Prispevki

Jan Škoberne med sejo DZ

Škoberne v poslanskem vprašanju predsedniku Vlade: Krepitev gospodarske rasti terja uspešno črpanje evropskih sredstev

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne je na redni junijski seji Državnega zbora predsedniku vlade dr. Miru Cerarju postavil vprašanje glede črpanja evropskih sredstev. Vprašanje je najavil v luči koalicijske zaveze, ki po besedah Škoberneta kot eno izmed osrednjih prioritet politične vsebine nadaljnjega razvoja – v skupaj dogovorjenih in usklajenih izpostavljenih okvirih – opredeli tudi učinkovito črpanje sredstev EU za razvojni potencial države in državljanov. Škoberne je spomnil, da je bilo s tem doseženo tudi soglasje koalicije o vzpostavitvi učinkovite strukture in dobre administrativne usposobljenosti za črpanje sredstev Evropske unije.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta, postavljenega na 31. redni seji Državnega zbora RS in odgovor dr. Mira Cerarja nanj (magnetogram):

Poslanec SD Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, Slovenija že tretje leto beleži gospodarsko rast. Naše gospodarstvo je celo tako učinkovito, da že drugič v letošnjem letu tako Banka Slovenije kot tudi mednarodne institucije ter Umar popravljajo napoved naše rasti. Za to je mogoče vzroke poiskati v vsaj treh ključnih momentih. Prva je bila fiskalna konsolidacija, ki smo jo v koalicijski vladi izvedli še v času, ko je vlado vodila Alenka Bratušek. Drug pomemben faktor je bistveno povečanje industrijskega odjema naših ključnih izvoznih partnerjev in v tretjem delu, seveda posledično, povečano povpraševanje gospodinjstev in tudi našega gospodarstva.

Tisto, kar je ključno, če želimo to rast ohraniti in jo tudi okrepiti, pa je seveda uspešnost črpanja evropskih sredstev ter seveda tudi vseh ostalih virov, ki so nam na razpolago. V letošnjem letu tako vstopamo v zadnje leto prve polovice finančne perspektive, ki je za Slovenijo ključno, predvsem z vidika, da bo v letu evalvacije potrebno ugotoviti ali smo počrpali dovolj sredstev, ali smo bili dovolj učinkoviti, in se ob tem seveda tudi ustrezno odzvati, v kolikor bi prišli v sivo polje tistega, čemur rečemo možnost, da nam zaradi neuspešnega črpanja Evropska komisija za drugo polovico perspektive celo zniža možnost dostopa do sredstev.

Zakaj vas to sprašujem? Ker je pomembno, da danes tudi od vas, spoštovani gospod predsednik, slišimo kje smo in da nas pomirite, da bomo v naslednjem obdobju imeli možnost polnega črpanja, saj smo v lanskem letu takšen čas iz evropskih skladov počrpali oziroma nam je bilo dodeljeni slabih 600 milijonov evrov, torej 189 % razpoložljivega denarja, pri čemer je bilo pogodbeno vezanih od tega le 12 % izplačil iz državnega proračuna, iz tega naslova pa je bilo lanskega junija 0,7 %. In v luči tega, v kolikor se te številke niso spremenile, pa verjamem da bistveno so se, vas sprašujem, spoštovani gospod predsednik, kje smo danes?

Premier Miro Cerar:

Hvala za vprašanje, spoštovani poslanec Jan Škoberne. Torej, ko smo pričeli z delom v tej vladi je bilo pravzaprav stanje na tem področju slabo oziroma ni bilo dobro. V Sloveniji je za programsko obdobje od 2007 do 2013 glede črpanja evropskih sredstev grozila izguba sredstev iz prejšnjega, tega programskega obdobja, kajti nepočrpanih je bilo še skoraj za milijardo in pol sredstev od skupno razpoložljivih štirih milijard in 100 milijonov evrov. In najbolj kritično je bilo stanje na področju kohezijskega sklada, kjer od 1,5 milijarde ni bila počrpana skoraj cela milijarda.

Takrat smo zasedali 19. mesto med 28 članicami, sredstva tega obdobja pa je bilo možno črpati še do konca leta 2015. In temu smo namenili polno pozornost ravno takrat in prvi ukrepi Vlade so bili takšni, da smo iz 19. mesta takrat se povzpeli na 4. mesto in pravzaprav počrpali skoraj vsa ta sredstva, torej smo bili v tem zelo uspešni. Seveda pa smo se takoj lotili tudi zaostankov na področju tekočega programskega obdobja 2014–2020.

Naj povem, da o prevzemu poslov ni bilo dogovorjenih programskih dokumentov. Sistem izvajanja sploh še ni bil niti postavljen, kaj šele akreditiran, kar je pogoj za črpanje sredstev iz proračuna Evropske unije. Informacijski sistem, ki podpira izvajanje kohezijske politike, je bil zastarel, mislim da že 11 let ni bil posodobljen in ni zadoščal zahtevam, ki so bile postavljene s strani Evropske unije za novo programsko obdobje. Zato smo morali zagotoviti najprej institucionalno in kadrovsko stabilnost sistema.

Kaj smo storili? Zdaj imamo dogovorjene programske dokumente, imamo partnerski sporazum, imamo operativni program. V celoti je postavljen normativni okvir izvajanja, sistem izvajanja je tudi ustrezno akreditiran, nov informacijski sistem zdaj zadostuje vsem kriterijem ekohezije. In seveda naj poudarim, odobrenih je že več kot tretjino vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju. Izdanih je bilo 213 odločitev o podpori v znesku preko ene milijarde evrov.

V Vladi seveda vsake tri mesece podrobno pregledamo stanje na tem področju, na področju izvajanja kohezijske politike in s tem seznanjamo tudi Državni zbor.

Glede zamud, ki nastajajo, tukaj imate prav in s tem seveda nisem zadovoljen, zato priganjam, da se jih odpravi. Do teh zamud prihaja v največji meri pri posameznih projektih, ki se financirajo predvsem v okviru Ministrstva za okolje in prostor so pa te zamude tudi posledica bistveno bolj zapletenih postopkov, ki so predpisanih s strani Evropske unije v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Tukaj smo soočeni z novo okoliščino, ki jo je povzročila Evropska unija. Res je tudi, da smo morali izvajanje kohezijske politike v drugi polovici maja začasno ustaviti zaradi prehoda iz starega na nov informacijski sistem, ta je zaživel 1. junija letos. In ta prehod na ta sistem je bil skrbno načrtovan in seveda izveden vendar je prišlo tudi zaradi tega do zamud in temu namenjamo sedaj posebno pozornost in zadeve rešujemo.

Vsekakor imamo zdaj izveden nek učinkovit, dober, bi rekel sistem. In jaz mislim, da seveda gremo tukaj v pravo smer, jasno pa je, da moramo biti v prihodnjih mesecih še bolj učinkoviti, da te zamude, ki sem jih omenil, odpravimo in to bi bilo toliko.

Poslanec SD Jan Škoberne:

Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Jaz vam verjamem in sem vesel, bi pa vendarle ponovil. Lansko leto je bilo stanje: 19 % dodeljenih, 12 % pogodbeno vezanih, 0,7 % razdeljenih od možnega. Ministrica je danes tukaj, verjetno lahko dobimo številke. Pomembno bi bilo, da ta zbor ve kje smo pri črpanju sredstev.

Kar se tiče manjših zamud pa se bojim, da ni samo na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in da je potrebno odreagirati. Denimo tukaj imam pred seboj dopis Mladinskih organizacij Ministrstvu za izobraževanje, ki pravi, da reševanje zahtevkov traja nerazumno dolgo: »organizacije za leto 2017 nismo prejele še nobenih sredstev kljub temu, da se držimo določil in rokov žal pa obratno ne drži za državo«. In potem v nadaljevanju: »verjamem, da veste, da smo v primeru neizplačila plač, zaradi nelikvidnosti v davčnem prekršku po zadnji spremembi Kazenskega zakonika vladne pa seveda tudi, zaradi kršitve socialnih pravic lahko pregonljivi po tem zakonu«.

Situacija me skrbi, v kolikor je danes edini podatek, ki ga dobim, realen, da je približno tretjina počrpana, številke za lani so na mizi, pisma dobivate vi, jih dobivamo mi. Strah nas je pa vseh skupaj tako kot denimo pri teritorialnem in čezmejnem sodelovanju, kjer je menda težava na MOP, da se nam bo zgodilo to, da bo obseg sredstev, ki nam je na razpolago, odšel drugam v države, ki bolje črpajo. Sam se absolutno zavedam, da delate vse kar je v vaši moči, se pa gleda na odgovor, ki ste mi dali, bojim ali so vam dali ustrezne številke, ker kot že povedano, številke za lani so na dlani, za letos pa jih potrebujemo.

Premier Miro Cerar:

Ja, čisto na kratko. Kot ste sami rekli na ta vprašanja bo podrobneje zagotovo odgovorila tudi pristojna ministrica. Dejstvo je, da jaz zaupam tem številkam, saj sem jih dobil s strani ministrstva oziroma ministrice in njenega urada. Dejstvo je, da zamude so kot smo rekli. Tukaj si prizadevamo, da bi jih čim prej odpravili. Dejstvo je, da tudi v primerjavi z drugimi državami smo tu na približno istemu nivoju kolikor sem obveščen. Seveda pa ne moremo biti zadovoljni in reči to je sedaj to. Moramo delati, delati, da dosežemo take rezultate kot smo jih na začetku dela te Vlade, ko smo zaključevali pač zadevo z vidika prejšnje perspektive, tako da lahko samo zagotovim, da bom maksimalno seveda spremljal tudi v nadaljevanju kako te zadeve potekajo. Boste pa tudi sami v državnem zboru sproti obveščani. Verjamem, da bomo tudi tukaj uspešni. Hvala.

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanec Nemec s pobudo evropski komisarki Bulc za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo

Poslanec SD Matjaž Nemec je na evropsko komisarko za mobilnost in promet mag. Violeto Bulc naslovil pobudo za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Poslanec SD Nemec tako predlaga, da Evropska komisija pod vodstvom komisarke Bulčeve glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca komisarki Violeti Bulc:

Spoštovana mag. Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet,

na vas se kot poslanec Državnega zbora, predvsem pa kot državljan Republike Slovenije, obračam z javnim pismom. To je rezultat pomislekov, negodovanj in teženj po spremembi ključnih vsebin v zvezi s prometno infrastrukturo v naši državi. Dobra prometna infrastruktura in mobilnost sta – bolj kot si marsikdaj uspemo priznati – med najpomembnejšimi podpornimi stebri gospodarskega, socialnega, okoljskega in nasploh celostnega razvoja države in regije. Še več, predstavljata ogrodje, na katerem se lahko vsi ti segmenti razvijajo.

Težave prometne infrastrukture, predvsem z vidika mobilnosti ljudi, so posledica več dejavnikov: političnih, gospodarskih, geografskih in kulturnih. Te je nemogoče obravnavati posamično. Vsaka, morda na videz še tako neznatna sprememba, pozitivna ali negativna na področju politike prometa in mobilnosti, posredno ali neposredno vpliva na širše področje življenja ljudi in države ter celotne mednarodne skupnosti. Prav tega celostnega vpogleda je bilo pri načrtovanju politike izgradnje ali nadgradnje prometne infrastrukture v Sloveniji premalo, kar se dandanes kaže kot neuravnoteženost posameznih stebrov, ko se je namesto razvojnega vpogleda v prihodnost osredotočalo na posamezne projekte, ter te namesto razvojnega pridiha obteževalo s partikularnimi interesi, tudi politike. Prav pravo razumevanje in delovanje politike v njenem prvobitnem poslanstvu, v odločitvah v prid ljudi ter njihovega blagostanja, je tako dejavnik, ključen za odločitve, ki bodo botrovale razvoju države v vseh pogledih, tako, da se bodo pozitivni gospodarski trendi krepili še naprej.

Ko govorimo o pozitivnih trendih ne moremo mimo turizma, kot dejavnosti, ki v našem prostoru iz leta v leto pridobiva na veljavi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je v letu 2015 turizem skupno zaposloval 13% vseh zaposlenih, prav toliko je prispeval k BDP ter ustvaril 8% celotne vrednoti slovenskega izvoza. Po podatkih organizacije je bilo v Sloveniji v letu 2015 prvič zabeleženih več kot 10 milijonov turističnih prenočitev, porast je zaznati tako med domačimi kot tudi tujimi turisti. Ključni trgi glede na število prenočitev pri nas pa so v tem letu med drugim bili Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, …

Ti podatki so zelo spodbudni, a žal jih ne moremo povezovati z razvojem prometne infrastrukture, še posebej ko gre železniški in letalski promet. Glede na raziskavo The Travel & Tourism Competitiveness Report 2017, ki temelji na štirinajstih dejavnikih konkurenčnosti turističnega sektorja in obsega 100 indikatorjev, je Slovenija na 41. mestu konkurenčnosti v turizmu med 136. državami. To mesto vsekakor »kvari« ocena dejavnika letalskega prometa, kjer kljub napredku šestih mest glede na poprejšnje merjenje zasedamo 76. mesto. Bolj kot same raziskave in analize letalske (ne)dostopnosti realno sliko o tej nedostopnosti kažejo vsakodnevna pričevanja turistov in turističnih delavcev. Ti žal nimajo pohvalnih besed niti ko gre za železniško povezavo med Slovenijo in sosednjimi državami.

Kot Primorec imam priložnost slišati te upravičene kritike, ko so »vrata« pretočnosti v Slovenijo ali iz nje, vsaj kar se tiče železniškega prometa, dejansko zaprta. Da v letu 2017 ne moremo govoriti o vzpostavljenih direktnih železniških povezavah med ključnimi turističnimi in izhodiščnimi kraji Slovenije in Italije, je slaba naložba v slovenski turizem. Tako ne zmoremo usmeriti vsaj dela turistov iz sosednjih držav k nam,  na primer iz Benetk, ki so od slovenske meje (Nove Gorice) oddaljene manj kot 150 kilometrov in jih letno obišče več kot 10 milijonov ljudi, torej približno toliko kot je turističnih prenočitev pri nas v vsem letu. Ob tem je slaba tolažba, da so na posameznih relacijah med slovenskimi in italijanskimi mesti organiziranimi nadomestni prevozi, ki pa zaradi neusklajenosti, časovne nepredvidljivosti in zamudnosti ne morejo biti rešitev za ta vse večji problem. Da Slovenija zaostaja tudi v viziji rešitev tega problema za naprej kaže tudi dejstvo, da se na drugi strani meja  dogajajo veliki strateški premisleki in premiki: proga Benetke – Trst naj bi bila do leta 2024 posodobljena za hitrosti do 200 km/h, iz Trsta do Milana štirikrat dnevno vozi vlak, ki lahko na ustrezno urejenih odsekih doseže hitrost do 300 km/h.

Situacija je še toliko bolj nerazumljiva, ko vemo, da je v večjem delu železniška infrastruktura med obmejnimi kraji postavljena in urejena, povezav pa zaradi nezmožnosti dogovora med ključnimi akterji ni, ali pa so te izredno slabe in preredke za potrebe turistične in drugih dejavnosti (Nova Gorica – Gorica, Sežana – Trst, Nova Gorica – Beljak). Še več, glede na vse večje povpraševanje in s tem večanja frekvence potniškega železniškega prometa v Italiji in tudi Avstriji se zdi, da Slovenija postaja slepo črevo in da je obisk Slovenije ob turističnih destinacijah sosednjih držav bolj kot usmerjena in načrtovana dejavnost prepuščena naključjem, ki turistom prav zaradi slabih in neurejenih povezav povzročajo nemalo preglavic.

Glede na to, da je razvoj turistične infrastrukture na Goriškem in v Posočju v porastu (revitalizacija Bohinjske proge), s tem pa potrebe prebivalcev tega območja in širše po hitri prometni pretočnosti naraščajo, je prav, da se država in evropska prometna politika v večji meri kot do sedaj osredotočita prav na čezmejno povezovanje. Prav dobra prometna infrastruktura namreč predstavlja temelj vseh nadaljnjih korakov v sled razvoja,  turizem pa je ena od dejavnosti, ki nemudoma terja večji angažma prav na tem infrastrukturnem področju. Glede na bližino turističnih znamenitosti v primeru Slovenije, Italije in Avstrije so te priložnosti izjemne in vzajemnega značaja, vendar je prvi predpogoj za uresničitev dobra prometna povezanost izhodiščnih ali ciljnih (turističnih krajev) znotraj države ter čez mejo.

Različne civilne iniciative, posamezniki ter združenja po različnih področjih opozarjajo na te manke. Žal pa tekom let niso uspeli mimo različnih ovir, finančne, birokratske in pogostokrat kratkovidne narave. Največji problem je v pomanjkanju politične volje na lokalni, predvsem pa državni ravni. Kljub temu, da z vidika Evropske komisije in nasploh vizije prometne politike morda ti problemi niso na A-listi prioritet, pa vendar menim, da terjajo največjo pozornost in, kot se je izkazalo, koordinatorja s strani Evropske komisije.

Spoštovana gospa Bulc, zato na vas naslavljam pobudo, da Evropska komisija pod vašim vodstvom glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Za vaš odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Matjaž Nemec

poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

Švedi na obisku pri PS SD

Predstavniki švedske sindikalne akademije na delovnem obisku pri Poslanski skupini SD

Poslanska skupina Socialnih demokratov je gostila predstavnike švedske sindikalne akademije Göteborgs Arbetares Folkhögskola. Ta je nastala pod okriljem Centralne organizacije sindikatov na Švedskem in združuje 14 sindikalnih central. Člani teh so se v okviru študijskega obiska Ljubljane sestali s predstavniki stranke Socialnih demokratov, pogovor pa je tekel v luči boljšega prepoznavanja skupnih, nacionalnih in nadnacionalnih vsebin, povezanih z delovanjem političnih strank ter sindikalnim gibanjem v obeh državah.

V uvodnem nagovoru je namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov Jan Škoberne izrazil dobrodošlico gostom ob prepričanju, da sta prav sodelovanje in izmenjava pozitivnih praks tisto, kar lahko družbo pomakne naprej. “Prav jasna in nedvoumna povezanost sindikatov s politiko, ki umanjka v našem prostoru, je svojstven paradoks, kajti ta »nevtralnost« sindikatov, namesto usklajenih in dolgoročno vzdržnih sprememb,  velikokrat navrže olje na ogenj tistim, ki želijo to neusklajenost izrabljati za težo svojih lastnih interesov,” je poudaril Škoberne.

Odgovor na to dilemo Škoberne vidi v izčiščenju političnega prostora, od katerega pričakuje jasno in vidnejšo pozicijo posameznih političnih opcij. “Danes namesto jasnega levega ali desnega pola gledamo neko fluidnost, ko ne vemo kdo kam sodi in kaj so njegove rešitve. Prav slednje, torej izčiščenje, in s tem ponovna vzpostavitev jasne politične naravnanosti političnih akterjev je tisto, kar je glavni izziv predvolilnega leta pred nami,” je izpostavil Škoberne.

Ob vprašanjih gostov o stanju in priložnostih socialne demokracije pa je poudaril, da zdaj prihaja čas za preporod vrednot, ki jih je socialna demokracija, tudi po svoji krivdi ter izrazito nenaklonjenih okoliščinah, prav v postkrizenm času prevečkrat pustila zadaj. Po njegovem prepričanju je sedaj čas, da se pokaže pravi obraz socialne demokracije. Ta »obraz« po mnenju Škoberneta ni zgolj v političnem in strankarskem življenju, temveč v širšem civilno-družbenem gibanju. To po besedah Škoberneta presega državne meje, čemur v dokaz priča dobro sodelovanje Socialnih demokratov v evropskem prostoru in širše.

Sindikalist Konfederacije slovenskih sindikatov in član stranke Socialnih demokratov David Ažnoh je pritrdil tezi namestnika vodje o pomanjkanju jasne afinitete sindikatov do strank. Kot je povedal, lahko po svojih lastnih izkušnjah povzame, da članstvo v stranki ne pomeni zgolj in samo slabosti v sindikalnem delu. Še več, prepričan je, da je lahko strankarska izkaznica s poštenim in požrtvovalnim delom posameznika v sindikatu pravi recept za iskanje rešitev, ki lahko zares kaj spremenijo.

“Spoznanje, da sindikalno gibanje in socialdemokratska politika črpata iz istih korenin, ki kljub temu, da jih ne vidimo, vemo, da obstajajo, je lahko zelo koristno za naprej,” je povedal Ažnoh. Svojo izkušnjo, ko je bil s strani delodajalca ravno zaradi dela v sindikatu deležen pritiskov, je Ažnoh povzel, da ljudje opazijo, če si delaven, predvsem pa če delaš v dobro njih. “Brez tega ti nobena stranka, prepričanje ali sindikalno članstvo ne more pomagati,” je poudaril Ažnoh.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar je v nagovoru izpostavil pomen socialnega dialoga pri sprejemu ključnih delovno-pravnih in ostalih vsebin, ki zadevajo malodane vse člane naše družbe. Poudaril je, da ravno te dni poteka zaključna faza pogovorov s socialnimi partnerji o spremembah glede urejanja trga dela ter večjega inšpekcijskega nadzora, ob tem pa izrazil obžalovanje za odstop dela socialnih partnerjev pri spremembah zakona o delovnih razmerjih. Te po njegovem ne morejo iti v smer večje fleskibilizaicje, ne da se na drugi strani krepi varnost zaposlenih.

Socialni dialog, ki se v Sloveniji implementira preko Ekonomsko socialnega sveta je po njegovem tudi v luči 22 letne tradicije, s tem pa naravnanosti k sprejemanju konsenzualnih rešitev, prav v časih potrebnih sprememb, ključen, da bomo presegli težnjo po pretirani politizaciji, s tem pa tudi krhkosti sprejetih rešitev. Slednje so lahko na račun tega – s spremembami politične garniture – podvržen rokohitrskim in politično naravnanim spremembam. “Če pridemo v Državni zbor z dogovorom, krepimo moč socialnega dialoga,” je bil jasen Pogačar.

Postkrizni čas, pa je po njegovem čas, ko je v sled vse večjih sprememb na trgu dela, tudi zaradi prekarizacije ter ostalih negotovih oblik dela, tisti, ki terja razmisleke in spremembe glede reprezentativnosti sindikatov. “Članstvo sindikatov je v upadu, zato sem prepričan, da se je temu treba prilagoditi, tudi tako, da se delež, potreben za reprezentativnost sindikata zmanjša,” je poudaril Pogačar.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade ter strokovnjakinja s področja socialnih politik dr. Andreja Črnak Meglič je v razpravi osvetlila model socialne politike v Sloveniji, ki predstavlja kombinacijo konzervativnega in socialnodemokratskega modela. Prvi se v Sloveniji odraža v politiki socialnih transferjev, drugi, socialno demokratski pa je bolj razviden pri zagotavljanju storitev, ki jih zagotavljajo v pretežni meri javne službe.

Svojstven model, ki ga ima Slovenija, je sicer po besedah Črnak Megličeve posledica različnih zgodovinskih civilno-družbenih in političnih momentov naše družbe in države, je pa ob tem izpostavila ključne kazalnike socialne politike pri nas in posledicah teh na ljudi. Prav čas krize, ob katerem se je politika posluževala precej drastičnih restriktivnih ukrepov, je po mnenju Črnak Megličeve, poleg postopne izravnave in ukrepov za izboljševanja položaja ljudi moment, ko lahko skozi perspektivo te težke gospodarske in finančne krize uvidimo, kje so pomanjkljivost in možnosti za izboljšave socialnih politik. Kriza je Slovenijo prizadela v največji meri, bili smo priča t.i. w krizi, ko nas je po krajšem premoru, kriza udarila še bolj kot poprej.

“Brezposelnost, ki je sledila temu upadu, je bila in tudi danes ostaja jedro tistega, s čimer se moramo soočiti, ne samo na kratek rok in v sled dobrih statistik o upadu brezposelnosti, temveč in predvsem v pomembnosti skupnega vsedružbenega dogovora o pomembnosti in pomenu socialnega modela, ki ga želimo,” je poudarila Andreja Črnak Meglič.

Spodbuden delež javnih storitev, ki so pod okriljem javnih služb, pa moramo ohraniti, če želimo prav v časih kriz in zategljajev ohraniti dostopnost in kakovost javnih storitev (npr. Izobraževanja in zdravstva) za vse naše državljanke in državljane.

Janko Veber v pisarni DZ

Poslanec Veber s predlogom zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem

Poslanec SD Janko Veber je v sredo, 26. aprila, predstavil predlog zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki določa pravila o zaščiti standardnih stanovanj pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb in rubežev. Kot je povedal Veber na novinarski konferenci, predlog zakona ščiti državljane pred brezdomstvom in ščiti pravico do lastnine.

“Zakon je odgovor na porazno stanje v Sloveniji, ki smo ga lahko spremljali tudi v medijih,” je dejal in spomnil Veber na primer družine Vaskrsić, ki je ostala brez hiše zaradi dolga v višini 124 evrov. Take ukrepe sodišč je označil za “popolnoma nesorazmerne” in tudi za krivce povzročanja brezdomstva, ker ljudje ostanejo brez stanovanj.

Predlog zakona tako prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlog popolnoma prepoveduje vsako obliko izterjave dolga na tisti del stanovanjske površine v lasti dolžnika, ki predstavlja standardno stanovanje. To je po predlogu zakona stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oz. upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo.

Velikost standardnega stanovanja za lastnika, kadar je ta edini stanovalec, po predlogu zakona tako znaša od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca pa od 45 do 50 kvadratnih metrov. Standardno stanovanje družine s tremi člani znaša od 50 do 55 kvadratnih metrov, za vsakega nadaljnjega člana se površina poveča za pet kvadratnih metrov.

“To je minimalna stanovanjska površina, ki ti v vsakem primeru pripada, ko si enkrat lastnik stanovanja oziroma hiše. S tem se trajno zaščiti ljudi pred brezdomstvom in izgubo njihove lastnine,” je pojasnil Veber.

Popolno zaščito pri standardnem stanovanju imajo po predlogu zakona matere ali očetje samohranilci, invalidi, brezposelni in družine z mladoletnimi otroki. V tem primeru velja tudi popolna zaščita pred rubežem vseh predmetov v stanovanju, izvršitelj pa nima pravice vstopa v takšno standardno stanovanje. V takem stanovanju tudi ni dopusten odklop elektrike, vode ali ogrevanja. Nastale stroške fakturira dobavitelj po enakih delih državi, občini in v breme svojih prihodkov, še predvideva predlog zakona.

Veber je predlog zakona poslal koalicijskim partnerjem, ki jih je povabil k sopodpisu. Odgovore pričakuje do 9. maja.

Na vprašanje o primernosti ureditve veljavne izvršilne zakonodaje že dlje opozarja tudi varuh človekovih pravic. Kot so na uradu varuha spomnili v zapisu na njihovi spletni strani, so že pred petimi leti ugotavljali, da bi moralo biti zaradi zagotovitve načela enakosti pred zakonom tudi v izvršilnem postopku zagotovljeno uravnoteženo varstvo upnika, da z izvršbo doseže poplačilo svoje terjatve, in hkrati tudi varstvo dolžnika, da pri tem ni ogrožena njegova eksistenca.

Varuh je še spomnil, da do sedaj do zakonodajnih premikov na tem področju (še) ni prišlo. V izvršilnem postopku je za sedaj še vedno uveljavljeno načelo povsem proste izbire izvršilnih sredstev, ne glede na višino upnikove terjatve. Zato je izvršba na nepremičnino dolžnika lahko prvo in edino izvršilno sredstvo v izvršilnem postopku za poplačilo upnikove denarne terjatve.

Na uradu varuha še ocenjujejo, da bi upoštevanje njegovih priporočil lahko odpravilo kršitve pravic posameznika in Sloveniji oz. davkoplačevalcem prihranilo stroške.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Jan Škoberne v DZ

Poslanska skupina SD z mnogimi opozorili glede zakona o drugem tiru

Ob obravnavi predloga Zakona o drugem tiru je namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne uvodoma poudaril, da smo Socialni demokrati zakon presojali skozi prizmo pogleda, da gre razvoj uspešnih, tudi najbogatejših držav v učinkovitosti in daljnosežnosti njihovih industrijskih politik, skupaj z razvojem ključne infrastrukture.

To po mnenju poslanca Škoberneta predstavlja okolje za rast gospodarstva, razvoj kvalitetnih delovnih mest in države blaginje ter da poskrbimo za ljudi, za zdravstvo, za izobraževanje, za visok življenjski standard. V luči tega je Škoberne drugi železniški tir med Koprom in Divačo opredelil kot projekt temeljnega pomena za ohranitev ter nadaljevanje rasti sektorja logistike v Sloveniji. “To je ena izmed panog, ki je v krizi največ izgubila, hkrati pa ima še od obdobja tranzicije največ rezerve za razvoj za ustvarjanje dodane vrednosti,” je povedal Škoberne.

Sta pa zakon ter model izgradnje po besedah Škoberneta precej daleč od tega kar Socialni demokrati želimo. “Boljšo rešitev smo v SD videli in jo še danes vidimo v partnerstvu države, Luke Koper in Slovenskih železnic,” je pojasnil Škoberne in hkrati poudaril, “da bi bilo tovrstno javno-zasebno partnerstvo časovno učinkovitejše, cenejše in predvsem bolj stabilno ter opozori na tveganja, ki so po njegovem ključna tako z vidika izvedbenih, javno finančnih kot tudi korupcijskih vprašanj”.

“Po našem mnenju zakon namreč pomeni, da bo treba v času izgradnje, še posebej v letih 2021 in 2022, bistveno povečati strukturni napor, kar pomeni, da bomo vsaj del investicij v druge sektorje, v druge dele države, lahko pa tudi del socialnih transferjev in orodij, s katerimi zagotavljamo državo blaginje, prisiljeni zmanjševati v kolikor gospodarska rast ne bo ustrezno visoka ob spremljanju te izgradnje,” je opozoril Škoberne.

Ob tem je poslanec SD izpostavil 250 milijonsko obremenitev državnega proračuna v dveh letih, ki ji bo sledila še dvakrat tolikšna v celotnem obdobju financiranja, brez jasnega načrta o povračilu investicije. Tako je po njegovih besedah na mestu vprašanje uspešne izvedbe projekta v primeru stečaja družbe 2TDK in s tem povezanimi obveznostmi države za poplačilo projekta do izteka amortizacijske dobe, vprašanje neomejenosti pripravljalnih del in nejasnosti glede vloge zalednih držav pri gradnji projekta in njegovemu financiranju.

Zaradi vseh teh odprtih vprašanj je Škoberne v zaključku stališča Poslanske skupine SD poudaril, da bomo Socialni demokrati projekt podrobno spremljali. “Če želimo delati manjše in večje korake naprej, moramo tu in tam tudi verjeti, da so nekatere stvari mogoče in da jih ljudje delajo v dobri veri na način, kot najbolje znajo,” je dodal Škoberne.

Delegacija SD pri kanclerju Kernu

Predsednik Židan na Dunaju z avstrijskim kanclerjem in voditeljem SPÖ Kernom o sodelovanju ter prihodnosti EU

Predsednik Socialnih demokratov in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je v torek, 4. aprila, na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem Christianom Kernom, ki je obenem predsednik avstrijskih Socialdemokratov. Spregovorila sta o strankarskem sodelovanju in iskanju odgovorov na vprašanja – kako socialni demokrati vidimo prihodnost EU. Pogovarjala sta se tudi o gospodarskem sodelovanju in ugotovila, da je dobro, da pa še vedno obstajajo možnosti za rast, na načelih odprtega trga in enakega dostopa do celotnega evropskega tržišča.

Židan in Kern

Dotaknila sta se tudi begunske problematike. “EU nosi vsebinsko in moralno odgovornost, zato se mora bolj angažirati, in sicer tako, da se nemirna področja stabilizirajo ter da se tam zažene gospodarska aktivnost,” je po srečanju izpostavil Židan, ki se je s Kernom dogovoril tudi, da se bo ta udeležil srečanja voditeljev socialnih demokracij v Sloveniji, katerega bomo organizirali slovenski Socialni demokrati.

Dejan Židan in Christian Kern

“Za Socialne demokrate so srečanja s sestrskimi organizacijami, kot je SPÖ pod vodstvom avstrijskega kanclerja Christiana Kerna, zelo pomembna, da bomo lahko samo s skupnimi močmi ustvarili solidarno in socialno pravično EU,” je ob obisku med drugim poudaril Židan.

Delegacija SD s Christianom Kernom in poslanko Ano Blatnik

Delegacija Socialnih demokratov pod vodstvom predsednika Dejan Židana, v kateri sta bila tudi poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec ter glavni tajnik stranke mag. Dejan Levanič, se je na Dunaju srečala tudi z vodstvom avstrijskega Renner Inštituta ter poslanko avstrijskih Socialdemokratov Ano Blatnik. V dunajski mestni hiši pa so se srečali s Kurtom Stürzenbecherjem, namestnikom vodje skupine SPÖ v mestnem svetu ter predsednikom odbora odgovornega za stanovanjsko politiko mesta Dunaj. Stürzenbecher je predstavil projekt gradnje in upravljanja družbenih stanovanj mesta Dunaj, ki v evropskem prostoru velja za najboljšega.

Delegacija SD z vodstvom Renner Inštituta

Socialni demokrati želimo odlično prakso in izkušnje Dunaja prenesti v Slovenijo in na tak način izboljšati stanovanjsko situacijo prebivalk in prebivalcev Slovenije, še posebej mladih, ki so na poti osamosvajanja in mladih družin, ki iščejo svoje prvo stanovanje.

Židan z delegacijo na Dunaju

Škoberne sprašuje predsednika vlade

Škoberne povprašal premierja v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih

Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je danes, ob prvem dnevu marčevske seje Državnega zbora, predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih.

Namreč podizvajalci, ki so za podjetje Vegrad gradili stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani, so že pred stečajem podjetja Vegrad z njim sklenili pogodbe, da se njihovo delo namesto izplačila kompenzira s stanovanji v Celovških dvorih. Na podlagi teh pogodb so podizvajalci že tako preplačali stanovanja, ko je bila cena za kvadratni meter slednjih več kot tri tisoč evrov, čeprav se iztržena vrednost  teh stanovanj danes giblje okrog dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Kljub zagotovilom takratnega člana uprave NLB Marka Jazbeca podizvajalcem, da bodo hipoteke za stanovanja izbrisane takoj, ko objekt dobi uporabno dovoljenje, se to ni zgodilo. Še več, DUTB, ki je od NLB-ja prevzel terjatve nad stanovanji v Celovških dvorih, od podizvajalcev terja, da morajo – v kolikor želijo postati lastniki stanovanj – poplačati hipoteke, kar po izračunih navrže še dodatnih tisoč evrov za kvadratni meter, od podjetnikov, pa se v zameno za lastništvo stanovanj terja odplačilo hipotek na ta stanovanja.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta in odgovor predsednika vlade nanj (magnetogram):

JAN ŠKOBERNE: Velika Britanija 100 let po koncu prve svetovne vojne še vedno odplačuje svoje vojne kredite. To je mogoče zaradi tega, ker investitorji verjamejo, da ne glede na to kako huda bo situacija, bodo države svoje obveze izpolnile. Slovenija je ena od teh držav, ki je, ne glede na ostrino, vedno spoštovala dogovore, ki jih je v skupnosti sklenila. Tako smo denimo z Zujfom reševali Maastrichtski dogovor, tako smo v ustavo zapisali fiskalno pravilo in tako danes hitreje, kot bi bilo potrebno, prodajamo državno premoženje, ker smo se k temu zavezali.

Pred dnevi pa je Uroš Slak v svoji oddaji razkril, da se je delavcem, obrtnikom in malim podjetnikom, ki so gradili in delali za Vegrad, pa tega niso dobili plačanega zaradi stečaja. Tako so sklenili dogovor, da bodo v zameno za vložen material in opravljeno delo dobili stanovanja, ki so bila sicer ovrednotena zelo napihnjeno, previsoko. Za skoraj dvakratno ceno so kompenzirali, da bo državna NLB izbrisala hipoteke in da bodo vsaj deloma – za pošteno opravljeno delo – dobili pravično plačilo.

Namesto, da bi bila ob pridobitvi uporabnega dovoljenja NLB stanovanja predana tem obrtnikom in se tako poplačalo delavce, ta stanovanja prešla na državno DUTB kot terjatev. Danes pa se menda dogaja, da DUTB naj ne bi  imela osnovnega namena poplačati te delavce in obrtnike. Od teh ljudi, ki so svoje opravili, pa niso dobili plačila, terjajo še tisoč evrov po kvadratnem metru stanovanja. Ob tem ni odveč povedati, da je lastnik NLB in DUTB država.

Zato imam, ker verjamem v to državo in v to vlado, retorično vprašanje. Ali bo vlada kot skupščina nemudoma ukrepala in zagotovila spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen z obrtniki, z delavci, ki je bil sklenjen tako, kot vsi ostali dogovori, v dobri veri, da bodo izpolnjeni. Zelo narobe bi bilo, če bi ljudje dobili občutek, da država svoje dogovore izpolni samo takrat, ko jih sklene z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom, ne pa tudi takrat, ko bi morala garantirati, da bodo izpolnjeni do delavcev, do obrtnikov, do malih podjetnikov. Ker verjamem v to vlado in ker verjamem v to državo sem prepričan, da bo vaš odgovor, da, seveda.

DR. MIRO CERAR: Dovolite mi najprej nekaj uvoda, da bo javnosti bolj jasno v kakšnem kontekstu podajate odgovor. Kot veste je DUTB stanovanje pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk, ki je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. In ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je pač DUTB od bank prevzela tudi tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana tudi z nepremičninami in tak je tudi primer Celovških dvorov.

Zdaj, glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB, in to je pomembno, upravljati to premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in seveda po načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nadzor nad delom DUTB na podlagi zakonodaje izvaja ministrstvo za finance. Ampak to ne pomeni, da bi se lahko ministrstvo opredeljevalo do konkretnih poslov, ki jih samostojno upravlja DUTB. Vlada pa, kot ste navedli, je skupščina DUTB, ampak za vodenje poslov seveda ne odgovarja vlada, to je popolnoma jasno, ampak seveda spet poslovodstvo in to tako odškodninsko, kot korporacijsko pravno. Torej, skupščina, vlada kot skupščina, ne more odločati neposredno o vprašanjih vodenja konkretnih poslov razen, če bi tako seveda zahtevalo samo poslovodstvo.

No, in zdaj prehajam na to problematiko. Tudi do mene je prišla ta novica iz medijev in seveda me je zaskrbelo tako kot vas in kot sem že prej govoril, včasih mediji… Povedal sem drugače, kot se je potem povzemalo. Seveda povzemajo zadeve tako kot so, včasih pa se še posebej v tako imenovanem rumenem tisku ali kjerkoli pojavljajo tudi neresnice. Zato smo zelo previdni in vsako zadevo jasno preverjamo. Zato sem naložil ministrstvu za finance, da v najkrajšem možnem času pridobi vse informacije od DUTB in da tudi samo preveri kaj je na tej stvari.

Namreč, ko bo jasno kaj drži in kaj ne, bomo lahko videli kdo je pristojen za neko ukrepanje. Vsekakor pa se strinjam, da, bom rekel nekoliko bolj po ljudsko, da tu ne bi smelo priti do tega, da bi nekdo prinesel naokoli podjetnike, ki so pošteno opravili svoje delo z jasnimi zagotovili, glede tega kako bodo pridobili nepremičnine in zato se bom že kako zavzel in zaradi tega pričakujem, da me bo ministrstvo v najkrajšem času seznanilo z dejstvi, s stanjem in potem bomo videli kdo je pristojen za sprejetje ukrepov, če bodo ti potrebni, kajti zagotovo moramo razmišljati v smeri o kateri ste razmišljali tudi vi.

JAN ŠKOBERNE: Najlepša hvala za odgovor, sploh z zadnjim delom, z duhom zadnjega dela smo lahko zadovoljni. Pa vendar mi dovolite nekaj. Ko je bilo vprašanje Cimosa in prav je tako, je vlada na čelu z ministrom odreagirala hitro, mislim, da v tednu dni, in zagotovila 7 milijonov. Ko je šlo za vprašanje Magne Steyr smo hitro takoj sprejeli zakon. Tu gre za tri vprašanja, ali res obstajajo hipoteke, ki bi morale biti izbrisane ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. In če obstajajo, ali drži, da DUTB terja še dodatno plačilo tisoč evrov nekomu, ki mu je v resnici ta družba, država kakorkoli zdaj želite, dolžna plačilo za pošteno opravljeno delo. In če to drži, se mora to rešiti takoj.

Ne potrebujemo vprašanja kdo je pristojen. Če je vlada pristojna da DUTB dokapitalizira s 50 milijoni, ob tem, da moramo cel zakon sprejeti zato, da v tem Državnem zboru rešimo J skupino najslabše plačanih javnih uslužbencev, potem jaz verjamem, da bo, meni je vseeno kdo, ali minister za gospodarstvo ali minister za finance, če me pooblastite, bom z veseljem jaz dvignil telefon, vprašal, potem pa mora Vlada kot skupščina ukrepati. Ljudje so delali, zalagali s svojim denarjem in niso vredni tega, da jim z lista preberemo pristojnosti, postopkovne, ki jih vlada ima do DUTB. Vredni so tega, da se odgovori: ukrepali bomo v najkrajšem času in v tem delu sem vam hvaležen.

Vas pa iskreno prosim, da tega vprašanja, ki ga postavljam danes ne bo treba postavljati čez mesec dni še nekomu.

DR. MIRO CERAR: Kot sem rekel, že poteka preučevanje dejstev in zahteval sem, da se to nemudoma ugotovi. Torej, da vidimo kje smo, kaj se je v resnici dogodilo. In ko bo znano, se bo pač moralo, bo pač moral nekdo ukrepati.

Seveda pa je treba govoriti o pristojnosti, ker se mora vedeti ali mora ukrepati DUTB ali ministrstvo ali vlada, to bomo pa ugotovili potem, ko bomo videli do česa je prišlo, ali so bile nepravilnosti in kako jih je treba odpraviti. Zagotovo pa ta Vlada ne bo spregledala človeka. To pa dobro veste.

NK SD - Sinteza - ZSSS - ZDUS - MSS o zakonu o SDH

Škoberne: Z novelo zakona o SDH želimo izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja

Poslanci Socialnih demokratov in poslanec DeSUS Primož Hainz smo v postopek DZ vložili predlog novele Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katero želimo med drugim razširiti nadzorni svet SDH s predstavniki sindikatov, upokojencev, mladih in delavcev ter mu dati večja pooblastila. Skupaj s civilno pobudo Sinteza, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskim svetom Slovenije (MSS) želimo spremeniti miselnost glede upravljanja z državnim premoženjem.

Poslanec SD Jan Škoberne je na novinarski konferenci dejal, da so predlog pripravljali zadnjega pol leta in da ga niso spodbudili zadnji primeri, kot je propad prodaje Cimosa ali kadrovanje v upravo in nadzorni svet SDH. “Glavni cilj je izboljšati transparentnost in učinkovitost upravljanja državnega premoženja,” je povedal poslanec SD. Škoberne sicer pričakuje široko podporo, tudi zunaj koalicije. “Razširitev nadzornega sveta in njegovih pristojnosti pri upravljanju tako velikega premoženja ne bi smela biti problematična za nikogar,” meni Škoberne.

“Upravljanje je ključni faktor uspešnosti. V Sloveniji imamo upravljanje državnega premoženja organizirano tako neučinkovito kot verjetno nikjer v Evropi,” je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Andrej Cetinski iz civilne pobude Sinteza, ki je bila pobudnik sprememb glede Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pri pripravi predloga novele so sodelovali še predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije.

Kot je dejal Cetinski, je bila sedanja ureditev upravljanja z državnim premoženjem sprejeta v času pritiska trojke in pritiska za hitro razprodajo državnega premoženja. Pri pobudi za spremembo zakona so se zgledovali po nemški ureditvi, kjer da je v velikih podjetjih upravljanje razdeljeno med kapital in delavce. Cetinski je prepričan, da bi s sprejetjem predlaganih sprememb naredili pomemben premik pri upravljanju z državnim premoženjem.

Predlog novele med drugim predvideva, da bi nadzorni svet SDH razširili s sedanjih pet na deset članov. Od dodatnih petih članov bi štiri DZ v imenovanje predlagala vlada, in sicer dva na predlog reprezentativnih sindikatov ter po enega na predlog ZDUS in Mladinskega sveta Slovenije. Petega dodatnega člana bi izvolili zaposleni v tistih družbah, ki jih strategija upravljanja kapitalskih naložb države opredeljuje kot strateške ali pomembne. Uvedli bi, da bi morala uprava pred prodajo posamezne naložbe pripraviti načrt prodaje in zanj pridobiti soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet pa bi imel tudi večjo vlogo pri akreditaciji kandidatov za nadzorne svete družb v upravljanju SDH.

“Sprememba upravljanja podjetij v državni lasti lahko pripomore k spremembi korporativne kulture,” je dejal Andrej Zorko iz ZSSS ter menil, da so nemška podjetja boljša tudi zato, ker imajo v njih delavci vpliv na upravljanje, medtem ko so v slovenskih podjetjih le številke oz. sredstvo za doseganje ciljev kapitala. Dejal je tudi, da prodajalce državnih podjetij zanima le kupnina, ne pa položaj zaposlenih in prihodnost podjetja.

“Pričakujemo, da se bo s predlagano spremembo zakona tovrstna praksa spremenila,” je dejal Zorko in dodal, da podpora zakonu pomeni sprememb miselnosti pri prodaji državnega premoženja. “Socialne pravice morajo postati enakovredne ekonomskim pravicam. Višina kupnine ne sme biti v ospredju,” je prepričan.

Vpliv na upravljanje želijo tudi upokojenci. “Upokojenci želimo kot močan člen civilne družbe – nas je 630.000 – sooblikovati politiko upravljanja s premoženjem, ki je nastalo v času našega aktivnega dela,” je dejal predsednik ZDUS Janez Sušnik.

Mladinski svet meni, da bodo z novelo v soodločanje enakopravno vključeni tudi mladi. “Pomembno je, da se glas mladih sliši in da je upoštevan ter da se o prihodnosti družbe ne razpravlja brez mladih,” je dejal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl.

Kakšna je podpora v ostalih poslanskih skupinah, zaenkrat ni znano. Koalicija naj bi o predlogu še razpravljala. Poslanec DeSUS Hainz se je za podpis pod predlog odločil, da postopki čim prej stečejo. “Pri odločanju smo včasih malce počasni. Ne glede na dogovor iz prejšnjega tedna, da se s to novinarsko konferenco počaka, se mi zdi bolje, da je čim prej,” je povedal. Rešitve podpira, ker pri razvoju gospodarstva pogreša participacijo delavcev pri upravljanju. Ali bodo ostali poslanci DeSUS predlog podprli, ni želel ugibati, dejal pa je, da so bili prvi pogovori “pozitivni”.

Sušnik je povedal, da so predlog predstavili vsem poslanskim skupinam. Podporo so napovedale tudi nekatere opozicijske stranke, je dejal, v največji poslanski skupini, SMC, pa jasnega odgovora niso dobili.

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: “Če se je lahko sprejel poseben zakon za Magno Steyr, se lahko tudi zakon za reševanje podjetja Cimos in delovnih mest.”

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je odzval na vse večje težave podjetja Cimos, od nakupa katerega je svoj odstop napovedal italijanski sklad Palladio Finanziaria. “Dovolj je bilo govora o politični odgovornosti takrat, ko se pojavijo komplikacije. Vsi se obračamo na korporativno, neodvisno upravljanje, pa vidimo, kam nas je to pripeljalo,” je bil jasen Han ob novinarskem vprašanju politične odgovornosti glede nastale situacije.

Po njegovem mnenju mora krmilo v roke vzeti vlada ter s tem prevzeti odgovornost za reševanje več kot 4000 delovnih mest, od tega 1800 v Kopru, 800 v Mariboru, 300 v Vuzenici in kopico podjetij, vezanih na Cimos. Han je ob tem izrazil pričakovanje, da politika pomaga podjetju. “Če smo lahko sprejeli poseben zakon za Magno Steyr, verjemam, da lahko tudi zakon za reševanje Cimosa in delovnih mest v Sloveniji,” je poudaril Han.

Han je povedal, da je to razlog njegovega poziva koaliciji, da se nemudoma sestane in najde rešitev, ki bo Cimos obvarovala pred stečajem in izgubo delovnih mest, ne glede na to, kaj poreče Evropa zaradi t.i. državnih pomoči. Ob tem je Han spomnil na ukrep nemške vlade, ki je kupila podjetje Opel v težavah ter ga s tem tudi rešila.

Jan Škoberne v DZ

Škoberne o predlogu zakona o vajeništvu: “Poleg znanja je potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco.”

Namestnik vodje Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Jan Škoberne je ob razpravi o predlogu Zakona o vajeništvu poudaril, da Slovenija, podobno kot Evropska unija, ugotavlja, da je in želi biti družba znanja. “V okoliščinah globalizirane družbe biti zgolj družba znanja ni dovolj, saj je poleg znanja potrebna tudi veščina, saj znanje in veščina skupaj tvorita kompetenco, ki mora svoje temelje iskati v realni izkušnji,” je dodal Škoberne.

Prav zato je po njegovih besedah pomembno, da slovenski izobraževalni sistem znanje opremi z veščino v prid čimprejšnje in kakovostne integracije posameznikov na trg dela. “Resda na tovrstni zakon, ki bo mladim omogočil stik in izkušnjo prakse, čakamo predlogo,” je povedal Škoberne in hkrati ocenil, da “sedanji predlog odgovarja na ključne dileme, ki jih sodelovanje med izobraževanjem in proizvodnjo, industrijo, obrtjo, seveda tudi prinaša”.

Ob tem je opozoril, da pri zakonu ne gre pričakovati čudežev in da bo uspešnost implementacije zakona odvisna od vseh deležnikov v procesu vajeništva. “Na eni strani od obrtnika, učitelja, dijaka in seveda tudi javnosti, ki mora imeti ustrezno mero razumevanja ter potrpljenja, hkrati pa solidarne podpore do procesa, da bo slednji uspešen,” je pojasnil Škoberne.

Prav tako je Škoberne poudaril, da so bila v predlogu upoštevana opozorila Socialnih demokratov, da mora biti za opravljeno delo v okviru izobraževalnega procesa nagrada ter da se te dohodke ne upošteva pri odmeri socialnih transferjev. “To pomeni, da bo dijak, vključen v vajeniški sistem, še vedno lahko prejemal tako državno štipendijo, kot tudi denimo otroški dodatek, s čimer ne bo ogrožen sistem solidarnosti in s tem tudi ne eksistenčna sposobnost družine, da podpira svojega otroka pri vstopu v tovrsten sistem izobraževanja,” je poudaril Škoberne.  

Po njegovem je pomembno, da so po načelu »vsako delo šteje« iz naslova opravljenega dela plačani prispevki za pokojninsko dobo, kar poudarja ima še toliko večji pomen v luči dinamike trga dela, ki se je v zadnjem obdobju razvila. “Ko praktično ob vstopu ni več zaposlitev za nedoločen čas in je s tega vidika, vsako leto, vsak mesec delovne dobe še posebej pomemben,” je povedal Škoberne.

Kritike opozicije, da zakon prihaja prepozno, je poslanec SD zavrnil z vidika pripravljenosti pripravljavca zakona, da se najde socialni dialog, ko ima  sedaj zakon kljub prvotnim nasprotovanjem različnim interesnim organizacijam ter sindikatom večinsko podporo.

“Dilema, ki ostaja v tem predlogu, je po mnenju poslanca nujnost pedagoškega in andragoškega usposabljanja za tiste, ki bodo izvajali vajeništvo,” je opozoril Škoberne in dodal, “da gre namreč za mojstra oz. mojstrico, katerega oz. katere ključna naloga je naučiti vključene v procesu delati, torej, veščine, ki se odvijajo v delavnici, v obratu, v storitvenem delu in na ta del bomo seveda morali dati odgovor”.

“Reči, da nekdo, ki je mojster v svojem poklicu, denimo orodjarskem ali mizarskem 30 let, nima ustreznega znanja in veščine, da bi svoje zaposlene, v tem primeru pa tudi vajence, naučil delati in znal opozoriti na ključne in najpomembnejše veščine, prepreke pa tudi nevarnosti, bi bilo podcenjujoče do ljudi, ki imajo ogromno znanja in so k tej družbi veliko prispevali in lahko tudi s podporo tega zakona še veliko dajo,” je ocenil poslanec SD.

V zaključku razprave pa je Škoberne izrazil podporo zakonu v prvi obravnavi “v pričakovanju Socialnih demokratov, da se tekom nadaljnjega zakonodajnega postopka opravi konstruktivna razprava, na način, da se bo zakon z dopolnitvami naredil še boljši”.