Prispevki

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan vošči ob dnevu kulture

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije!

V petek, 8. februarja, mineva natanko 170 let od smrti velikana slovenske poezije dr. Franceta Prešerna, ko praznujemo dan slovenske kulture. Praznik, ki ga obeležujemo že vse od leta 1945 je po osamosvojitvi ohranila tudi nova država. To omenjam, ker želim poudariti, da je bilo dojemanje kulture v smislu osrednjega gibala slovenskega zgodovinskega razvoja, ne glede na morebitne svetovno nazorske razlike, vedno enotno.

Zgodovina slovenskega naroda je dolga in bogata. In četudi nismo bili nikoli največji ali najmočnejši, smo se kot narod izoblikovali in tudi obstali. In to v razmerah, ki našemu razvoju večinoma niso bile naklonjene in se je bilo treba za obstoj bojevati. Zasluge za to preživetje pa gredo prav kulturi, ki jo danes slavimo in skupnemu jeziku, ki sta nadomeščala odsotnost lastne države in lastnih političnih institucij. Razumljivo je torej, da ima kultura pri nas poseben zgodovinski in družbeni pomen. In prav zato je Slovenija tudi ena redkih, če ne edina država na svetu, ki je kulturi namenila državni praznik – dan kulture.

Lepo je, da se ob kulturnem prazniku še posebej spomnimo vseh velikih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki so tekom zgodovine bogatili našo kulturno zakladnico. Ki so bodisi s peresom, bodisi s čopičem ali kako drugače soustvarjali našo kulturno umetniško dediščino in branili našo narodno identiteto. A prav je tudi, da ob tej priložnosti spomnimo, da kulturo prevečkrat enačimo z umetnostjo, čeprav je kultura veliko več kot umetnost.

Kultura je namreč tista bivanjska lastnost, ki na neizbrisljiv način zaznamuje skupnost in z vsemi svojimi sestavinami določa prepoznavnost njene identitete. Je skupek dosežkov in vrednot, ki jih je ustvaril človek za dobro človeštva. Je spoštovanje teh vrednot in ravnanje po teh vrednotah. Skozi kulturo se kaže naše duhovno bogastvo oziroma, kot je zapisano v preambuli UNESCO-ve Univerzalne deklaracije o kulturni raznolikosti iz leta 2001: »Kultura je zbirka posebnih duhovnih, materialnih, intelektualnih in emocionalnih značilnosti posamezne družbe ali družbene skupine in obsega umetnost, literaturo, način življenja in sobivanja, vrednostni sistem, običaje in prepričanja«.

Kultura je sestavni del vsakdana in tudi naših medsebojnih odnosov. A tega se v sodobnem času, žal, premalo zavedamo. Tako kot se premalo zavedamo tudi dejstva, da spoštovanje kulturne raznolikosti, strpnost in medsebojni dialog predstavljajo najboljše jamstvo za globalni mir in varnost, pa tudi blagostanje. Se je pa slednjega, pred več kot 170 leti zavedal že dr. France Prešeren. Omenjene vrednote in ideale edinosti, sreče, sprave, svobode in sožitja je že tedaj izpostavil v svoji Zdravljici, v delu, ki je močno presegalo tedanji čas in je enako aktualno tudi danes.

Spoštovane in spoštovani,

naj bo zatorej današnji praznik zaznamovan tako z umetnostjo, kot tudi z vsemi ostalimi vidiki kulture. Še posebej pa z zavestjo, da je kultura še danes eno temeljnih gibal našega razvoja in napredka, zato moramo zanjo skrbeti in jo negovati v prav vseh njenih dimenzijah.

Iskrene čestitke ob prazniku, preživite ga s kulturo.

mag. Dejan Židan, predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora

Poslanica predsednika Židana ob dnevu človekovih pravic in 70. obletnici sprejema splošne deklaracije človekovih pravic

“Spoštovane državljanke, spoštovani državljani.

10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic. Človekove pravice nas opominjajo, da razmišljamo o sebi, o življenju in tem, kako ravnamo drug z drugim. Še posebej z bolj ranljivimi, kakor so otroci, ženske, invalidi in pripadniki manjšin. Izvirajo iz ljudi, pripadajo ljudem in so moč ljudi.

Človeška zgodovina je prepolna tragičnih dogodkov, ko so bile razlike uporabljene kot vzvod, da se človeka postavi proti človeku, skupnost proti skupnosti, narod proti drugemu narodu. Ko se ljudje med seboj delimo, se odpre širok prostor, kjer se izvršijo tudi dejanja, ki so nevredna imena človeka.

Naši evropski celini in našemu spominu so blizu vojne in zločini zoper milijone ljudi, ki so zgodaj vrgli temno senco na dvajseto stoletje. Spominjati se ni vedno lahko. Vendar so spomini o nesmiselnosti trpljenja vseh vojn neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju krhkosti in dragocenosti miru.

K sreči je tako, da ima temna tudi nasprotno, svetlo stran. Vesti in vizionarstvu nekaterih posameznikov in svetovnih voditeljev pred 70 leti se moramo zahvaliti, da se je po dveh uničujočih vojnah človeško dostojanstvo dvignilo ter postalo temelj mednarodnega miru, svobode in pravičnosti.

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki je bila v Združenih narodih razglašena 10. decembra 1948, je vsakemu človeku zgolj na podlagi njegove človečnosti priznala enake in neodtujljive pravice. Presegla je delitve in na najvišje mesto postavila posameznika in njegovo blaginjo.

Obeležitev sedemdesetletnice sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic je prelomen trenutek. Ne le zaradi visoke obletnice, ki jo je deklaracija doživela kot živ in po svoji vsebini še vedno aktualen dokument. Trenutek je prelomen, ker danes človekove pravice niti v državah, ki v mednarodni skupnosti veljajo za njihove temeljne zagovornice, niso za vse uresničene.

Na okoliščine sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic, njen duh in temeljne cilje, moramo posebej opominjati v času, ko v vseh delih sveta, tudi v naši neposredni soseščini, zalet dobivajo gibanja ter politične opcije, ki poudarjajo razlike in ustvarjajo nevarne delitve med ljudmi.

Trenutek je prelomen, ker jim ni tuje zasmehovanje vrednot enakosti, solidarnosti, vladavine prava in pravičnosti. Niti jim ni tuje potvarjanje zgodovinskih dejstev in zanikanj zločinov, ki so bili zagrešeni v imenu idej in ideologij, pri katerih se napajajo. Čeprav Evropa že več kot sedem desetletij velja za celino miru, varnosti in blaginje, vse našteto slabi dejansko moč človekovih pravic in nas dela manj svobodne.

Svoboda ni nekaj samoumevnega, stalnega in danega. Ni absolutna, niti dokončna. Predstavlja veliko odgovornost, da se borimo proti vsemu in vsakemu, ki bi izvajal nasilje ali ustrahovanje nad temeljnimi svoboščinami.

Od vseh nas, dragi državljanke in dragi državljani, je odvisno varovanje in spoštovanje človekovih pravic. Naših majhnih, a pogumnih korakov. »V majhnih krajih, blizu doma – tako bližnjih in tako majhnih, da se jih ne vidi na nobenem zemljevidu sveta. To so kraji kjer vsak moški, ženska in otrok iščejo enakost pravičnosti, enake priložnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Če te pravice niso pomembne tam, niso pomembne nikjer.« S temi besedami je Splošno deklaracija človekovih pravic pozdravila borka Eleanor Roosevelt. Želim si, da njen duh ostaja z nami tudi danes.

Spoštovani,

iskrene čestitke in vse dobro ob svetovnem dnevu človekovih pravic.”

mag. Dejan Židan

predsednik SD in Državnega zbora

Poslanica predsednika SD mag. Dejana Židana ob Dnevu državnosti

Slovenija je pred več kot četrt stoletja postala samostojna in neodvisna država.

V plebiscitarno odločitev ljudi za samostojno Slovenijo so bili vtkani upi in sanje za prihodnost. Ne le odločitev za samostojno pot, pač pa tudi odločitev za evropsko Slovenijo, ki temelji na mednarodnem pravu, spoštovanju in uresničevanju človekovih pravic. Takrat smo Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, odločno zastavili pot Slovenije, da bo država socialne in pravne pravičnosti, tržnega gospodarstva, odprte družbe, strpne, na spoštovanju temelječe kulture, zagovornica miru in sodelovanja v svetu.

Odločitve za samostojno Slovenijo ni mogoče izolirati od teh predstav. Od teh upov in sanj. Neizbrisno in trajno so del te odločitve. Tudi danes bi morale biti del naše skupne nacionalne vizije. Tudi danes morajo biti naš skupni program.

V šestindvajsetih letih smo prehodili svojo pot. Dosegli smo veliko. Ponosni moramo biti na to. A odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo ostajamo zvesti le, če jo uresničimo v celoti. Da tržno gospodarstvo, a takšno, kjer bo človek ostal človek človeku. Kjer bosta vladala red in pravičnost. Kjer bo človeško dostojanstvo postalo spet najvišja vrednota.

Živimo v prelomnih časih. Slovenija bo v prihodnjih letih soočena z novimi odločitvami, ki bodo spet zahtevale visoko nacionalno soglasje. Samo s soglasjem bomo lahko kos novim izzivom spreminjajočega se sveta, spreminjajoče se Evrope.

Ko bomo soočeni z novimi dilemami, ostanimo v srcu in glavi zvesti tistim vrednotam, ki so bile naš kažipot v času osamosvajanja in demokratizacije. Tistim vrednotam, ki so vodile naš narodnoosvobodilni boj, in tistim vrednotam, ki so pri nas in v Evropi gradile družbeni red s človeškim obrazom, vladavino prava, spoštovanja človekovih pravic in visoke ravni socialne pravičnosti.

V vseh regijah po državi, vidimo napredek, ki ga poganja odločnost ljudi, da si zgradijo boljši danes in jutri. Slovenijo vidim kot državo izjemnih potencialov. Te lahko skupaj uresničimo le, če se bomo organizirali, poskrbeli za potrebno infrastrukturo, predvsem pa znali spet v naša ravnanja, odločitve države, regij, občin, podjetij, vseh, zajeti ne le individualne ambicije in cilje, pač pa tudi naša skupna hotenja. Nova etapa nacionalnih ciljev pred nas postavlja vprašanja:

  • ali smo organizirani tako, da uresničimo priložnosti pred nami,
  • ali naš družbeni ustroj zagotavlja pravičnost in učinkovito zaščito pravic, brez katerih ne moremo obstati kot skupnost,
  • ali sedanja raven naše infrastrukture omogoča najboljšo možno povezanost in povezljivost, enake možnosti za razvoj, enake priložnosti za blaginjo,
  • kako naj se povezujemo z drugimi v Evropi in svetu, da okrepimo varnost, stabilnost in naše možnosti,
  • kako Slovenijo navznoter in navzven spreminjati tako, da bo zgled pravične, inovativne, uspešne družbe, glasnice miru, človekovih pravic in mednarodnega sodelovanja.

V zgodovini smo že večkrat dokazali, da smo marljiv, trdoživ in uporen narod. Danes je to upornost potrebno spet usmeriti v skupne cilje. V sobivanje, boljšo povezanost regije s preostalo Slovenijo, s tem pa boljše pogoje za nove naložbe in nova delovna mesta. V boljšo organiziranost, da uresničimo priložnosti, ki jih Slovenija ima v turizmu, gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in industriji.

Dogodki zadnjih let, globina krize in premnoga razočaranja naj nas ne oropajo odločenosti, da zgradimo Slovenijo, kakršna bi morala biti. Ne bojmo se odpiranja svetu, ampak v svojem znanju, inovativnosti in vrednotah črpajmo samozavest. Naj žica na meji ne lomi naše odločenosti, da živimo v Evropi brez meja. Naj takšen ali drugačen rezultat arbitraže ne spremeni naše volje, da s sosedi živimo v miru in sodelovanju. Naj družbene neenakosti ne zmanjšajo poguma, da jih odpravimo.

Odločitev za samostojno Slovenijo ne razumem kot enkratno odločitev, ki je bila uresničena z razglasitvijo države Slovenije enkrat za vselej. Razumeti jo moramo kot zavezo, da je v našo samostojnost integrirana tudi naša skupna vizija. O državi, v kakršni želimo živeti, in o svetu, ki mu želimo pripadati. Zato naj današnji praznik ne bo le spomin. Naj bo predvsem obuditev naše skupne zaveze. Naše odločenosti. Skupne energije nas vseh, da prihodnost oblikujemo v skladu z obljubo, ki smo jo pred šestindvajsetimi leti sprejeli tako odločno in tako enotno.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije,

tako doma kot po svetu,

iskrene čestitke ob državnem prazniku – dnevu državnosti!

Poslanica predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana ob 25. obletnici dneva državnosti

Spoštovane Socialne demokratke in spoštovani Socialni demokrati,
drage prijateljice in dragi prijatelji slovenske Socialne demokracije,
cenjene državljanke in cenjeni državljani Republike Slovenije!

Pred 25 leti je Slovenija postala neodvisna država. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela Temeljno listino o samostojni in neodvisni Sloveniji, dr. France Bučar pa je prebral Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje smo bili kot narod združeni pod državno zastavo Republike Slovenije. Prvi predsednik republike Milan Kučan je novo državo pozdravil z zgodovinskimi besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” V življenju posameznika četrt stoletja ni veliko, v obstoju države je še manj. Kljub temu, da smo Slovenci številčno majhen narod smo v relativno kratkem času svoje državnosti doživeli veliko. Pohvalimo se lahko s številnimi pomembnimi uspehi in dosežki, tudi ko smo se na svoji poti soočali s težkimi preizkušnjami. V vseh sferah življenja smo postali mednarodno priznana in ugledna država. Država, ki je bila vzor ostalim tranzicijskim državam na poti k najbolj razvitim državam sveta.

Slovenija je kot mlada država takoj in brez težav dosegla vse svoje največje cilje: izpolnila je zahteve za vstop v Evropsko unijo in hitro postala njena polnopravna članica, vstopila je v zvezo NATO, postala je članica Organizacije združenih narodov ter drugih uglednih in pomembnih mednarodnih organizacij. Rezultati in uspehi, ki jih nizamo Slovenci na različnih področjih so zavidljivi. »Mala« Slovenija v športu, znanosti in kulturi postavlja mejnike svetovnega formata.

Ko smo uresničili zastavljene državniške cilje pa se dandanes zdi, da smo v času po tem zaspali na lovorikah. Huda gospodarska kriza ni prizanesla niti naši mladi državi in v marsičem nam je nastavila ogledalo. Izkazalo se je, da smo tranzicijski prehod vzeli preveč lahkotno in samoumevno. Vsa država, vse njene državljanke in državljani smo se morali spopasti s težkimi izzivi. Resnica, s katero nas je soočila kriza je, da posledice krize niso le gospodarske in socialne narave, temveč, da je prišlo do krize vrednot. Čeprav dandanes gospodarski in finančni kazalci kažejo, da je nastopilo obdobje okrevanja, so posledice krize še vedno med nami. Čuti jih država, z njimi živijo naše državljanke, naši državljani.

Turbulentni časi pred nami nas opozarjajo, da moramo biti na izzive pripravljeni bolje. Da moramo v duhu sloge in enotnosti prerasti vse zamere, predvsem pa sebičnost in egoizem. Stopiti moramo skupaj! Složni in solidarni! Ne zaradi drugih, zaradi Evropske skupnosti in ostalega mednarodnega okolja, temveč zaradi nas samih. Za naše prihodnje rodove. Bolj kot kadarkoli prej moramo v ospredje postaviti zavest o skupni domovini. Zavest, da se moramo povezati in trdno nastopiti proti vsem negativnim vplivom, ki pritiskajo na našo mlado državo in s tem na nas. Ta zavest je bila nekoč že tako trdna, da nam je uspelo stopiti na samostojno pot. Ta zavest je tista, ki je sprožila odločilno energijo, s katero je slovenskemu narodu uspel zgodovinski korak v boljše življenje. S to zavestjo smo v preteklosti že premagali in preživeli veliko hujše krize, se postavili po robu sovražniku, se utrdili in si nabrali potrebne izkušnje za lepo prihodnost.

Prerasti moramo zamere, ki so zarezale in zamajale to zavest. Sosedje, prijatelji in državljani moramo stopiti skupaj, pozabiti na nepomembne stvari, ki nas delajo drugačne, sprejeti in predvsem ne soditi. Ko bomo premagali ovire, ki izhajajo iz naše notranjosti, se bomo lahko premaknili naprej. Lepa Slovenija, socialna varnost in složni državljani so bile sanje naših prednikov. To so tudi naše sanje. Čas je, da jih prebudimo v realnost!

Politika ima pri tem izjemno pomembno vlogo, saj mora povezovati in ustvarjati zaupanje. Predstavljati mora trdno zavest, da deluje za dobro slehernega državljana in mora pomagati pri iskanju poti, ki bo pripeljala do dostojnega, spoštljivega, kvalitetnega življenja. Dovolite, da na tem mestu, tudi kot minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v času, ko se kot država trudimo za uspeh slovenske pobude za obeležitev svetovnega dneva čebel, našemu narodu in državi zaželim tisto delovno vnemo, pridnost, složnost in marljivost, kot jih imajo čebele. Te plemenite opraševalke lahko preživijo le na način, da kot družina, ekipa delujejo in živijo v slogi – vse ostalo bi zanje pomenilo pogubo in izginotje.

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,
iskrene čestitke za državni praznik, praznujmo ga ponosno!

Naj živi Slovenija, naša ena in edina, skupna domovina!

mag. Dejan Židan
Predsednik Socialnih demokratov

Poslanica ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak ob 1. maju, prazniku dela

Spoštovani delavci in spoštovane delavke ter spoštovani vsi, ki imate delo za vrednoto!

Praznik dela je spomin na vse, ki so se borili za delavske pravice in osemurni delavnik. Praznik dela je tudi opomin, da ni nič samoumevnega. In opozorilo, kaj vse je še potrebno urediti. Poleg še vedno previsoke brezposelnosti je ena izmed večjih težav vse večja razlika med redno zaposlenimi in ostalimi zaposlenimi v atipičnih oblikah dela, med katerimi je trenutno najbolj izpostavljeno prekarno delo. Torej prepad med rednimi in tistimi prikritimi razmerji, ki bi morala biti redna delovna razmerja, pa niso. Vse to ni prav, je nedopustno in je posledica zlorab, manipulacij in na nekaterih mestih tudi odprtih vprašanj v zakonodaji.

V želji po pravičnejši ureditvi in po izenačitvi oblik dela smo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili dokument Dostojno delo za vse. Dokument je odziv na stanje na trgu dela in je želja po ureditvi razmer in odpravi anomalij, ki se kažejo v praksi. Je tudi odziv na že dolgoletna opozorila delodajalcev o previsokih stroških dela, preveliki obdavčitvi in na premalo fleksibilen trg dela.

Predstavljenih je več predlogov ukrepov, ki bodo urejala ta področja – od večjega nadzora trga dela, višjih kazni zaradi zlorab, v dokumentu so predlogi o znižanju obdavčitve dela, o poenotenju osnov in prispevnih stopenj za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja, pa tudi predlog za večjo mobilnost na trgu dela. Ukrepi zadevajo več resorjev, ne le resor ministrstva za delo, zato bo za skupni cilj, ki je dostojno delo za vse, potrebno sodelovanje vseh skupaj, tako različnih ministrstev kot tudi socialnih partnerjev.

Verjamem, da bomo skupaj združili moči in sprejeli ukrepe, ki bodo vsem posameznikom omogočili tako ekonomsko kot tudi pravno in socialno varnost. Dostojno delo za vse. Javna razprava o dostojnem delu že poteka. V naslednjem tednu z delom prične tudi posebna delovna skupina.

Preživite prijetne praznike in srečno!

dr. Anja Kopač Mrak
ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti