Prispevki

Poslanka SD Bojana Muršič

Muršič: “Postopek dostopa do javnih informacij mora biti pomoč, ne ovira za delo novinarjev.”

Socialni demokrati smo skupaj s poslanskima skupinama SMC in DeSUS, na pobudo Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov, Sindikata novinarjev Slovenije ter Transparency International (TI) Slovenia, vložili predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero bi bila iz postopkov pred Informacijskim pooblaščencem v primerih, ko je predmet odločanja dostop do podatkov, ki so po zakonu javni, izključena stranska udeležba. Slednja je namreč podaljševala postopke in stroške prosilcev.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je poudarila, da je zakon o dostopu do informacij javnega značaja namenjen uresničevanju temeljnih pravic, zapisanih v ustavi, zato morajo biti tovrstni postopki kratki in pregledni, za prosilce pa ne smejo predstavljati večjih stroškov. “V dozdajšnji praksi se je izkazalo, da lahko stroški prav zaradi stranske udeležbe velikokrat presegajo zmožnosti prosilcev,” je opozorila poslanka Muršič.

Ob tem je izpostavila pomen sodelovanja politike ter tistih, katere zakonodaja zadeva v praksi, ko prav slednja – praksa – pokaže, kje so slabosti in kaj je treba spremeniti, popraviti. Vsi trije govorniki na novinarski konferenci so pozvali k čimprejšnjemu sprejemu predlaganih sprememb, da bo zakon zaživel že v prvih mesecih prihodnjega leta.

Muršič o zakonu o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Bojana Muršič: Socialni demokrati pozdravljamo predlog Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na skupni novinarski konferenci podpisnikov predloga Zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami predstavila razloge za podporo SD predlogu zakona. Skupno stališče podpisnikov zakona je, da je zakon potreben, saj značilnosti dosedanje ureditve obravnave teh otrok – neusmerjenost na družino kot celoto, izključenost družine pri odločanju o pomočeh, nesistemska urejenost in nepovezanost pomoči ter njihova neenakomerna dostopnost – terjajo sprejem celostne rešitve.

Tako je zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami po predlogu nabor storitev za majhne otroke in njihove družine, ki so jim na voljo na njihovo prošnjo v določenem obdobju otrokovega življenja do obveznega vstopa otroka v šolo ter pokrivajo vsakršne dejavnosti posebne podpore, z namenom, da se zagotovi in spodbudi otrokov osebni razvoj; okrepi zmogljivost same družine, spodbudi socialna vključenost družine in otroka.

Poslanka Socialnih demokratov Bojana Muršič je ob tem poudarila, da je celostna obravnava ključna tako z vidika otroka kot tudi njihovih staršev, ki morajo po njenem ostati straši, ne pa terapevti, kar se je ob dosedanjem, neurejenem in nepreglednem stanju pogostokrat dogajalo. Ob tem je poslanka izpostavila pomen sodelovanja vseh pristojnih ministrstev (za zdravje, izobraževanje ter družino) ter tudi civilnih organizacij. “Predlog zakona je pot naprej za starše in otroke v težki situaciji, v kateri se znajdejo,” je povedala  poslanka Muršič. Ustrezen razvojni načrt, pospremljen s koordinirano in celostno obravnavo, pa je po njenem prepričanju temelj, na katerem se lahko gradi najoptimalnejši razvoj otroka, tudi s primerno vključenostjo in obravnavo celotne družine.

Pomanjkljivosti dosedanjih zgodnjih pomoči družinam, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, namreč kažejo, da so te pomoči zagotovljene z različnimi zakoni ali pa sploh niso zakonsko zagotovljene, ob tem pa umanjka pregledno usklajevanje potrebnih pomoči. Novi zakon je tako usmerjen k temu, da se ekipa strokovnjakov v razvojih ambulantah razširi, da se zagotovi večja povezanost pristojnih služb ter hkrati okrepi psihosocialna pomoč družini, ki se soočajo s stiskami, vprašanji ter strahovi.

Tako so poglavitni razlogi, zapisani v predlogu zakona za sistemsko ureditev zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami; pospešitev razvoja otroka s posebnimi potrebami in zmanjšanje možnosti za razvoj trajnih posebnih potreb tako, da izkoristimo najoptimalnejše obdobje otrokovega razvoja do vstopa v šolo, zmanjšanje stroškov izobraževanja, kar zmanjšuje potrebe po posebnem izobraževanju in z njim povezanimi storitvami v šolskem obdobju; zmanjšanje verjetnosti institucionalizacije otrok s posebnimi potrebami po dopolnjenem 18. oziroma 26. letu; utrjevanje samozavesti staršev, sooblikovanje njihove bolj aktivne starševske vloge pri skrbi za drugačnost otroka, vzgoji in varstvu, s tem pa povečanje zmogljivosti družin pri zadovoljevanju posebnih potreb njihovih otrok.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Ministrica Kopač Mrak: Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih

Ob obravnavi Družinskega zakonika na seji Državnega zbora je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak poudarila, da gre za drugi poskus modernizacije slovenske družinske zakonodaje, ko je prvi, pred petimi leti, propadel zaradi referenduma, ker je zakonik urejal tudi pravice istospolnih partnerjev in prepovedal fizično kaznovanje otrok. “Obe, takrat sporni vsebini, sta danes že urejeni v drugih zakonih, na skoraj enak način, kot je bil predlog Družinskega zakonika pred petimi leti,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Tako po besedah ministrice predlog Družinskega zakonika ne prinaša nobenih dodatnih pravic istospolnim parom in po njenem je vsakršna razprava o tem vprašanju, razprava o nečem, česar v zakoniku ni. “Danes je tu v DZ razprava, ki je namenjena zgolj sama sebi in nabiranju političnih točk, tistih, ki jo sprožajo,” je dodala ministrica. Glede na to, da je na področju otrokovih pravic in koristi še vedno aktualna zakonodajna iz leta 1976, je ministrica izrazila pričakovanje, da se v tokratnem poizkusu sprejme sistemska prevetritev zaščite otrokovih koristi – Družinski zakonik.

Zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih, sta po besedah ministrice osnovna cilja zakonika, kar je po njenem tudi razlog za prenos pristojnosti za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. “Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu,” je poudarila ministrica Kopač Mrak.

Ministrica Kopač Mrak povzema, da predlog zakonika jasno določa koliko časa lahko ukrep traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa ter uvaja tudi t.i. načelo najmilejšega ukrepa, da se ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabi tisti, ki otroka še zaščiti in hkrati čim manj posegel v pravice staršev, odvzem otroka staršu pa je v Zakoniku predviden kot skrajni ukrep.

Glede definicije družine, o kateri je bilo veliko tudi spolitiziranih polemik, pa ministrica poudari, da je družina definirana kot življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. “Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je povedala ministrica, med pomembnejšimi novostmi Zakonika pa izpostavila možnost mediacije v družinskih sporih, programe v podporo družine, ki so namenjeni zlasti spodbujanju pozitivnega starša in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanje odnosov v družini in aktivnemu preživljanju prostega časa, pripravlja pa se tudi podlaga za sprejetje resolucije v družinski politiki, ki bo temeljni strateški dokument na področju družin ter predlaga ustanovitev Sveta za otroke in družino.

“Gre za zakon, ki ga v Sloveniji potrebujemo, ki je prestal obsežno javno razpravo in je usklajen s stroko,” je povedala ministrica Kopač Mrak in dodala, “da zakonik podpirajo tako v Skupnosti centrov za socialno delo, Sodnem svetu, na Vrhovnem sodišču, Socialni zbornici, ter druge institucije”.

Poslanka Marija Bačič je v stališču Poslanske skupine Socialnih demokratov izpostavila, da so prav polemike glede pravic istospolnih, ki so se navsezadnje izrazile na dveh padlih referendumih, botrovale nameri, da se sprejme Zakonik, ki bo v prvi vrsti v korist otrok. Kljub temu, da »spornih« vsebin, ki so bile predmet referendumskih pobud predlog ne ureja, pa se žal tudi tokrat sliši nove napovedi o referendumu, kar je po mnenju poslanke zaskrbljujoče. Ob tem je povedala, da so bili na matičnem odboru upoštevani in navsezadnje sprejeti tudi amandmaji opozicije, “tako lahko v primeru nepodpore zakoniku trdimo, da gre bolj kot za vsebino za vnovično sprenevedanje in prodajo lastne politične propagande”.

Ob tem je poslanka SD spomnila na vsebine, ki so v razpravah o družinskem zakoniku pogostokrat zlorabljene in se z njimi še vedno manipulira, kot npr. pravica do splava, posvojitev otrok s strani istospolnih, oploditev z biomedicinsko pomočjo. Za konec je Marija Bačič dodala, da gre podpora Socialnih demokratov Družinskemu zakoniku ravno v sled zaščite otrokove koristi, čemur predlog v največji meri tudi sledi. Poslanka Bačič je še izrazila pričakovanje, da je to – otrokova korist – tisto, kar bo prepričalo tudi ostale poslanke in poslance, “da nam je vsem mar tudi za vse tiste otroke, ki nimajo – iz kakršnegakoli razloga že – obeh staršev in da tudi tem otrokom priznavamo pravice”.

Marija Bačič - poslanka SD

Poslanka Marija Bačič sprašuje vlado o domnevnem nasilju v mariborskem Mladinskem domu

Poslanka Socialnih demokratov Marija Bačič je na Vlado RS naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor.

Poslansko vprašanje za Vlado Republike Slovenije:

Spoštovani,

v zadnjih letih smo priča številnim primerom, ki nakazujejo vse večjo družbeno, ne nazadnje tudi politično, toleranco do različnih oblik nasilja nad najšibkejšimi, otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter njihovimi vrstniki v težkih družinskih in družbenih razmerah.

Kot družba v celoti smo za take izbruhe nasilja soodgovorni. Kadar pa se nasilje, trpinčenje in poniževanje dogaja v ustanovah, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, pa je stanje še toliko bolj skrb vzbujajoče. Nesprejemljivo je namreč, da država v skrbi za ranljive skupine le-te sprejema pod svoje okrilje, hkrati pa zanje ne zagotovi primernih razmer za dostojno življenje.

V minulih dneh smo v medijih zasledili pretresljiv prispevek o dogajanju v Mladinskem domu Maribor. Izrečenih je bilo veliko hudih obtožb, tudi nasprotujočih se obračunavanj, ki terjajo jasen odziv in nadzor ustanovitelja. V primeru, da držijo navedbe o nasilju in zlorabah v tej vzgojno-izobraževalni instituciji se lahko strinjamo z oceno, da so otroci oz. mladostniki iz težkih družinskih razmer bili premeščeni iz dežja pod kap.

V predstavitvi Mladinskega doma Maribor na spletu je zapisano, da je vizija njihovega dela, da se ustanova odziva na konkretne potrebe otrok in mladostnikov, da ostaja izhodiščni pristop dela odnos, da se ustvarja ugodna klima, kot izhodišče za vzpodbudno odraščanje otrok in mladostnikov z vsemi njihovimi odgovornostmi, pravicami in dolžnostmi. Odnosi v instituciji pa očitno nakazujejo, da realno stanje viziji ne sledi.

Skrb za najšibkejše je ogledalo družbe v kateri živimo. Ne da bi sodili o verodostojnosti v medijskih prispevkih izrečenih obtožb, je nujen takojšen odziv pristojnih z namenom zaščite otrok in mladostnikov. Nujen je zato, da otroci oz. mladostniki začutijo varnost, nujen pa je tudi za družbo, saj je treba krepiti višjo raven zavedanja o pomembnosti skrbi za njene najranljivejše skupine.

V zvezi z navedenim na Vlado RS naslavljam pisno poslansko vprašanje:

S katerimi ukrepi Vlada RS izvaja nadzor nad delovanjem mladinskih domov?

Ali sta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport seznanjena z domnevnimi kršitvami v Mladinskem domu Maribor?

Katere ukrepe izvajata oziroma načrtujeta Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v zvezi z ugotavljanjem domnevnih kršitev v Mladinskem domu Maribor?

S katerimi ukrepi Vlada RS oz. ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavljata, da sta vzgojno-izobraževalna in nastanitvena dejavnost Mladinskega doma Maribor usmerjena v dobrobit otrok oz. mladostnikov?

Zahvaljujem se za odgovore.

Marija Bačič

poslanka SD v Državnem zboru RS

Marija Bačič

Poslanka Bačič: “S pomočjo osebne asistence se bodo invalidi lahko enakovredno vključevali v skupnost, izobraževanje in zaposlovanje.”

Ob drugi obravnavi predloga zakona o osebni asistenci na seji Državnega zbora je poslanka SD Marija Bačič v razpravi o amandmajih izpostavila, da je zakon namenjen najbolj ranljivi populaciji, invalidom, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih opravil, ki jih zaradi oviranosti sami ne morejo opraviti.

“Ta zakon, je zelo pomemben zakon in upam, da ga bomo v Državnem zboru tudi soglasno podprli,” je poudarila poslanka. Zakon sledi konvenciji o pravici invalidov in zagotavlja pravice do dostojanstva, enake obravnave in samostojnega življenja, mora pa, po poslankinih besedah, slediti tudi načelu “nič o invalidih brez invalidov”. “Namreč ti edini vedo, kaj resnično potrebujejo, obiskalo nas je kar veliko invalidskih organizacij, ki so v imenu svojih članov povedale kaj pričakujejo od osebne asistence, mi smo jim prisluhnili in upam, da z njimi dosegli tudi dogovor o tem zakonu,” je dodala poslanka Bačič.

Ob tem je povedala, da se je tudi tekom dopolnjevanja zakona želelo priti nasproti tistim, ki so bili sprva nezadovoljni. “Slepim, gluhim, gluhoslepim in naglušnim s tem, ko se je z amandmajem  koalicije popravilo 9. člen zakona tako, da se število ur spremstva in komunikacije na teden spremeni v 30 ur na mesec,” je pojasnila poslanka SD. “Te ure bodo lahko koristili v strnjeni obliki, kar pomeni, da se bodo lahko vključevali v programe ohranjanja zdravja v zdraviliščih ali v športne, kulturne dejavnosti, lahko pa bodo v zameno za to dobili tudi denarno nadomestilo, koriščenje pa ne bo vezano na 65 let,” je izpostavila Marija Bačič ter ob koncu razprave izrazila zadovoljstvo, da bodo osebno asistenco dobile tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju.
 
Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je ob razpravi o amandmajih k zakonu ocenila, da je bistvena razlika, ki se bo uveljavila s sprejemom tega zakona o načinu sprejemanja osebne asistence, ki ne bo več zgolj možnost, temveč pravica. “Ko se nekaj določi kot pravica, se vedno določijo tudi pogoji, pod katerimi lahko za to pravico zaprosiš, jo zahtevaš, jo pridobiš, jo uresničuješ in pogoji so v zakonu določeni na način, ki je izhajal – tako jaz razumem predlagatelja, tako tudi mi razumemo na ministrstvu in tako smo tudi razumeli invalidske organizacije – iz nekih njihovih lastnih ocen, kako bi zadeva funkcionirala, čemu je osebna asistenca namenjena in v katerem obdobju je najbolj potrebno, da jo oseba ima,” je pojasnila državna sekretarka.  

Po besedah Martine Vuk je pomembno zavedanje, da je oviranost, pa naj bo to senzorna ali pa gibalna, samo ena od značilnosti, ki so skupne invalidkam in invalidom oziroma tem osebam, absolutno so si pa med seboj različni. Zato je po njenem vedno potrebna, ko se ocenjuje potreba, individualna ocena.  “Iz tega razloga bodo oblikovane posebne strokovne komisije pri centrih za socialno delo, ki bodo opravljale te individualne ocene, na podlagi katerih se bo določal obseg potreb. In po določenem obsegu potreb bo imela ta oseba možnost uveljavljati osebno asistenco,” je menila Martina Vuk.
 
Predvideva se, da bo zakon stopil v veljavo s 1. 1. 2019, kar je po mnenju državne sekretarke namenjeno vzpostavitvi komisije, da se postavi celoten sistem, v proračunih zagotovijo sredstva in v tem času sprejme tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.  Le na ta način, torej v povezanosti obeh zakonov, bo po besedah državne sekretarke tistim, ki pomoč potrebujejo moč zagotoviti čim daljše življenje v skupnosti, doma in čim večja podpora za to, da lahko nekdo, ki potrebuje pomoč, ali kljub temu, da potrebuje dodatno pomoč, živi samostojno.

Marija Bačič

Marija Bačič: Avstrija naj začasno odloži izvajanje spornega zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga dokler se odprta vprašanja ne razrešijo

Na izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o Predlogu priporočila Vladi glede napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov je predstavila poslanka Marija Bačič, ki je med drugim poudarila, da “Socialni demokrati delimo zaskrbljenost nad sprejetimi ukrepi Avstrije in tako podpiramo Vlado Republike Slovenije pri njenih prizadevanjih, da se zavaruje interese Slovenije”. Prav tako smo Socialni demokrati v sporočilih javnosti glede te teme poudarili, da bi spremembe, ki jih uvaja nova avstrijska zakonodaja lahko bile sporne, če nadzorni organi Republike Avstrije neeenako obravnavajo podjetja iz Slovenije in drugih držav. Ob tem menimo, da v novi avstrijski zakonodaji sporen del, ki obravnava avtoprevoznike kot napotene delavce, kar ni v skladu z direktivami EU; po našem razumevanju gre pri avtoprevoznikih za občasno službeno pot z različnimi cilji, ne pa za napotitev na delo v tujino. Zato je pomembno, da se ta problem razreši tudi na evropskem nivoju.

V skladu s tem Socialni demokrati od vseh članic EU in tako tudi od Avstrije pričakujemo ukrepe v smeri zagotavljanja spoštovanja skupnih evropskih dogovorov, s tem tudi zavezujočih aktov Evropske unije, ter sorazmerne in pravične določbe, ki bodo upoštevale specifike – tudi posameznih panog – ki so navsezadnje izločene iz posamičnih skupnih predpisov, s tem, da imajo svoje (avtoprevozniki). Od Vlade RS pa pričakujemo, da bo pred arbitrarnimi in nesorazmernimi ukrepi zaščitila slovenske delavce in tista slovenska podjetja, ki poslujejo pošteno in zagotavljajo dostojne zaposlitve svojim delavcem, doma ali v tujini.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov na seji Državnega zbora (9.2.2017):

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo težav, s katerimi se soočajo naša podjetja zaradi nove avstrijske zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga. Glede nastale situacije delimo zaskrbljenost vseh v tem prostoru. Na odboru smo si bili enotni, da damo Vladi vso našo podporo pri njenih dosedanjih in bodočih prizadevanjih za zavarovanje slovenskih interesov in slovenskega gospodarstva, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog dopolnjenega priporočila Vladi podpiramo. Naša podjetja – če pridobijo posle v drugih državah članicah – tam s svojimi delavci tudi izvajajo storitve. Svoboda izvajanja storitev je poleg prostega gibanja oseb, blaga in prostega pretoka kapitala eden temeljev notranjega trga EU in bistvo enotnega evropskega prostora. In – kot Socialni demokrati to moramo poudarjati – tudi zaščita delavskih pravic in izborjenih standardov v Evropski uniji se mora dvigniti na tako visok nivo kot toliko opevani “prost pretok” kapitala in blaga! Toda za varovanje pravic delavcev so odgovorne predvsem države same.

Države pa seveda varujejo svojo ureditev in veljavne delavske standarde. Tako, kot moramo v Sloveniji zahtevati, da za tuje napotene delavce pri nas veljajo slovenski standardi in zakonodaja, tako to poskuša Avstrija. Po našem skupnem mnenju pa gre sosednja država pri tem morda predaleč. Poštena konkurenca med ponudniki storitev in zaščita delavskih pravic sta tudi pri napotitvah v drugo državo ključni. In to je namen Direktive, s katero se naslavlja področja, ki so se v preteklih letih pokazala kot najbolj težavna, zlasti preprečevanje zlorab in krepitev zaščite pravic napotenih delavcev. A žal se velikokrat zgodi, da se tudi najboljši nameni pri izvedbi izkažejo kot problematični.

Zadnje dogajanje namreč kaže, da se – zaradi direktive in zaradi novega avstrijskega zakona – pogoji zaostrujejo do skrajne meje in praktično tujim podjetjem onemogočajo izvajanje dejavnosti v Avstriji.  Ta je namreč uvedla številne nove birokratske zahteve in ukrepe, ki se kažejo predvsem v zahtevah po predložitvi različne dokumentacije v nemškem jeziku, problematično pa je tudi izrekanje nesorazmerno visokih denarnih kazni, katerih višina se lahko multiplicira glede na število napotenih delavcev. Tudi Slovenija za delo tujcev predpisuje številne podobne ukrepe, a – kot je pokazala razprava na odboru – je izvajanje nove avstrijske zakonodaje morebiti prešlo mejo, ko se ovira tudi delo tistih delodajalcev, ki svoje delo opravljajo v okvirju veljavne zakonodaje in zagotavljajo dostojna delovna mesta.

Še največ težav pri tej rigorozni birokratski obliki nadzora  – ki je sicer popolnoma legitimen, a žal zelo neživljenjski – imajo prevozniki. Dejavnost mednarodnega transporta namreč ni izključena iz področja uporabe predpisov EU na področju napotitve delavcev, zato po novi avstrijski zakonodaji vse določbe veljajo tudi za to dejavnost, ne glede na čas trajanja posamezne čezmejne storitve, kar prevoznikom predstavlja nepremostljivo oviro pri izvajanju dejavnosti. Voznik tovornjaka je namreč na službeni poti, pogosto skozi več držav, in prav zato zanje veljajo posebni predpisi in posebna evropska direktiva. Za njeno upoštevanje potekajo pogovori med evropskimi državami in v njih sodeluje tudi Slovenija.

Zaradi tega pričakujemo, da bomo kot država usmerili vse napore v to, da se direktiva, ki to ureja, čim prej spremeni in se področje transporta, zaradi specifike, iz nje izloči. Vlada je preko svojih ministrstev aktivno pristopila k reševanju problema na različnih ravneh, in bo po potrebi svoje ukrepanje tudi zaostrila. V tem trenutku Republika Slovenija po diplomatski poti podpira pritožbe, ki jih je v imenu več kot 130 slovenskih podjetij na Evropsko komisijo vložila celovška odvetniška pisarna. Republika Slovenija je preko svojih diplomatskih predstavnikov vzpostavila kontakt in sodelovanje z drugimi sosednjimi državami Avstrije, ki se soočajo s podobnimi težavami kot slovenska podjetja, z namenom oblikovanja skupnega odgovora na posredne kršitve prostega pretoka blaga in storitev v Republiki Avstriji. Predlaga se, da Avstrija začasno odloži izvajanje spornega zakona, dokler se odprta vprašanja ne razrešijo in da bo v tem času mogoče pridobiti tudi pravno mnenje Evropske komisije.

Pričakujemo torej, da se bo naša država še naprej aktivno zavzemala za izločitev vseh vrst mednarodnih prevozov v cestnem prometu iz področja uporabe Direktive 96/71/ES, v skladu s stališčem Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto v Državnem zboru 3. junija 2016. Socialni demokrati se zavzemamo za diplomatsko rešitev problema. A kljub temu, v kolikor se izkaže, da so pravne možnosti izčrpane podpiramo tudi uvedbo skrajnega ukrepa Vlade, ki napoveduje in preučuje možnosti za uvedbo postopka za tožbo zoper Republiko Avstrijo na Sodišču Evropske unije v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Republiki Avstriji v skladu z veljavnimi pravili na ravni EU. Predlog priporočila v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo.

Poslanka SD Bojana Muršič

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Bojana Muršič v DZ

Poslanka SD Bojana Muršič odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice SD v Občini Ruše

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je zaradi spornega nakupa flis jopic z denarjem Občine Ruše danes odstopila z mesta podpredsednice DZ in občinske svetnice Občine Ruše. “Obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev svetniške skupine SD Ruše zavajala javnost, medije in stranko SD, za kar se vsem iskreno opravičujem,” je v odprtem pismu javnosti zapisala Bojana Muršič. Občina Ruše je z naročilnico svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 642 evrov kupila termoflis jopice v vrednosti 341 evrov, za preostali znesek pa je bil kupljen pisarniški material.

“Ker sem dobavljeni material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost,” je navedla Bojana Muršič. Celoten znesek v vrednosti 642 evrov, ki ga je svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, je že v nedeljo nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa je 1000 evrov nakazala Rdečemu križu za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam, je še zapisala poslanka SD. 

Poslanka SD Bojana Muršič, ki je zaradi zavajanja o porabi občinskih sredstev odstopila kot svetnica in podpredsednica DZ, pa po dogovoru z vodstvom stranke ostaja članica SD in poslanka. “Njeno javno priznanje, opravičilo in odstopa sta po oceni vodstva SD dovolj,” je v izjavi za medije povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Priznava pa, da je to etiketa za Muršičevo in stranko. “Potrebnega bo veliko časa, da si bo Muršičeva ugled povrnila, če si ga sploh bo lahko,” je v današnji izjavi novinarjem ocenil Han. A je ob tem izpostavil dejstvo, da je poslanka javno priznala, da je storila napako in zavajala, kar je treba po njegovem mnenju na nek način odpustiti.

“Vsi smo krvavi pod kožo, čas pa bo pokazal, ali je poslanka storila dovolj,” je dodal Han in se ob tem vprašal, kateri poslanec v zgodovini je še podobno ravnal, a se tudi strinjal, da se vsaka taka zadeva pozna na ugledu stranke in poslanske skupine. Na vprašanje, ali so poslanko pozvali k odstopu s poslanske funkcije, je Han odgovoril, da so se z njo pogovarjali o več možnostih, a je bila skupna odločitev, da je njen odstop z dveh funkcij relativno dovolj velik ukrep. “Mandata poslanke, ki so ji ga dali volivci, ji namreč nihče ne more odvzeti,” je spomnil Han in dodal, da bodo prav volivci na koncu presodili.

Je pa vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han priznal, da so prav zato, ker je poslanka zavajala, razočarani. Zaplet bi namreč, kot pravi, lahko rešili bistveno prej in z manj pompoznosti. V stranki SD po njegovih besedah iskreno obžalujemo zaplet, a je poslanka jasno povedala, da je storila napako, ki jo tudi sama iskreno obžaluje ter za to prevzela odgovornost. Ne glede na to, da gre po Hanovih besedah za sorazmerno malo denarja in v državi še za večje in pomembnejše zadeve ljudje ne odstopajo s funkcij, to ne zmanjšuje poslankine odgovornosti. “Sicer pa moramo tudi v poslanski skupini prevzeti del odgovornosti,” je ocenil vodja poslancev SD.

Javno pismo poslanke SD mag. Bojane Muršič v zvezi s porabo sredstev za delo Svetniške skupine Socialnih demokratov Ruše in njenim odstopom s funkcij v DZ in Občini Ruše:

Spoštovani,

obžalujem, da sem v zvezi z naročilom in porabo sredstev Svetniške skupine Socialnih demokratov (SD) Ruše zavajala javnost, medije in stranko Socialnih demokratov, za kar se vsem iskreno opravičujem.

Občina Ruše je z naročilnico Svetniške skupine SD Ruše v vrednosti 641,88 evrov nabavila tudi termoflis jopice v vrednosti 341,13 evrov, za preostali znesek je bil nabavljen pisarniški material. Ker sem dobavljen material prevzela sama, za ravnanje prevzemam vso odgovornost.

Celoten znesek v vrednosti 641,88 evrov, ki ga je Svetniška skupina SD Ruše za delo svetniške skupine porabila za nakup iz naslova dobavnice, sem včeraj, 8. maja 2016, nakazala na tekoči račun občine iz svojih sredstev, danes pa sem 1000 evrov nakazala Krajevni organizaciji Rdečega križa Ruše za nakup prehrambnih paketov socialno ogroženim družinam.

Kot svetnica Svetniške skupine SD Ruše in tudi predsedstvo SD Ruše smo del sredstev, namenjenih za delo svetniške skupine, namenili v korist ljudi. Tistih, ki so mi pomagali in nam svetnikom Svetniške skupine SD še dandanes pomagajo pri našem delu in so pogostokrat pomoči tudi sami potrebni. Nikoli niti evra denarja nisem in ne bom porabila v svojo korist. Priznam pa, da je bila moja presoja o nakupu termoflis jopic, ki smo jih svetniki Svetniške skupine SD Ruše razdelili ljudem, po Pravilniku o porabi proračunskih sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih svetnikov, napačna.

Namen pri nakupu termoflis jopic ne opravičuje dejanja, da sem kršila Pravilnik. Prav tako ne opravičuje mojega zavajanja v izjavah. Še posebej bi se na tem mestu želela opravičiti medijem in novinarjem, na vprašanja katerih sem glede porabe sredstev za delo Svetniške skupine SD Ruše trdila, da je šlo zgolj za nakup pisarniškega materiala.

Svoja dejanja iskreno obžalujem in zanje prevzemam odgovornost. Nepreklicno odstopam z mesta občinske svetnice Občine Ruše ter z mesta podpredsednice Državnega zbora Republike Slovenije.

Po pogovoru z vodstvom stranke Socialnih demokratov in zaradi zaupanja ljudi, ki so mi ga izrekli v izvolitvi na poslansko mesto, pa želim svoj poslanski mandat končati. V trdem delu, v prid ljudem. Slednji so tisti, ki bodo ocenili, ali je moje delo, kljub moji napaki in napačni reakciji nanjo, vredno njihovega nadaljnjega zaupanja.

Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Predstavitev Ivana Pintariča

Ivan Pintarič je kandidat SD za nadomestne županske volitve v Občini Puconci

Socialni demokrati smo aktivno vstopili v predvolilno kampanjo za župana Občine Puconci. Nadomestne volitve so sicer posledica žalostnega dogodka, smrti župana Ernesta Nemca, zato smo podali poziv vsem, da volitve, v znak spoštovanja do bivšega župana, potekajo zgolj na podlagi vsebine in brez negativne kampanje. Predsednik SD mag. Dejan Židan in pomurska poslanka SD Marija Bačič sta tako v soboto, 20. februarja, v Puconcih predstavila županskega kandidata Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci.

Ivan Pintarič

Županski kandidat Socialnih demokratov Ivan Pintarič je človek, ki v ospredje postavlja sodelovanje, razvoj, poštenost in povezovanje vseh. Ima jasno vizijo razvoja svoje občine in odlično ekipo, ki mu bo pomagala pri realizaciji projektov. Pintarič se je v svojem programu zavzel za nadaljevanje zastavljenih projektov pokojnega župana Ernesta Nemca in predstavil nekaj svojih prioritet, ki jih bo uresničil, če bo prejel zaupanje občank in občanov. Svoj volilni program bo naš kandidat za župana podrobneje predstavil volivkam in volivcem v prihodnjih tednih na terenu širom občine.

Predsednik SD Dejan Židan je na predstavitvi poudaril, da je Pintarič dober kandidat, ki bo lahko veliko naredil pri nadaljenm razvoju občine, prav tako pa si Socialni demokrati želimo, da bo tvorno sodeloval s sosednjimi občinami, še posebej z Mestno občino Murska Sobota, ki jo vodi župan iz vrst SD dr. Aleksander Jevšek. Poslanka SD Marija Bačič je poudarila, da je potrebno v občini posebej skrbno paziti na socialne teme, ki se jih ne sme podcenjevati in županskemu kandidatu Ivanu Pintariču zaželela vse dobro v prihodnjem mesecu kampanje.

Predstavitev županske kandidature Ivana Pintariča si lahko ogledate v videoposnetku:

Predstavitev županske kandidature Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci from Socialni demokrati on Vimeo.

Predstavitev županskega kandidata Ivana Pintariča za nadomestne volitve v Občini Puconci

Bojana Muršič v DZ

Podpredsednica DZ Bojana Muršič nagovorila Državni zbor na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Slavnostni govor podpredsednice Državnega zbora mag. Bojane Muršič na slavnostni seji Državnega zbora ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je potekala v sredo, 23. decembra 2015.

“Spoštovani predsednik republike, spoštovani ostali visoki gostje!

Cenjeni državljanke in državljani Republike Slovenije!

Na ta dan pred 25 leti smo se na plebiscitu skorajda soglasno, s kar 95-odstotno podporo tistih, ki so se udeležili plebiscita, odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.

“Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan.”

To hrepenenje je postalo realnost. Zasijalo je z najžlahtnejšimi barvami državnosti.

Z zaupanjem; brez garancije.

S ponosom; brez navdušenega občinstva.

Z zanosom dolgoletnih želja.

Dozorelo narodovo identiteto smo 23. decembra 1990 okronali z odločitvijo, da želimo živeti v lastni državi. Državnost smo si upali zaživeti. Prepreke so bile tisti čas zgolj izziv. Na dileme pa smo po tej plebiscitarni odločitvi kljub mladosti naše države odreagirali z zrelostjo in odločnostjo! Naša državnost je tisti čas gorela z vso močjo. Bila je navdihujoča. Državo smo želeli in zmogli postavili sami. Z voljo in odločnostjo. Negotovosti smo se uprli skupaj. V povezanosti. Brez te danes ne bi mogli govoriti o samostojnosti. Dihali smo za iste cilje; za skupno dobro. V enotnosti. Takrat smo presegli delitve na naše in vaše. Bili smo skupna sila.

Tako ne dovolimo, da 25. obletnica plebiscita ostane le slavnostno obeležje. Naj bo razgledna ploščad, s katere moramo brez predsodkov v bojazni za lastno vrednost pogledati naokoli in resnično uvideti, koliko dobrega smo postorili. Predvsem pa si iskreno priznati, kje smo zašli s skupne poti. Kje so manki, ki jih moramo odpraviti.

Danes ni na mestu vprašanje, v kakšni državi želimo živeti. Odgovor smo na plebiscitarni dan zapisali z zlatimi črkami – v samostojni in neodvisni državi. Naučiti pa bi se morali, da do razhajanj, delitev in vsega destruktivnega pride takrat, ko samostojnost in neodvisnost postaneta plen ozkih interesov, kalkulacij vseh vrst, tako političnih kot kapitalskih. Ponotranjiti moramo spoznanje, da se država in državnost ne merita v zapisih demokratičnih postulatov, temveč v njihovih polnih uresničevanjih. Prav tako moramo spoznati, da različnost ne ogroža enotnosti, temveč jo bogati. Da samostojnost ni mlinski kamen uresničevanja države navzven, temveč njen največji atribut. Ta spoznanja smo prevečkrat zanikali in jih ujeli v past družbenih, političnih, ekonomskih ter socialnih vprašanj; kljub dokazom, da zmoremo izzive reševali le takrat, ko gremo onkraj tega škodljivega ravnanja.

Spomnimo se, kako ambiciozno smo se znali enakovredno postaviti ob bok večjim. Kako smo dokazovali, da je mednarodna skupnost prostor, kjer bomo vrednote sožitja, spoštovanja in vzajemnosti ne le živeli, temveč jih nadgradili. Ta naša prizadevanja, to ambicijo so v nas prepoznali. V možnostih ekonomskega razvoja, povezanosti ter varnosti smo postali polnopravna članica mednarodnih organizacij. Dandanes, ob novih globalnih dilemah pa se zdi, da smo ta hotenja v preveliki meri usmerjali v državnost navzven; znotraj naših meja pa jih preveč ogradili za zidovi politike. Le-ta je v nenehnih trenjih prevečkrat izgubljala stik s temeljnimi vrednotami lastne države.

Težka finančna in gospodarska kriza je globoko zarezala v življenja naših državljank in državljanov. Hkrati pa je načela zaupanje, kar se kaže v vse večjih ekonomskih, socialnih in moralnih razjedah. Teh razjed pa ne bomo ozdravili, če se ne bomo sposobni spopasti z vprašanji elitizmov. Tistih, ki so se namesto soočenja s problemi z njimi okoriščali. Elitizmov, zraslih iz korupcije in klientelizma. Ali pa tistih, ki se skrivajo pod krinko funkcij, brez osebne odgovornosti do družbe in njenih posameznikov; ki v imenu kratkoročnih rešitev vedno iščejo bližnjice za krpanje pravne, ekonomske in politične praznine. Ki se nimajo poguma spoprijeti s pravo naravo problemov, temveč jih le prelagajo in s tem poglabljajo.

Prihodnost smo pred 25 leti videli kot razsvetljeno cesto. Cesto, na katero so svetile luči optimizma. Čeprav je bila polna preprek, pa nismo zgubili prepričanja, da jih ne bi zmogli premagovati; prav zaradi skupnih vrednot. Če imamo danes krizo vrednot, prav tistih, ki so nas združevale, je čas, da jih ponovno zaživimo. Veliko dela je pred nami. V ugodni gospodarski klimi je treba nadaljevati z ukrepi zmanjševanja brezposelnosti; težiti k revitalizaciji bančnega sektorja tako, da bo ta služil ljudem in gospodarstvu; spodbujati ustvarjalno okolje, kjer bo inovativnost vzklila v nova delovna mesta; povečati tok investicij tam, kjer bodo te učinke multiplicirale v prid gospodarskemu in družbenemu okolju.

Krepiti moramo pravno državo. Ta naj ne bo labirint, iz katerega izhod lahko najdejo le privilegirani; temveč naš varuh, pod streho katerega smo vsi enaki pred zakonom. Narediti moramo vse, da bodo človekove pravice sveti gral naše družbe, v katerega ni nikomur dovoljeno zlivati svojih strahov in bojazni, ga skrivati ali zanikati v imenu tradicije in procesov.

Negovati moramo socialno državo. Ta ne sme postati država v državi, v lasti pogajanj in kompromisov. Je ustavno določilo, kateremu moramo z vso ponižnostjo in odgovornostjo priznati status veziva uspešne družbe. S tem pa jo dokončno izpuliti iz rok tistih, ki mislijo, da je socialna država breme. Največje breme družbe se skriva ravno v ignoranci do socialne države, do ranljivih skupin, brezposelnih ali tistih, ki od svojega dela ne morejo preživeti, do mnogih upokojencev, vseh, ki ravno zaradi zanikanja socialne države plačujejo najvišjo ceno.

Priznati si moramo, da je zdrava država lahko samo tista, ki skrbi za zdravje svojih ljudi. Da je delo vrednota in ne miloščina, ki v imenu kapitalskega pohlepa pošilja ljudi pred vrata humanitarnih organizacij. Da se od tistih, ki upravljajo z našim, državnim premoženjem, terja največja mera odgovornosti v duhu dobrega in transparentnega gospodarjenja. Da je skrb za kakovostno in dostopno izobraževanje naložba v razvoj naše družbe in edini garant za njen dolgoročni obstanek. To so napori, ki jih moramo dandanes, še v večji meri kot do sedaj, od besed usmeriti k dejanjem. K temu nas je zavezal plebiscit pred 25 leti.

Posledice finančne in gospodarske krize bomo odpravljali še dolgo. Za reševanje nastale begunske problematike bodo potrebni večji napori celotne mednarodne skupnosti. Ti pretresi so našo državo – če si želimo priznati ali ne – postavili pred velike dileme; tudi v iskanju kratkoročnih rešitev za nastale razmere in v nujnosti dolgoročnega vpogleda v mednarodne procese ter naše vloge v njih. Z izzivi se lahko uspešno spopadamo le, če delujemo povezovalno in enotno. Na nas je, da zopet najdemo to samozavest – plebiscitarno samozavest. Takšno, ki krepi zavedanje, da pod okriljem skupnih evropskih vrednot ni treba samo sprejemati danih okoliščin, temveč se moramo nanje proaktivno odzivati.

Spoštovani,

naš narod nikoli ni ubiral lahke poti, a ob ključnih trenutkih je vedno znal ubrati pravo. Iz zorenja 25-ih let je moč uvideti, da smo naprej stopali takrat, ko smo se rešili spon navideznega ugodja. Ko smo skromnost zamenjali s samozavestjo. Prepoznali, da moramo biti sebi največji zaveznik. Vse tisto, kar smo živeli ob postavljanju naše države. Čas je, da to moč ponovno prepoznamo!

Spoštovane in spoštovani,

ob državnem prazniku Vam iskreno čestitam, ob tem pa Vam želim mirne praznike ter vse dobro v prihajajočem letu!”