih demokratov, se spomnim tudi, da sta tam žal bila le dva pomembna evropska voditelja.

Evropska ljudska stranka jih ima več?

Mislim, da se spopadajo z istimi težavami. So tradicionalno bolje organizirani, a so odnosi med njimi podobno skrhani. Na eni strani recimo imate Orbana z njegovim krogom podpornikov, na drugi Merklovo s svojim krogom. Na sploh v Evropi nimamo več močnih voditeljev. Imamo preveč voditeljev, ki žal razmišljajo le do nacionalnih meja ali le v mejah svojih mandatov in lastni interes postavljajo pred interes ljudi.

Predsednik Pahor pravi, da je rešitev federacija, nova ustava.

Čeprav razumem, zakaj to predlaga, želi si velikega preskoka, da ne bi ostali v negotovosti, se bojim, da je ta ideja zdaj preveč drzna. V tem trenutku me še najbolj skrbijo mladi, ki se jim določeni dosežki povezovanja zdijo samoumevni. Samoumevno jim je, da potujejo naokrog, da študirajo v tujini. Da živijo v svobodi in miru, kar je prinesla Evropska unija. Znanje o njej je šibko.

So pa mladi glasovali proti Brexitu. 

Da, nekateri, ki so šli na referendum, ampak večina jih sploh ni šla. Sicer pa ste videli, kaj so naslednji dan iskali po Googlu – kaj pomeni EU. Zdi se mi, da včasih še uradne slovenske institucije ne vedo, kaj naj z EU. Vse prepogosto pri svojem delu pogrešam stališče naše države. Če je pred menoj kakšno zapleteno, zakonodajno vprašanje, želim včasih pri Sloveniji preveriti interese in stališča, pa ugotovim, da jih ni.

Ta mesec ste napisali tekst, v katerem trdite, da ima Slovenija zmedeno zunanjo politiko. Zakaj? 

Slovenija ni dovolj vidna na mednarodnem prizorišču in ne izkorišča zunanjepolitičnega potenciala, ki ga ima. Enostavno ne vidim, da bi bila konsistentna pri pobudah, ki jih prevzame, pa čeprav imamo zato veliko priložnosti. Imamo recimo zgodovinske izkušnje z Balkanom, imamo znanje, potencial in bi morali imeti tudi interese, da smo na tem področju jasno prisotni. A žal niti na tem področju nimamo enotnega pogleda, kako pristopati kot država. Ali pa vprašanje Palestine. Lani je bilo rečeno, da bo Slovenija priznala Palestino do konca leta. Čakamo in čakamo, leto mine, razprave pa ni. Še najbolj konsistentni smo bili, ko smo v okviru EU zahtevali zaprtje meje med Makedonijo in Grčijo. Zaznala sem, da smo zastopali zelo nenavadno stališče. Po eni strani smo poskušali pokazati, da imamo človeški obraz, da želimo ljudem pomagati, da smo odprti in da sodelujemo v evropskih odločitvah. Po drugi smo pa gradili ograje in se trudili, da je prišlo do zapore meja. Majhna administracija ne more delati čudežev. Lahko pa, če ima konsistentno zgodbo in poišče svojo nišo znotraj prostora mednarodnih odnosov. A v Sloveniji po vseh krizah v EU in po Brexitu še vedno ne govorimo o prihodnosti evropskih politikah, zdaj ko bi v politiki, gospodarstvu in akademskih krogih morali o tem največ govoriti.

Katera država pa je vidna? 

V zadnjem času pri aktivnostih denimo izstopa Italija s svojim predlogom evropskega partnerstva z afriškimi državami in nasploh s pobudami v smeri ponovnega zagona evropske ideje. Nizozemska je bila vidna v begunski krizi s predlogom glede Turčije. Sicer pa ni novo, da Nemčija krmari evropsko barko. Žal je Francija ta hip oslabljeni del motorja.

Kaj pa, če je Slovenija zavestno zmedena, kaj če igra most med vzhodom in zahodom, med ZDA in Rusijo? 

Če bi to bilo res, bi bila jaz zelo vesela. Dvomim pa, da je to namen naše politike. Občutek, da igramo vlogo mostu, je po moje žal posledica tega, da Slovenija nima strateške vizije. Že iz svojih novinarskih let se spomnim, da Slovenija ni bila ravno pripravljena zastopati neke jasne interese. V prvih vrstah Evrope, kjer nastaja politika, na mizah ni slovenskih iniciativ. Tudi obisk Putina praktično ni doživel nekega odziva. Obisk je bil kratek, Slovenija pa se je še kar naprej opravičevala, da gre za nekakšen pietetni obisk.

Pa je prav, da je Putin prišel v Slovenijo in da gre Pahor sedaj k Putinu? 

Sama imam svoje zadržke do ravnanja Rusije v Ukrajini. Sprašujem se tudi, ali Rusija je država demokracije, kljub temu pa jasno podpiram, da z Rusijo vodimo dialog in tega Slovenije ne bi smelo biti sram poudariti. Isto velja za naš odnos do ZDA. Amerika ima in bo imela velik vpliv na Evropo. Jezi me, kaj Amerika delana Bližnjem vzhodu ali Afriki, z vsemi vojaškimi posredovanji, nisem pa za politiko zapiranja vrat do ZDA, kar pomeni, da se bomo morda morali čez čas pogovarjati in dogovarjati tudi s Trumpom. Srčno sicer upam, da na volitvah ne bo zmagal. Tako kot se bomo verjetno morali še naprej pogajati o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki sicer zame v najnovejši, javnosti poznani različici ni sprejemljiv.

In ko boste vi predsednica vlade, kako bo Slovenija pozicionirana? 

Ponavljate vprašanje. Sem odgovorila že na začetku.  Bi pa vsakemu premieru svetovala, da Slovenija izdela jasno dolgoročno strateško vizijo. To ni vprašanje levih ali desnih vlad, to je vprašanje, ki bi ga morali definirati že ob samostojnosti naše države.

Prej ste dejali, da živimo v norem svetu. Nedavno ste bili v ZDA, na demokratski konvenciji, kjer so demokrati za predsednico ZDA predlagali Clintonovo. Je politika v ZDA kaj manj nora? 

Manj? Bolj nora. Najbolj fascinantno mi je bilo, kakodrugačne so njihove politične kampanje. Vsak govor, ki so ga imeli, se je začel z monologom o moji družini, o mojih otrocih, o moji hiši. Vse zelo personalizirano in čustveno, vsak politik tam gradi na svoji osebnosti. Na takšno razgrinjanje zasebnosti v Evropi nismo vajeni.

Skoraj eno uro ste govorili tudi z Bernijem Sandersom. Je Sanders takšen socialist, ki bi mu tukaj rekli komunist? 

Tudi v živo me je Sanders navdušil s svojo idejo, da je treba v politiko vključevati mlade, ki se doslej niso angažirali. To je bila tudi srž njegove kampanje. V pogovoru, ki smo ga imeli, je veliko govoril o kampanji, zakaj je on drugačen znotraj demokratov, kaj še želi narediti in podobno. Bil je skupaj z ženo, s katero vodita svoje gibanje znotraj demokratske stranke. Sanders je socialist, ki želi pomagati revnim in izključenim. Ko govori, omenja celo novo politično revolucijo. Kot tak bi verjetno tudi v Evropi požel veliko podpore. Veliko vprašanje zdaj je, koliko bo Clintonova njegovo gibanje znotraj demokratov uspela vključiti v svojo administracijo – v svojem govoru je rekla, da bosta delala skupaj. Nekateri v ZDA so se s Sandersom neverjetno identificirali, na konvenciji sem videla ljudi, ki so jokali, ker je Sanders podprl in se priključil Clintonovi. Zdi se, da Američani tokrat nimajo izbire, kot jo želijo.

Tudi Clintonova ne? 

Ko sem bila v Filadelfiji, sem govorila z mnogimi ljudmi. Od voznikov taksijev naprej, od katerih zveš največ. Problemi, ki so jih omenjali – socialne, zdravstvene težave, brezposelnost, razočaranje nad politiko – so dejansko podobni problemom, ki jih omenjamo v Evropi. Zaradi česar si Američani tudi želijo nekaj povsem novega, pa četudi je to Trump s svojo izredno nestrpno retoriko. Vsi vedo, da Hillary Clinton teh sprememb ne bo prinesla, ker je etablirana članica elite. Nobena izbira na teh volitvah ne bo najboljša. Vseeno si pa močno želim zmago demokratov.

Mnogi sicer izpostavljajo, da po svetu skokovito pada zaupanje v demokracijo, da ljudje ne zaupajo več politiki, zaradi česar ali ne volijo ali pa volijo skrajne stranke, ki jim podpora niha. Avstrijski politolog Filzmaier zato poudarja, da lahko to situacijo razrešijo tradicionalne stranke. In smo spet pri vas. 

A veste, kaj je bilo najtežje v moji dosedanji karieri?

Kaj? 

Sprejeti dejstvo, da sem postala političarka. Ko sem bila novinarka, me ni bilo sram poklica. Lahko sem ga s ponosom izpostavila. Danes pa v določenih situacijah težko s ponosom rečem, da sem evropska poslanka. Raje sem tiho. In to je tisto, kar me boli na čisto osebnem nivoju. Vem, da me nekateri ljudje zaradi tega poklica ne spoštujejo, čeprav se mi zdi, da nisem naredila nič kaj tako narobe. Tako čutim, čeprav glede na rezultate anket sodim v skupino tistih politikov, ki uživajo nadpovprečno zaupanje ljudi. Tudi to, da me je raziskavarevije Politico v bruseljskih krogih uvrstila med 40 najbolj vplivnih evropskih poslancev, mi je bilo posebno priznanje. Sicer pa je danes tako, da že ko stopiš v politiko, pade nate etiketa, da si šel na temno stran. Delati v takšnem ozračju ni prijetno. Včasih si rečem – Tanja, sedem let, a mi je treba nenehno se opravičevati za svoj poklic? Kako dolgo je lahko strast, volja močnejša od tega, da si pogosto označen za negativca? Sprašujem se tudi, kaj se dogaja s samimi strankami, ali bodo preživele in kako. Kako jim povrniti ugled. Moja teza je, da najprej znotraj strank narediš čim bolj transparentno delovanje, tudi glede financiranja, porabe denarja, virov.

Teza Gregorja Golobiča je, da je to posledica dejstva, ker ljudje v teh časih od politikov veliko pričakujejo. In ker toliko pričakujejo, vas tudi sovražijo. 

S tem se strinjam. Čeprav v resnici politiki nismo nič drugega kot vsak drug, ki ima poklic. Smo ljudje, ki, tako kot vsi, delamo napake in smo enako ranljivi.

A zakaj ste ena najbolj priljubljenih levičark? 

Ne vem. Morda zato, ker nisem v Sloveniji? Si kar predstavljam, da ko enkrat prideš nazaj, postaneš hitro nepriljubljen.

Zdaj pa ste cinični. 

Morda mi ljudje zaupajo, ker imam veliko stikov z njimi. Večinoma so to majhne, človeške zgodbe. Včasih, ko mi kdo piše pismo, da je na robu obupa, se tudi odpeljem v kakšno vas, kjer mu morda pomagam, kolikor je v moji moči. Mogoče še nisem čisto tipična političarka. Nimam te goreče ambicije, da moram celo življenje opravljati ta poklic. Marsikaj te jezi, ko vidiš, da imaš zvezane roke in ne moreš narediti čudeža. Mi pa je mogoče lažje, ker nisem obremenjena s tem, kaj bodo prinesle naslednje volitve.

Saj veste, kaj pravijo politični analitiki že od Platona naprej: Najboljši politiki so tisti, ki si to ne želijo biti.

Zato pa prijateljem pravim: če boste opazili, da se začenjam spreminjati, odtujevati, me spomnite, da iz tega izstopim. Po srcu sem še vedno idealist. Želim si ustvariti idealni svet, kjer bi bili vsi zadovoljni. Ker je naše življenje tako nepredvidljivo in kratko, je škoda, da si ga omejujemo in delamo težave drug drugemu.

Židan med obiskom v slovenski Istri: “Gradnja 2. tira naj se začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj Luke Koper in Obalno-kraške regije.”

Vodstvo Socialnih demokratov na čelu s predsednikom Dejanom Židanom se je v sredo, 30. marca, mudilo na delovnem obisku na slovenski Obali, na temo novih razvojnih priložnosti Primorja z zaledjem in projekta 2. železniškega tira Koper – Divača. Za Socialne demokrate je izjemno pomembno, da se gradnja drugega tira začne čimprej, saj je ta nujno potreben za dolgoročni razvoj luke in nove razvojne potenciale celotne Obalno-kraške regije. Vodstvo SD je najprej obiskalo Mestno občino Koper, kjer se je srečalo z županom Borisom Popovičem, nato obiskalo družbo Luka Koper in se srečalo z vodstvom podjetja, v nadaljevanju obiska se je v Izoli srečalo z župani Obalno-kraške regije, delovni obisk pa je vodstvo stranke zaključilo na srečanju s članstvom Območne organizacije SD Istra Obisk, kjer je pogovor potekal o lokalnih temah, projektih na državni ravni in tudi o Ekonomskem programu SD za razvoj gospodarstva in krepitev srednjega razreda.

Po srečanju v Luki Koper

Židan je ob robu obiska koprske občine pojasnil, da je predsednik vlade Miro Cerar za soboto na Brdu pri Kranju sklical sestanek, na katerem bodo poleg koalicijskih partnerjev sestali tudi z vsemi pomembnimi deležniki. Židan se je ob tem zavezal, da bo premierju predlagal, naj na sestanek povabi tudi koprskega župana, saj je pomembno, da sestanku sodelujejo tudi predstavniki lokalne skupnosti, kamor drugi tir železnice na koncu tudi pripelje, občino Koper pa lahko zastopa le župan. Koprski župan Popovič je poudaril, da drugi tir ne bi smel zadostiti zgolj potrebam pristanišča, pač pa je treba zlasti zaradi velikega turističnega potenciala regije pri drugem tiru razmišljati tudi o potniškem prometu.

Srečanje SD na MO Koper

Sicer pa je predsednik SD Židan navedel, da že v teh dneh pričakujejo izdajo gradbenega dovoljenja. “Pomembno je, da so odkupljena zemljišča, da bo v prihodnjih dneh izdano gradbeno dovoljenje in da gremo po korakih naprej. Zdaj je potrebno zapreti finančno konstrukcijo. Namera vlade, da vloži 200 milijonov evrov, je pomemben korak naprej, saj dolgo časa ni bilo takega stališča,” je dejal predsednik SD, ki sicer verjame, da je drugi tir mogoče zgraditi, ne da bi vlagateljem v zameno za gradnjo ponujali upravljanje s pristaniškimi terminali. “Prav je, da se ne ustanovi podjetja zaradi podjetja, ampak podjetje, ki bo izvedlo tudi neposredno investicijo,” pa je o nameri po ustanovitvi projektnega podjetja za drugi tir pojasnil podpredsednik vlade Židan.

Izjava ministra Židana in župana Popoviča

“Meni in tudi Socialnim demokratom niti ni tako zelo pomembno, v kateri obliki se gradi, pomembno je, da se čim prej gradi,” je dodal Židan. “Če bo projektno podjetje, ki bo nekakšen novi ‘DARS’ za železnice, o katerem bo odločala vlada, poskrbelo za dokumente ter poiskalo denar in investitorje, bo premik za gradnjo tira opravljen,” je zatrdil predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan in dodal, da je država pripravljena k že vloženim 55 milijonom prispevati še 200 milijonov evrov, po informacijah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa so pripravljeni prispevati dodatne milijone tudi drugi partnerji iz sosednjih držav. “Če k temu dodamo še denar iz evropskih skladov in bančna posojila, je finančna konstrukcija zaprta.

Srečanje z vodstvom Luke Koper

Veliko strokovnjakov trdi, da mora biti končna vrednost drugega tira precej nižja od 1,4 milijarde evrov. To bo pokazala revizija projekta. Če je mogoče tir zgraditi za 500 ali 700 milijonov, potem ne bo težav z začetkom gradnje. Manjkajoči del sredstev bo morala zagotoviti država,” je dejal Židan in glede lastništva pristanišča dodal, da je za SD pomembno, da ostane Luka Koper v lasti Slovenije. Kaže, da bodo v Luki pretovor 25 milijonov ton dosegli bistveno prej, kot je bilo načrtovano. Zato se je treba vprašati, ali je smiselno iskati še dodatnega koncesionarja na omejenem pristaniškem območju, ki ga Luka Koper dobro upravlja. Prišepetovalci govorijo, da Luka Koper potrebuje strateškega partnerja. To ni res, saj že zdaj stežka sprejema nove posle,” je opozoril Židan. Sicer pa je bil Židan odločen, da je drugi tir ne glede na uspešnost pri iskanju zunanjih partnerjev treba zgraditi, in če država pri tem ne bo uspešna, “bo pač morala država vstopiti z večjim deležem v samo financiranje”.

Srečanje vodstva SD z župani

Delovni obisk vodstva Socialnih demokratov se je v Izoli nadaljeval s srečanjem z župani Obalno-kraških občin, ki je bilo namenjeno bolj specifično lokalnim temam. Predsednik SD Dejan Židan, podpredsednika SD Tanja Fajon in Janko Veber, vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han in glavni tajnik SD Dejan Levanič so skupaj z županom Občine Izola Igorjem Kolencem, županom Občine Piran Petrom Bossmanom, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem, županjo Občine Hrpelje – Kozina Sašo Likavec Svetelšek in županjo Občine Divača Alenko Štrucl Dovgan spregovorili o lokalnih problematikah na področju kmetijskih zemljišč, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma ter o tem, kaj so njihove prioritete in kako lahko SD kot koalicijska stranka pomagamo. Minister Židan je ob tem poudaril, da so se nekatere zadeve, ki so jih v preteklosti izpostavili župani, začele v Ljubljani reševati ravno zaradi tega, ker v vladi sodelujemo Socialni demokrati, ki si želimo zadeve premikati v pravo smer in v korist razvoja lokalnih skupnosti.

Židan na srečanju z župani Obalno-kraških občin

Kmetijski minister Židan na srečanju podprl župana Popoviča pri nameri, da občina Koper kupi delež Vinakopra, saj minister meni, da je treba ohraniti stabilno lastniško strukturo Vinakopra, ki bo tej družbi omogočalo, da se bo še naprej razvijala. “Kadar so lastniki takih družb tudi domačini, se razvijajo v korist lokalne skupnosti in zaposlenih, drugačne zgodbe pa se v Sloveniji pogosto slabo končajo za zaposlene in skupnost,” je še ob tem dodal Židan.

Vodstvo SD z župani

Izolski župan Igor Kolenc pa je ministra Židana seznanil v prvi vrsti s problematikami kmetijskih zemljišč, vodooskrbe in obalne ceste. Obalne občine so na ministrstvo za infrastrukturo v prejšnjih mesecih naslovile več pobud, tako v zvezi z uvedbo lokalnih vinjet kot z alternativno traso hitre ceste do hrvaške meje. Kot je pojasnil Kolenc, na konkretne odgovore ministrstva še čakajo. Vodstvo SD se je zavezalo, da bo županom pomagalo pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj, ki so v pristojnosti Vlade ali Državnega zbora.

Pogovor s članstvo OO SD Istra

Srečanje s članstvom SD

Tanja Fajon iz Bruslja: “Orožje proti terorizmu ni strah, temveč pogum, in ne sovraštvo, temveč jasno sporočilo: ne bomo se predali.”

Odziv evropske poslanke in podpredsednice SD Tanje Fajon ob terorističnih napadih, ki so se zgodili na letališču in podzemni železnici v Bruslju.

PROTI TERORIZMU SKUPAJ: MUSLIMANI NI ENAKO TERORISTI

“Današnji napadi v Bruslju so, enako kot vsi teroristični napadi sploh, zavržna dejanja, nevredna človeka. Žal mi je za vse žrtve, ranjene in sočustvujem z vsemi prizadetimi.

Terorizem je star toliko kot človeštvo in ne pozna meja. A orožje proti terorizmu ni strah, temveč pogum, in ne sovraštvo, temveč jasno sporočilo: ne bomo se predali.

V Evropskem parlamentu smo ta trenutek še vedno zaprti v stavbi, nimamo posebnih navodil, dogajanje spremljamo preko elektronskih medijev. Nadaljujemo s svojim delom, kolikor se seveda da.

Obžalujem, da se je na socialnih medijih ponovno vnela razprava, ki deli ljudi na tiste za in tiste proti beguncem. Na pavšalne obsodbe in zmerjanja, ki sem jih deležna, imam samo en komentar: še naprej se bom zavzemala za odprto in strpno družbo, ker je to edini način, da naredimo svet lepši. Sami begunci nimajo povezave s terorističnimi napadi, prav tako ne ekonomski migranti. Begunci so žrtev terorja in ne njihov povzročitelj.

Za večino dosedanjih napadalcev se je izkazalo, da so državljani EU, in ne tujci, kar pomeni – in to sem večkrat javno poudarila – da je treba krepiti zavedanje EU vrednot in izobraževanje. Dejstvo je, da je vsak radikalizem lahko potencialna teroristična grožnja, kar velja tudi za islamskega.

Evropa je imela skozi zgodovino in posebej od sredine prejšnjega stoletja izjemno močne teroristične organizacije (skrajnih desničarjev, levičarjev, nacionalističnih skupin) in posameznike, ki so v Evropi izvedli nekaj tisoč terorističnih akcij, ki so zahtevale preko pet tisoč nedolžnih žrtev.

Evropa se je že pred desetletji spremenila in se še spreminja, ker se spreminja svet. Utopično je pričakovati, da bomo živeli na izoliranem ozemlju. Globalizacija sveta zahteva prilagajanje razmeram, in temu se bo morala prilagoditi tudi Evropa. Zapiranje vrat tujcem ne bo veliko spremenilo, saj so se teroristični napadi dogajali tudi pred begunskim valom. Verjetno se jim tudi v prihodnosti ne bomo mogli popolnoma izogniti, vendar pa pozivam k strpnosti. Nevaren je vsak ekstremizem, ne le islamski. Muslimani ni enako teroristi.”

Tanja Fajon: “Kdo bo v Evropi nosil odgovornost, če razpade Schengen?”

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o ukrepih Evropske unije za reševanje begunske in migrantske krize. Evropska poslanka in podpredsednica Socialistov in demokratov Tanja Fajon je v razpravi ostro kritizirala evropske vlade, ki ne pomagajo pri iskanju skupnih rešitev za ublažitev pritiska na zunanjih mejah Evropske unije, porazdelitvi bremena med državami članicami in dodelitvi finančnih sredstev za pomoč pri ustavljanju vojn in revščine na drugih celinah.
 
V razpravi je opozorila, da “Evropska unija že leta drvi iz krize v krizo. Rešujemo eno, pride nova. Po vrhu Unije decembra tudi približno nisem optimistična, ko govorimo o reševanju razmer z begunci in migranti. Težave imamo povsod, pri premeščanju beguncev, vračanju, varnosti na mejah, sodelovanju s Turčijo. Decembra sem na tem mestu voditelje pozvala, naj obranijo schengen. Naj izvajajo sprejete ukrepe. Medtem so nastale nove ograje, nove mejne kontrole, naraščajo nacionalistična retorika, nestrpnost, ksenofobija. V moji državi, Sloveniji, tako kot drugod, ljudi skrbi, skrbi jih, da nas je evropska solidarnost pustila na cedilu. Skrbi nas, kaj bo prinesla pomlad – na tisoče novih obupanih prišlekov po balkanski poti, ki jih bomo prisiljeni ustaviti z ograjami? Potrebujemo ukrepe, ki bodo delovali!”, je bila kritična Fajonova.

“Pred tremi leti je Unija dobila Nobelovo nagrado za mir. To mora ostati naša temeljna motivacija za povezovanje. Uveljavljanje demokracije in človekovih pravic doma in v svetu. Evropa mora obdržati humanitarni obraz, obenem pa moramo večje napore usmeriti tja, kjer danes divjajo vojne in revščina. Dejstvo je, da se nobena država z izzivi migracij in terorizma ne bo mogla spopadati sama. Da, moramo biti realisti, pesimizem nas ne bo pripeljal do rezultatov. Da, moramo ravnati enotno! In ne z egoizmi, z nacionalistično, celo radikalno retoriko. A morda moramo tudi manj govoriti in se več dogovoriti, manj obljubljati in več ukrepati. Smo v težki situaciji. In sramota je, da tedne in tedne ponavljamo enake stvari, medtem pa razpadajo vrednote Evrope. Da. Politični samomor. Ampak kdo bo nosil odgovornost?”
 
Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon se je  v zaključku nastopa pridružila pozivu nekaterih kolegov k izrednemu vrhu EU in dodala, da, “če skupnih rešitev ne bo, se bojim, da tudi Unije ne bo.”

Tanja Fajon o sporazumu TTiP: “Vseskozi me moti netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.”

Glede na številna vprašanja javnosti o stališču Socialnih demokratov do TTiP sporazumu in glede na aktualnost tematike v EU, je evropska poslanka in podpredsednica skupine Socialistov & Demokratov v Evropskem parlamentu Tanja Fajon pojasnila stališče do te teme.

“TTiP je izjemno kompleksen sporazum, ki posega na zelo veliko število področij. Čeprav govorimo o trgovinskem sporazumu, je le petina vsebin vezanih na trgovino, ostalo pa so ureditve na drugih področjih, kot denimo okolje, podnebje, kemikalije ipd. Predvsem me skrbi ISDS mehanizem, ki je nesprejemljiv. Bile so sicer narejene neke reforme, vendar bolj proceduralne narave, zato ostaja sporen in ohranjam veliko previdnost. Previdni moramo biti tudi pri vpeljevanju tega mehanizma v sporazum CETA. Zaskrbljujoče je poglavje o horizontalnem regulativnem sodelovanju, ki je zelo ohlapno in nejasno in zato omogoča številne zlorabe. Nesprejemljivo je denimo tudi, da bi EU pristala na zniževanje standardov s področja hrane, na kar nakazujejo nekatera fitosanitarna določila. Odprtih je zelo veliko vprašanj.

Vseskozi me moti tudi netransparentnost nastajanja tega sporazuma, zato ostajam do njega zelo zadržana.

Četudi bi Slovenija z morebitnim sprejemom sporazuma ne bila oškodovana, menim, da je treba gledati širše, torej na vpliv na ravni celotne EU, katere gospodarstvo ni sestavljeno le iz velikih koncernov, saj bodo dolgoročne posledice na koncu zadevale vse. Mala in srednja podjetja v Avstriji se tako že združujejo proti uveljavitvi TTiP. V tej fazi nisem naklonjena sprejetju TTIP sporazuma. Kot pri vseh odločitvah pa je tudi pri tej treba počakati dokončno besedilo. Veliko vlogo pa lahko pri prihodnjem dogajanju odigra tudi javnost, podobno kot je bilo pri sprejemanju sporazuma ACTA in direktive o podeljevanju koncesij in privatizaciji vode.”

Tanja Fajon: Reševanje migrantske krize na EU ravni dobiva nove obrise

“Veseli me, da so EU voditelji na izrednem vrhu Unije v Bruslju le pokazali odločnost in pogum, ki sta bila v danih okoliščinah, ko se je že zdelo, da je situacija ušla izpod nadzora, nujna,” je po končanem zasedanju Evropskega Sveta povedala Tanja Fajon, podpredsednica skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, pristojna za področje migracij in podpredsednica SD.

“Dogovor o prerazporeditvi 160 tisoč migrantov ni dokončna rešitev problema, s katerim se soočamo že dolgo, a je korak v pravo smer. Pričakujem pa, da bodo nadaljnji koraki, zapisani v sklepih izrednega vrha Unije, implementirani na odgovoren, solidaren in vesten način: poglobitev sodelovanja s Turčijo, ko gre za upravljanje priseljenskih tokov, več pomoči za države v soseski EU, več finančnih sredstev enotam, kot so Europol, evropski azilni urad in Frontex, predvsem pa pomembna vloga EU kot mednarodne igralke pri reševanju krize v Siriji,” je pojasnila podpredsednica S&D Fajon.

“Prihaja čas, ko se bo pokazalo, kdo je pripravljen sodelovati pri reševanju migrantske krize in na kakšen način. Veseli me, da je Gianni Pitella, predsednik naše politične skupine Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, včeraj zahteval odstranitev slovaškega premiera Roberta Fica iz S&D skupine. Upam, da bo podobno zahtevala tudi skupina EPP za madžarskega premierja Viktorja Orbana,” je še izpostavila evropska poslanka Fajon.

Podpredsednica SD Fajon: “Ne nasedajmo stereotipom, ampak dajmo ljudem, ki si želijo boljšo prihodnost, priložnost.”

Podpredsednica Socialnih demokratov in evropska poslanka Socialistov & Demokratov Tanja Fajon v pozivu državljankam in državljanom Republike Slovenije glede odnosa do beguncev ter migrantov.

Poziv Tanje Fajon glede beguncev in migrantov 18-09-2015 from Socialni demokrati on Vimeo.