Prispevki

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Poslanci SD obiskali piransko občino

Poslanska skupina SD se je skupaj z vodstvom stranke SD mudila na delovnem obisku v občini Piran. Med obiskom so obiskali Padno, letališče Portorož ter se srečali z županom Občine Piran. Tako so se lahko seznanili s konkretnimi težavami v lokalni skupnosti, konkretno sta župan dr. Peter Bossman in predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan napovedala skorajšnji dogovor glede igrišča za golf pri Sečovljah. Župan Bossman, tudi sam iz vrst Socialnih demokratov, je v izjavi za medije ob robu obiska izpostavil, da so tovrstna srečanja zelo potrebna in dobrodošla.

V SD nadaljujemo tradicijo obiskov posameznih krajev po Sloveniji, je pojasnil predsednik Židan, za izbiro Pirana kot ene prvih lokacij pa je po njegovih besedah zaslužna domačinka, novoizvoljena poslanka SD mag. Meira Hot.

Sicer pa je Židan napovedal, da bo stranka “vedno več na terenu, zato ker je potrebno poznati posamezne težave, ki so jih deležni bodisi državljanke in državljani bodisi lokalne skupnosti, za to, da se lažje sprejemajo boljši zakonodajni predlogi v državnem zboru”. Ob tem se je Bossmanu zahvalil za uspehe pri razvoju občine v minulih dveh mandatih.

Poslanka SD Meira Hot je poudarila, da “občina Piran potrebuje močan glas v Ljubljani”. Kot je opozorila, je v novem sklicu DZ več poslancev iz slovenske Istre, pri čemer je sama pozvala k oblikovanju neke vrste nadstrankarske koalicije obalnih poslancev, ki bi se skupaj zavzemali za razvoj celotne regije. Za Bossmana pa je pomembno tudi dejstvo, da imajo prvič po dolgem času svojega poslanca iz piranske občine, pri čemer verjame, da bo poslanka Hot “marsikaj naredila”.

Tudi vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je pozdravil obiske, kakršen je bil v piranski občini, saj dajejo uvide v probleme, ki so v državi prisotni. Ob tem je izrazil prepričanje, da bomo tudi v SD znali nekatere stvari premakniti na bolje, “da se bo Piran lahko še bolje in lepše razvil”.

V piranskem SD sicer še niso izbrali županskega kandidata. Kot je dejal Bossman, imajo kakovostne kandidate, zato “je treba res z nekaj preudarnosti pogledati, koga lahko prezentiramo kot kandidata”. O svoji izbiri bodo pravočasno obvestili javnost, je dodal župan iz vrst SD.

Sogovorniki so sicer medijem razkrili, da je pred vrati dogovor med občino, ministrstvo za kmetijstvo in skladom kmetijskih zemljišč glede umestitve igrišča za golf pri Sečovljah. Bossman je spomnil, da so že lani dosegli kompromis s skladom o spremembi namembnosti zemljišč, ki jih oddaja sklad, ko bodo parcele prešle nazaj na občino. “Prihodnji teden bo sledil sestanek, na katerem bodo zadevo tudi konkretizirali,” je napovedal župan.

Poslanka Meira Hot je dodatno pojasnila, da bodo zemljišča sklada v trenutku, ko bo občina sprejela občinski prostorski načrt, že po zakonu postala stavbna, najemne pogodbe pa bodo prenehale veljati. Židan pa je spomnil, da sta država in občina že pred časom našla konceptualno rešitev in “od takrat naprej v bistvu je samo stvar postopkov”. Predvidena rešitev po Židanovih besedah v največji možni meri tudi varuje kmetijska zemljišča.

Matjaž Han: “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava!” 

Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev izglasoval Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije glede financiranja javnega osnovnega šolstva. Socialni demokrati pozdravljamo odločitev poslank in poslancev za nadaljevanje postopka spremembe oziroma dopolnitve Ustave, da se kakovost in dostopnost javnega osnovnega šolstva uredi ter zaščiti z najvišjim pravnim aktom. Po našem prepričanju gre za potreben korak, da se javno osnovno šolstvo zaščiti pred siromašenjem javnega na račun zasebnega.

“Slovenska javna šola je dobra šola, četudi ne idealna,” je v uvodni predstavitvi predlagatelja dopolnitve 57. člena Ustave poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Spomnil je na kakovost slovenskega osnovnega šolstva, ki jo prepoznajo tudi številne mednarodne organizacije, kazalniki katerih slovenskega šolarja postavljajo nad povprečje.

Ob tem je Han poudaril, da je “poglavitni cilj predloga za dopolnitev 57. člena Ustave, da se vsakomur, ne glede na njegov izhodiščni položaj ali položaj družine, zagotovi dostop do kakovostnega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega osnovnošolskega izobraževanja”. Prav s tem se po njegovih besedah odpravlja tudi nejasnost, ki se je odrazila v različnosti mnenj Ustavnega sodišča glede vprašanja: ali in v kolikšnem obsegu naj se zasebno izobraževanje financira iz javnih sredstev.

“Socialni demokrati smo večkrat poudarili, da drugo, tokrat diametralno nasprotno stališče Ustavnega sodišča ni bilo vsebinsko v ničemer argumentirano, kar bi bilo ob tako radikalnem odmiku nujno. Ni nepomembno, da je Ustavno sodišče tudi tokrat prepustilo zakonodajalcu, da področje uredi sámo, četudi s spremembo Ustave. Poslanke in poslanci imamo torej ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ohranimo kvalitetno in zaščitimo javno šolstvo,” je bil jasen vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot prvopodpisani k predlogu zakona Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo ob krepitvi spoznanja o pomenu javnega šolstva, ki se kaže tudi s podporo k sklepu za začetek dopolnitve Ustave, ki bi primarno javnofinančno skrb države za javno šolo opredelila kot posebej pomembno normo, zapisano v najvišjem pravnem aktu. “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava,” je ob tem izpostavil Han. Na očitke o ideološkosti vprašanja pa je Han odgovoril, da je idejni motiv Socialnih demokratov ob tej pobudi socialna država, da se poskrbi za ljudi na najboljši možen način.

“Nas zanima socialna država, za katero je ključen obseg javnih storitev, ki jih nudi posamezniku, vse to z namenom, da zagotovi okolje, kjer lahko posameznik na najboljši način razvije svoje potenciale ter tako postane dragocen člen družin in tudi družbe nasploh,” je izpostavil Han. “Ne pozabimo na pomembno kompenzacijsko vlogo sistema vzgoje in izobraževanja, katere cilj je nadoknaditi zaostanke, ki so posledica različnih, večinoma socialnih izhodišč,” je še poudaril vodja Poslanske skupine SD.

Han odločitev za javno šolo vidi kot odločitev za prihodnost te države, ki jo mora Državni zbor sprejeti kot avtonomna institucija, imuna na različne partikularne interese predstavnikov družbeno vplivnejših skupin, saj smo Socialni demokrati prepričani, da mora biti dostop do kakovostne javne izobrazbe pravica vseh, ne glede na njihove socialne položaje.

“V zaključku ponavljam stališče, da moramo iskati poti, kako krepiti javno šolstvo, da bo lahko v sistemu, kjer žal vse bolj očitno prevladuje tudi trženjska logika, vsak otrok imel možnost, da pride do kakovostne izobrazbe in razvije vse svoje sposobnosti na način, kot najbolje zmore,” je stališče za dopolnitev Ustave povzel vodja poslancev SD Matjaž Han.

Vodstvo SD na obisku obmejne občine Hrpelje-Kozina o lokalnih projektih in tudi o arbitraži

V Občini Hrpelje – Kozina je v ponedeljek, 26. junija, potekal delovni obisk vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom stranke in podpredsednikom Vlade RS mag. Dejanom Židanom, Poslanske skupine SD in ministric iz vrst SD ter evropske poslanke S&D, ki se je pričel ob z obiskom pri županji Saši Likavec Svetelšek. Na srečanju z županjo Občine Hrpelje – Kozina in sodelavci so ti vodstvu SD predstavili večje razvojno-investicijske pobude v občini ter delegacijo ob sprehodu po Mestnem trgu seznanili tudi z idejno zasnovo načrtovane vpadnice v OIC Hrpelje.

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije ob robu obiska povedal, da občina, ki meji na Italijo in Hrvaško, lahko brez strahu pričakuje arbitražno odločitev, saj bo Slovenija vztrajala pri tem, da bo odločba dokončna. Židan je povedal, da pri podpori odločitve arbitražnega sodišča računa na mednarodno skupnost. “Prav je, da sosednja država, kakor tudi Zahodni Balkan spoznajo, da je to edini pravilni način reševanja spora, kadar se dve državi medsebojno ne moreta dogovoriti,” je dodal Židan.

V izjavi za medije po srečanju z gospodarstveniki je Židan povedal, da so ti izpostavili predvsem, da je treba razbremeniti stroške plač, česar pa se v stranki zavedajo. Nekaj davkov se je že prestrukturiralo, prihaja pa čas, ko bo treba razbremeniti tudi srednji razred, najlažje preko dohodnine, je opozoril Židan.

Skozi občino Hrpelje-Kozina naj bi potekala tudi gradnja drugega tira. Židan je ob tem povedal, da se v stranki zavzemajo, da se projekt, ki je nastal pod vodenjem ministra Patricka Vlačiča, realizira. Drugi tir bo občini namreč omogočil lažje in na nek način tudi bolj varno življenje, hkrati pa bo pomenil dodaten zagon za Luko Koper.

Županja občine Saša Likavec Svetelšek je ob obisku delegacije SD izpostavila predvsem pritiske občine s strani italijanskih in koprskih gospodarstvenikov za gradnjo parkirnih mest za avtoprevoznike in postavitev vetrne elektrarne. Občina stoji na stičišču cest Reka-Trst in Ljubljana-Koper in zaradi velikega prometa nujno potrebuje obvoznico. “Zaradi staranja prebivalstva se pojavlja tudi velika potreba po enoti doma starejših,” je v izjavi za medije še povedala županja iz vrst SD.

Delegacija SD je obiskala še podjetji Kern d.o.o. in ATech d.o.o. ter se srečala z gospodarstveniki iz Občine Hrpelje – Kozina, ministrica za obrambo pa se je sestala še s predstavniki Zavoda za gasilsko reševalno službo Sežana, PGD Materija ter Civilne zaščite in gorsko-reševalne službe. Delovni obisk so sklenili na srečanju in pogovoru s članstvom lokalnih organizacij SD.

Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 01 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 02 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 03 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 04 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 05 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 06 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 07 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 08 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 09 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 10 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 11 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 12 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 13 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 14 Obisk SD v občini Hrpelje - Kozina 15

Poslanci SD soglasno glasovali proti noveli Zakona o tujcih

Socialni demokrati smo vseskozi obravnavo novele Zakona o tujcih vztrajali na stališču, da je pri tako kontroverznem zakonu, ko se pod vprašaj postavlja z Ustavo RS in z mednarodnimi konvencijami varovane človekove pravice ter varnost naše države in vseh njenih državljank in državljanov, treba pretehtati vse možnosti, da se najde ustrezno ravnovesje med tema dvema vrednotama.

Še posebej pa smo poudarjali, da morajo biti v zakon vključene ustrezne varovalke, ki bodo ščitile človekove pravice v zadostni in ustavno ter mednarodnopravni meri, tudi s tem, da se ukrepanje oziroma aktivacija zakona sproži le z dvotretinjsko, torej ustavno večino.

Le slednja lahko po mnenju Socialnih demokratov prepreči zlorabo tega občutljivega instrumenta, ki mora biti domišljen kot skrajni ukrep in ga je zato treba z največjo skrbnostjo zaščititi pred morebitnimi špekulativnimi nameni.

Ker je bila vsebina novele zakona o tujcih že tekom celotne obravnave – od Vlade do zakonodajnega postopka v Državnem zboru – obremenjena s čedalje več dilemami, ki jih je navsezadnje v svojem mnenju k zakonu razgalila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, smo Socialni demokrati ta varovala videli kot zadnji in skrajni limit, pod veljavo katerih bi lahko zakon imel še minimalno možnost naše pozitivne presoje.

Ker pa je se na zasedanju Državnega zbora, s sprejemom amandmaja NSi, zlomilo še to zadnje varovalo, smo na glasovanju v DZ vsi poslanci Socialnih demokratov noveli zakona o tujcih soglasno nasprotovali.

5. delovno srečanje vodstva stranke in Poslanske skupine SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov

V Državnem zboru je v torek, 3. maja, potekalo 5. delovno srečanje Poslanske skupine in vodstva SD z županjami in župani iz vrst Socialnih demokratov. Teme pogovora so bile nekateri aktualni projekti na ravni države, ki jih vodi stranka in tudi o razvojnih projektih lokalnih skupnosti v letu 2016. Župani so vodstvo SD zaprosili, da po svojih zmožnostih naredi vse znotraj vlade, da se pospeši črpanje evropskih sredstev, prav tako pa so župani soglasno podprli dobro delo ministrice dr. Anje Kopač Mrak in hkrati izrazili nestrinjanje z vloženo interpelacijo s strani opozicijske SDS zoper njo. Županje in župani iz vrst SD po temeljiti analizi učinkov uvedbe davčnih blagajn pričakujejo, da se na podlagi dejstev pripravijo ustrezne rešitve, katere bi olajšale poslovanje tistim zavezancem, ki so zaradi davčnih blagajn prekomerno obremenjeni.

Srečanje z župani SD Srečanje z župani

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han kritičen do dogajanja na DUTB in KPK

Zadnje tedne Slovenijo pretresa dogajanje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), prav tako pa so zopet na tnalu razmere na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na aktualno dogajanje v zvezi z omenjenima institucijama se je ta teden za medije odzival tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.

Vodja poslancev SD je pismo odstavljenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga v zvezi z družbo Sava in z njo povezano domnevno korupcijo, pri kateri po besedah Nyberga “smrdi iz vseh kotov”, povzel kot nekaj, kar nas lahko skrbi in ob tem opozoril, “da se je zdaj že bivši predsednik upravnega odbora DUTB kar naenkrat po dveh letih spomnil, da naj bi bila v Sloveniji korupcija”. Han se ob tem sprašuje “kje pa je bil gospod Nyberg dve leti, ko je dobival tako visoko plačo v DUTB?”

Na vprašanje novinarjev glede imenovanja novega neizvršenega direktorja družbe je Han povedal, da o tem v koalicije še niso govorili, da pa potrebujemo človeka, ki bo v prvi vrsti podjetja znal prestrukturirati in ne samo prodajati. Zgodba DUTB se je ob koncu tedna nadaljevala s preiskavo kriminalistov glede svetovalnih pogodb, ob tem pa je po besedah Hana “pomembno, da sedanje vodstvo družbe omogoči preiskovalcem, da pridejo do relevantnih podatkov, država pa mora pripraviti takšno zakonodajo, ki bo lahko takšne nepravilnosti, ko so se verjetno dogajale, preprečila.”

Pisma pa zadnje dni pretresajo tudi delovanje Komisije za preprečevanje korupcijo, ko je namestnica KPK Alma Sedlar predsedniku republike pisala o slabih razmerah oziroma onemogočanju dela na komisiji s strani predsednika Borisa Štefaneca. Vodja poslancev SD Matjaž Han se v zvezi s tovrstnimi pismi vprašal, “do kdaj bomo v Sloveniji delovali na ta način, da bomo pisali razna pisma ter negodovali, kako nam je slabo,” in ob tem izkazal zaupanje predsedniku republike v zvezi z reševanjem aktualnih razmer na KPK.

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.

Srečanje vodstva in poslancev z župani SD

Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.

Med delovnim obiskom SD v Beli Krajini predvsem o razvojnih možnostih Pokolpja

V ponedeljek, 28. septembra, je potekal celodnevni delovni obisk vodstva stranke in Poslanske skupine SD ter ministrov iz vrst SD v Beli Krajini. Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je sicer ob tokratnem obisku v izjavi za medije poudaril, da želimo Socialni demokrati neposredno na mestu spoznati težave, ki tarejo Belokranjce. Med glavnimi tamkajšnjimi težavi pa je posebej omenil logistične. Predvsem projekt gradnje ceste tretje razvoje osi, ki je po mnenju belokranjskih občin nujen za njihov razvoj in kot tak poteka prepočasi.

Obisk SD v Gospodarski coni Črnomelj

Kot je dodal Židan, bi morala država predstaviti točen načrt in način financiranja njene gradnje, sicer pa želimo v SD od županov slišati še mnenja glede davčne reforme, obdavčitve nepremičnin in prebivalstva. Vodja poslanke skupine SD Matjaž Han je ob robu obiska v izjavi za medije dejal, da so se vodstvo stranke, njeni poslanci in ministri na tokratnem obisku osredotočili na program pomoči Pokolpje in njegovemu izvajanju, ki ga je po mnenju SD potrebno podaljšati in v krajih ob Kolpi zagotoviti nova delovna mesta.

Obisk Vražjega kamna

Obisk se je pričel z ogledom Gospodarske cone Otovec v občini Črmomelj, kjer je županja Mojca Čemas Stjepanovič skupaj s podjetniki ministrici za obrambo Andreji Katič in poslancem SD predstavila razvojne možnosti cone. Ekipa SD je obisk nadaljevala pri PGD Črnomelj s srečanjem s predstavniki gasilcev v regiji, prav tako pa so pristojni obrambni ministrici Katič predstavili lokacijo sprejemnega centra za begunce v Vražjem kamnu, ki bo vzpostavljen, če se bo izkazala potreba po sprejemu beguncev v tem delu Slovenije. Obrambna ministrica Andreja Katič je med ogledom ocenila, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.

Srečanje SD z gasilci v Beli Krajini

Ministrica Katič je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov. Težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le v primeru prihoda večjega števila prebežnikov, kot ga načrtujejo. Takrat bi lahko imeli v Slovenijo podobne težave kot v drugih državah, je še dejala obrambna ministrica iz vrst SD.

Srečanje SD o socialnih temah v Črnomlju

Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov. Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru. Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil župan Zevnik iz vrst SD.

Ministrica Kopač Mrak v DSO Črnomelj

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je s poslanem Matjažem Nemcem nadaljevala sestanek s predstavniki CSD-jev in Zavodov za zaposlovanje Črnomelj in Metlika, treh županov belokranjskih občin in Domov za starejše občane, v nadaljevanju pa sta ministrica in poslanec obiska tudi Dom starejših občanov v Črnomlju. Ekipa ministrov in poslancev je obiskala tudi Javno podjetje Komunala Črnomelj, ki je med prvimi pristopilo k odpisu dolgov, projektu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Sledilo je skupno srečanje z županjama občin Črnomelj in Semič, Mojco Čemas Stjepanovič in Polono Kambič ter županom občine Metlika Darkom Zevnikom, kjer je pogovor potekal o ključnih problematikah regije in novih priložnostih za razvoj regije.

Sestanek SD na JP Komunali Črnomelj

Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan je nato skupaj s poslansko ekipo obiskal podjetje Kolpa d.d. v Metliki, ki je uspešno slovensko izvozno podjetje in zaposluje večje število ljudi v regiji. Ministrica Anja Kopač Mrak se je v nadaljevanju udeležila prireditve ob 1. obletnici otvoritve dislocirane enote Doma starejših občanov Metlika, kjer je imela nagovor in ob tej priložnosti zasadila sadno drevo v parku doma. Predsednik SD Dejan Židan je v popoldanskem delu obiska na srečanju z vodstvom Razvojno-informacijskega centra Bela Krajina spregovoril o razvojnih možnostih regije in zakonu o Pokolpju, delovni obisk pa je ekipa SD zvečer zaključila na srečanju s članstvom in pogovorom o prihodnjih izzivih belokranjske regije.

Ministrica Kopač Mrak posadila drevo v DSO Metlika

Židan je na srečanju poudaril, da bi bilo brez Socialnih demokratov v naši državi življenje težje za marsikoga. “Po naši zaslugi smo privatizacijo nadomestili z odgovornim upravljanjem državnega premoženja, projekt odpisa dolga pa bo za najranljivejše skupine ljudi pomenil veliko razbremenitev,” je povedal predsednik SD in dodal, da se veliko od nas pričakuje in prav je tako, a smo navkljub temu, da imamo majhen odstotek z lanskoletnih državnozborskih volitev, smo SD vseeno uspeli zaustaviti prodajo Telekoma, saj bi bila prodaja strateška napaka za Slovenijo.

Srečanje SD v RIC Črnomelj

“Socialni demokrati se zavedamo, da je pri nas najbolj obremenjen človek, ki živi od svojega dela, na drugi strani pa imamo sramotno majhno obdavčitev premoženja,” je opozoril Židan. Po njegovih besedah bomo Socialni demokrati v prihodnje zato trd pogajalec, da se z davčno reformo razbremeni srednji razred ter se zmanjša razlika med bruto in neto plačo. “Ob davčni reformi pa je za Socialne demokrate nesprejemljivo, da bodo te reforme izgovor za spremembe, po katerih se bo lažje odpuščalo delavce,” je poudaril Židan. V zaključku pogovora je predsednik SD Dejan Židan še dodal, da se bomo Socialni demokrati zavzemali za podaljšanje zakona za Pokolpje, je pa ob tem tudi nujno zavedanje, da projekt Pokolpja ne more zaživeti v svoji polnosti brez tretje razvojne osi.

Srečanje ekipe SD s članstvom v Beli Krajini

Galerija fotografij delovnega obiska SD v Beli Krajini: http://skrci.me/ZhMtN

PS SD: Podpiramo novelo Zakona o minimalni plači, ki spreminja definicijo tako, da izvzema dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo

Državni zbor je v prvem branju obravnaval predlog novele Zakona o spremembi definicije minimalne plače, da bi iz nje izvzeli dodatke za neugoden delovni čas. V obrazložitvi predloga, s katerim želijo sindikati iz definicije izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih, je zapisano, da so v predlogu sledili obstoječi definiciji minimalne plače, iz katere so že izvzeti dodatki za nadure. Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo popraviti krivico za delavce z minimalno plačo, ki delajo v teh pogojih, saj ostali delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

SD - FB Minimalna plača 1 504x504px

Socialni demokrati menimo, da vprašanje učinkovite solidarnosti, ki na eni strani zagotavlja blaginjo in enake možnosti za vse prebivalce, ter na drugi strani omogoča kar se da fleksibilno in konkurenčno gospodarstvo, predstavlja enega ključnih civilizacijskih izzivov. Iskanje ravnotežja med interesom gospodarstva in položajem zaposlenih pa proces, ki je podvržen nenehnemu prilagajanju in spreminjanju, ter s tem povezanim včasih bolj in včasih manj učinkovitim socialnim dialogom. Pogosto je, tako kot danes, osrednja točka tovrstnih razprav prav minimalna plača, njena definicija, obseg in njen odnos do produktivnosti.

SD - FB Minimalna plača 2 504x504px

Po definiciji Mednarodne organizacije za delo, je torej minimalna plača najnižji zakonsko določeni znesek, do katerega je delavec upravičen za opravljeno delo znotraj določenega obdobja in je preračunan na podlagi delovnih ur ali obsega proizvodnje in mora zadostovati za kritje minimalnih življenjskih potreb delavca in njegove družine, ob upoštevanju gospodarskih in socialnih razmer v državi. V resnici, pa raison d être minimalne plače définira razumevanje odnosa med njeno ekonomsko in socialno funkcijo. Slednji se sicer pogosto prikazujeta v konfliktnem odnosu, vendar v resnici izpolnjujeta isti temeljni cilj. Tako ni odveč poudarek, da slovenska država skozi svoj ustavni red in tradicijo solidarnosti razume in posebej izpostavlja socialno vlogo minimalne plače, ki pa jo razume tudi kot institut makroekonomske politike, za izpolnjevanje širših ciljev ekonomske politike, torej za zagotavljanje gospodarske rasti, prerazdelitve dohodkov in ohranjanja kupne moči.

SD - FB Minimalna plača 3 504x504px

V obstoječih razmerah to torej pomeni, da je minimalna plača tudi eno izmed možnih orodij, za krepitev domače potrošnje in s tem povezano ohranjanje gospodarske rasti. Hkrati, pa je potrebno razumeti, da lahko minimalna plača povzroči tudi negativne učinke na produktivnost, zviša cene proizvodov in storitev, povzroči inflacijske pritiske in zmanjša konkurenčnost in dobiček podjetij. Ravno zaradi zahtevne gospodarske situacije in strahu pred negativnimi učinki poseganja v minimalno plačo, ni odveč poudariti, da smo v času, ko si določen inflacijski pritisk celo želimo, saj potrebujemo okrepljeno potrošnjo in nadaljevanje gospodarske rasti. Ta cilj lahko zagotovimo tudi s pravičnejšo ureditvijo minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 4 504x504px

Obstoječe študije namreč kažejo, da dvig minimalne plače prispeva k dvigu produktivnosti preko učinkov nadomestitve in prilagoditev v tehnologiji in poslovnih procesih. Rezultati analize spremembe minimalne plače iz leta 2010 pa dodatno govorijo, da je dvig minimalne plače pozitivno vplival na produktivnost, še posebej v podjetjih in dejavnosti, ki so bolj obremenjena s prejemniki minimalne plače.

SD - FB Minimalna plača 5 504x504px

Zato ni odveč upoštevanje priporočila OECD, ki predlaga zmerno rast minimalne plače v odnosu do produktivnosti ter pozitivno ocenjuje reforme na področju trga dela, ki jih je Slovenija izvedla od leta 2013 dalje, ko smo sprejeli mnoge ukrepe za zmanjšanje dualnosti na trgu dela. Predlog sindikalnih central, ki je danes na naših klopeh, še zdaleč ne odpira tako široke razprave o vlogi in definiciji minimalne plače, kot bi morda lahko bilo potrebno. Tudi zato, ker se vsi deležniki v tem procesu zavedajo in zavedamo, kako pomemben je pri posegih v tako odločilno materijo, socialni dialog. Zato v resnici danes odpravljamo le dolgoletno krivico, ki so je deležni prejemniki minimalne plače, prostor, za nadaljevanje dialoga med delodajalci in sindikati pa ostaja odprt.

SD - FB Minimalna plača 6 504x504px

Cilj predlaganega zakona je tako zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače na način, da se tudi delavcem, ki prejemajo minimalno plačo, prizna in izplača dodatek za nočno delo, nedeljsko delo in praznično delo, ki naj se poleg dodatka za nadurno delo doda na bruto minimalno plačo. Na ta način se vzpostavlja enakopravnejša obravnava delavcev, ki prejemajo minimalno plačo in ki opravljajo svoje delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa – v neugodnem delovnem času – glede na tiste delavce, ki prav tako prejemajo minimalno plačo, vendar svojega dela ne opravljajo v neugodnem delovnem času. Ker verjamemo, da se bo socialni dialog nadaljeval in da vsi v tem Državnem zboru razumemo pomen pravičnega plačila za pošteno opravljeno delo, smo Socialni demokrati predlog novele zakona podprli.