Prispevki

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanec Nemec s pobudo evropski komisarki Bulc za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo

Poslanec SD Matjaž Nemec je na evropsko komisarko za mobilnost in promet mag. Violeto Bulc naslovil pobudo za koordinacijo reševanja slabih železniških povezav med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Poslanec SD Nemec tako predlaga, da Evropska komisija pod vodstvom komisarke Bulčeve glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca komisarki Violeti Bulc:

Spoštovana mag. Violeta Bulc, evropska komisarka za mobilnost in promet,

na vas se kot poslanec Državnega zbora, predvsem pa kot državljan Republike Slovenije, obračam z javnim pismom. To je rezultat pomislekov, negodovanj in teženj po spremembi ključnih vsebin v zvezi s prometno infrastrukturo v naši državi. Dobra prometna infrastruktura in mobilnost sta – bolj kot si marsikdaj uspemo priznati – med najpomembnejšimi podpornimi stebri gospodarskega, socialnega, okoljskega in nasploh celostnega razvoja države in regije. Še več, predstavljata ogrodje, na katerem se lahko vsi ti segmenti razvijajo.

Težave prometne infrastrukture, predvsem z vidika mobilnosti ljudi, so posledica več dejavnikov: političnih, gospodarskih, geografskih in kulturnih. Te je nemogoče obravnavati posamično. Vsaka, morda na videz še tako neznatna sprememba, pozitivna ali negativna na področju politike prometa in mobilnosti, posredno ali neposredno vpliva na širše področje življenja ljudi in države ter celotne mednarodne skupnosti. Prav tega celostnega vpogleda je bilo pri načrtovanju politike izgradnje ali nadgradnje prometne infrastrukture v Sloveniji premalo, kar se dandanes kaže kot neuravnoteženost posameznih stebrov, ko se je namesto razvojnega vpogleda v prihodnost osredotočalo na posamezne projekte, ter te namesto razvojnega pridiha obteževalo s partikularnimi interesi, tudi politike. Prav pravo razumevanje in delovanje politike v njenem prvobitnem poslanstvu, v odločitvah v prid ljudi ter njihovega blagostanja, je tako dejavnik, ključen za odločitve, ki bodo botrovale razvoju države v vseh pogledih, tako, da se bodo pozitivni gospodarski trendi krepili še naprej.

Ko govorimo o pozitivnih trendih ne moremo mimo turizma, kot dejavnosti, ki v našem prostoru iz leta v leto pridobiva na veljavi. Po podatkih Slovenske turistične organizacije je v letu 2015 turizem skupno zaposloval 13% vseh zaposlenih, prav toliko je prispeval k BDP ter ustvaril 8% celotne vrednoti slovenskega izvoza. Po podatkih organizacije je bilo v Sloveniji v letu 2015 prvič zabeleženih več kot 10 milijonov turističnih prenočitev, porast je zaznati tako med domačimi kot tudi tujimi turisti. Ključni trgi glede na število prenočitev pri nas pa so v tem letu med drugim bili Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška, …

Ti podatki so zelo spodbudni, a žal jih ne moremo povezovati z razvojem prometne infrastrukture, še posebej ko gre železniški in letalski promet. Glede na raziskavo The Travel & Tourism Competitiveness Report 2017, ki temelji na štirinajstih dejavnikih konkurenčnosti turističnega sektorja in obsega 100 indikatorjev, je Slovenija na 41. mestu konkurenčnosti v turizmu med 136. državami. To mesto vsekakor »kvari« ocena dejavnika letalskega prometa, kjer kljub napredku šestih mest glede na poprejšnje merjenje zasedamo 76. mesto. Bolj kot same raziskave in analize letalske (ne)dostopnosti realno sliko o tej nedostopnosti kažejo vsakodnevna pričevanja turistov in turističnih delavcev. Ti žal nimajo pohvalnih besed niti ko gre za železniško povezavo med Slovenijo in sosednjimi državami.

Kot Primorec imam priložnost slišati te upravičene kritike, ko so »vrata« pretočnosti v Slovenijo ali iz nje, vsaj kar se tiče železniškega prometa, dejansko zaprta. Da v letu 2017 ne moremo govoriti o vzpostavljenih direktnih železniških povezavah med ključnimi turističnimi in izhodiščnimi kraji Slovenije in Italije, je slaba naložba v slovenski turizem. Tako ne zmoremo usmeriti vsaj dela turistov iz sosednjih držav k nam,  na primer iz Benetk, ki so od slovenske meje (Nove Gorice) oddaljene manj kot 150 kilometrov in jih letno obišče več kot 10 milijonov ljudi, torej približno toliko kot je turističnih prenočitev pri nas v vsem letu. Ob tem je slaba tolažba, da so na posameznih relacijah med slovenskimi in italijanskimi mesti organiziranimi nadomestni prevozi, ki pa zaradi neusklajenosti, časovne nepredvidljivosti in zamudnosti ne morejo biti rešitev za ta vse večji problem. Da Slovenija zaostaja tudi v viziji rešitev tega problema za naprej kaže tudi dejstvo, da se na drugi strani meja  dogajajo veliki strateški premisleki in premiki: proga Benetke – Trst naj bi bila do leta 2024 posodobljena za hitrosti do 200 km/h, iz Trsta do Milana štirikrat dnevno vozi vlak, ki lahko na ustrezno urejenih odsekih doseže hitrost do 300 km/h.

Situacija je še toliko bolj nerazumljiva, ko vemo, da je v večjem delu železniška infrastruktura med obmejnimi kraji postavljena in urejena, povezav pa zaradi nezmožnosti dogovora med ključnimi akterji ni, ali pa so te izredno slabe in preredke za potrebe turistične in drugih dejavnosti (Nova Gorica – Gorica, Sežana – Trst, Nova Gorica – Beljak). Še več, glede na vse večje povpraševanje in s tem večanja frekvence potniškega železniškega prometa v Italiji in tudi Avstriji se zdi, da Slovenija postaja slepo črevo in da je obisk Slovenije ob turističnih destinacijah sosednjih držav bolj kot usmerjena in načrtovana dejavnost prepuščena naključjem, ki turistom prav zaradi slabih in neurejenih povezav povzročajo nemalo preglavic.

Glede na to, da je razvoj turistične infrastrukture na Goriškem in v Posočju v porastu (revitalizacija Bohinjske proge), s tem pa potrebe prebivalcev tega območja in širše po hitri prometni pretočnosti naraščajo, je prav, da se država in evropska prometna politika v večji meri kot do sedaj osredotočita prav na čezmejno povezovanje. Prav dobra prometna infrastruktura namreč predstavlja temelj vseh nadaljnjih korakov v sled razvoja,  turizem pa je ena od dejavnosti, ki nemudoma terja večji angažma prav na tem infrastrukturnem področju. Glede na bližino turističnih znamenitosti v primeru Slovenije, Italije in Avstrije so te priložnosti izjemne in vzajemnega značaja, vendar je prvi predpogoj za uresničitev dobra prometna povezanost izhodiščnih ali ciljnih (turističnih krajev) znotraj države ter čez mejo.

Različne civilne iniciative, posamezniki ter združenja po različnih področjih opozarjajo na te manke. Žal pa tekom let niso uspeli mimo različnih ovir, finančne, birokratske in pogostokrat kratkovidne narave. Največji problem je v pomanjkanju politične volje na lokalni, predvsem pa državni ravni. Kljub temu, da z vidika Evropske komisije in nasploh vizije prometne politike morda ti problemi niso na A-listi prioritet, pa vendar menim, da terjajo največjo pozornost in, kot se je izkazalo, koordinatorja s strani Evropske komisije.

Spoštovana gospa Bulc, zato na vas naslavljam pobudo, da Evropska komisija pod vašim vodstvom glede teh vsebin skliče sestanek med pristojnimi ministrstvi Slovenije, Italije in Avstrije ter se dogovori o možnostih in časovnici za nadgradnjo prometnih povezav, v prvi fazi med tistimi obmejnimi kraji, ki so zaradi te problematike že danes prikrajšani.

Za vaš odgovor se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Matjaž Nemec

poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

Sestanek o predlogu zakona o SDH

Socialni demokrati smo pozvali parlamentarne stranke k podpori sprememb zakona o SDH

Na sestanku vodstva Socialnih demokratov (SD) s predstavniki Civilne pobude Sinteza, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Mladinskega sveta Slovenije (MSS) smo v sredo, 1. marca, skupaj sklenili, da storimo korak naprej pri kakovostnem upravljanju državnega premoženja v korist vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. Upravljalec našega skupnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), potrebuje več transparentnosti, več sodelovanja javnosti in več ekonomske demokracije, v kateri sta delo in kapital partnerja, ne pa, da se odločitve sprejemajo nepregledno in le v korist kapitala.

Predlog sprememb Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je v zadnjih mesecih nastajal na pobudo Sinteze in v sodelovanju Socialnih demokratov z ZSSS, ZDUS in MSS.

Ključne rešitve, ki jih predlog novele zakona prinaša:

- širitev nadzornega sveta s 5 predstavniki javnosti (aktivne generacije, upokojencev in mladih) ter zaposlenih,

- jasnejši in bolj transparentni postopki pri dolgoročnem upravljanju in morebitni prodaji podjetij v državni lasti,

- več odgovornosti nadzornega sveta in sodelovanja javnosti pri nastajanju Strategije upravljanja kapitalskih naložb države.

Socialni demokrati smo usklajen predlog novele zakona danes posredovali koalicijskim in vsem drugim parlamentarnim strankam s prošnjo za podporo  ter sopodpis za vložitev v parlamentarni postopek.

“Za boljše in bolj odgovorno upravljanje premoženja, ki pripada vsem državljankam in državljanom, moramo postaviti pregleden sistem, v katerem bomo lahko prepričani, da upravljalci pri upravljanju skupnega premoženja zasledujejo predvsem javni interes,” je ob robu sestanka poudaril predsednik SD mag. Dejan Židan.

Predlog novele Zakona o SDH 01-03-2017

Jan Škoberne - poslanska pobuda

Poslanec Škoberne s pobudo ministrici za izobraževanje glede zagotovitve dokončanja študija študentom predbolonjskih programov

Poslanec SD Jan Škoberne je na ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič naslovil poslansko pobudo v zvezi s prehodom na bolonjski študij za študente predbolonjskih programov, ki do konca septembra 2016 še niso uspeli zaključiti študija.

Besedilo poslanske pobude:

Spoštovana ministrica dr. Maja Makovec Brenčič!

Veljavna zakonodaja določa, da so morali študentje predbolonjskih programov do konca septembra 2016 zaključiti študij, če so želeli zaključiti izobraževanje po predbolonjskih programih, po katerih so se vpisali. Zaradi tega smo v preteklih mesecih videli velik pritisk na visokošolske zavode, kjer je veliko število ljudi želelo zaključiti svoje izobraževanje.

Nekateri študentje iz različnih razlogov (neopravljeni izpiti, neopravljeni zagovori diplom) do konca septembra niso uspeli zaključiti starih, predbolonjskih študijskih programov, čeprav so to načrtovali. Ker so načrtovali, da bodo svoj študij zaključili, predhodno niso oddali prošnje za prehod s starega na bolonjski študijski program, da bi se jim priznale že opravljene obveznosti in da bi izvedeli, na kakšen način lahko svoj študij zaključijo po bolonjskem sistemu. Če bi študentje želeli svoj študij nadaljevati v bolonjskem sistemu že v študijskem letu 2016/2017, bi se morali predhodno do sredine septembra na prijaviti na razpis za vpis po merilih za prehode in se vpisati v novi študijski program.

Ker je marsikdo predvideval, da bo svoj študij zaključil po tem roku, se ni prijavil na razpis za vpis, na nekaterih študijskih programih pa mest za vpis po merilih za prehode sploh ni bilo. Zdaj je takim študentom onemogočen vpis v tem študijskem letu, četudi jim je za dokončanje ostala lahko tudi le ena obveznost, kar pomeni, da bi tudi po pretvorbi in priznavanju opravljenih obveznosti svoj študij lahko zaključili v čim krajšem času. Prav tako je za takšne študente po merilih za prehode predviden vpis na prvostopenjske študijske programe, čeprav je stopnja izobrazbe, ki jo študentje pridobijo po končanih starih predbolonjskih programih, izenačena s stopnjo, ki jo študentje pridobijo po končanjih drugostopenjskih, tj. magistrskih, bolonjskih programih. O več različnih zgodbah študentov je pred časom tudi pisal časnik Delo.

Upoštevajoč navedeno problematiko naslavljam naslednjo poslansko pobudo:

– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj zagotovi, da se razpiše dodaten rok za vpis po merilih za prehode, tako da se študentom, ki jim do konca septembra 2016 ni uspelo dokončati starega študija, omogoči čimprejšnje dokončanje študija po bolonjskem programu.
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naj skupaj z visokošolskimi zavodi zagotovi, da se bodo študentje, ki želijo študij dokončati po bolonjskem programu, lahko vpisali v primerljiv letnik študija glede na opravljene in priznane obveznosti ne glede na stopnjo študija.

Da se mora študent, ki je na primer dokončal enega od dveh dvopredmetnih programov na Filozofski fakulteti in mu na drugem manjka samo en izpit ali zagovor diplome, najprej za eno leto vpisati na prvo bolonjsko stopnjo, nato pa naj bi še dve leti študiral na drugi bolonjski stopnji, namreč nima smisla. Zato naj se zagotovi, da lahko svoj študij (seveda ob izpolnitvi vseh zahtev po merilih za prehode) zaključi v najkrajšem možnem času. V kolikor je potrebno tudi predlagam, da MIZŠ pripravi ustrezno dopolnitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, da se uredi ta problematika.

Jan Škoberne
poslanec Socialnih demokratov

Janko Veber v pisarni DZ

Poslanska pobuda Janka Vebra vladi za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu

Poslanec SD Janko Veber je v poslanski pobudi vladi predlagal, da vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. Vlada naj v treh mesecih posreduje DZ program sistemskih ukrepov za zdravstvo, zlasti za področje pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da bi zagotovili delovanje zdravstvenega sistema in dolgoročno uredili zmanjšanje čakalnih dob.

Veber je navedel, da je primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse državljane strateški interes Slovenije. “Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje,” je poudaril Veber. Po njegovem mnenju “slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi”.

Kot je zapisal Veber, se na sprejem zdravstvene reforme ne sme čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, je treba ukrepati takoj. “Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje,” je prepričan Veber.

Tako je Veber vladi predlagal, da v enem mesecu uredi sistem prerazporeditve bolnikov na tiste bolnišnice po državi, kjer so čakalne dobe manjše. Če bi bolnik zavrnil obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, pa je po prepričanju Vebra “treba razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega”. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, po Vebrovem mnenju ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov.

“Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za neukrepanje, zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več, ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug,” je opozoril Veber. “Za prednostno financiranje čakalnih vrst preko 90 dni pa naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve z drugih manj nujnih proračunskih postavk,” je še predlagal poslanec SD.

Poslanska pobuda Janka Vebra za zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu naslovljena na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc:

“Spoštovani,

v poslanski pobudi predlagam vladi, da se vse čakalne dobe v zdravstvu takoj omejijo na največ 90 dni. V treh mesecih naj vlada predlaga Državnemu zboru program sistemskih ukrepov na zdravstvenem področju, še posebej na področju pomanjkanja kadra, opreme in sredstev, da se primerno zagotovi delovanje zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in zmanjšanje čakalnih dob uredi dolgoročno.

Primerno delujoče zdravstvo in primeren dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev za vse naše državljane je strateški interes Republike Slovenije. Vlada je dolžna zagotoviti nujno delovanje zdravstvenega sistema in dolžna temu cilju podrediti svoje prioritetno delovanje. Slovenski državljani ne smejo biti talci politike, ki ni sposobna pravočasno sprejeti ustrezne zdravstvene reforme in celovito urediti zdravstva v državi. Na sprejem zdravstvene reforme ne smemo čakati še mesece in leta. Na najbolj občutljivih mestih, kjer se kažejo vse napake neprimernega dela na zdravstvenem resorju zadnjih 25 let, moramo ukrepati takoj. Vlada je dolžna temu cilju prednostno podrediti svoje organizacijsko in javnofinančno delovanje.

Vladi dajem tudi poslansko pobudo, da se v roku enega meseca uredi sistem prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše. V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami.

Zastopnica pacientovih pravic v Republiki Slovenije je ugotovila: »Nemalokrat se pacienti znajdejo v situaciji, ko ob sumu na težko diagnozo ali pa že ob znani takšni diagnozi čakajo najprej na nadaljnjo diagnostiko in potem šele na sprejem na zdravljenje po več mesecev. Ali pa, ko jim njihovo sicer ne življenjsko ogrožajoče stanje povzroča hude bolečine in morajo v vmesnem času prejemati razne protibolečinske terapije in čakati na zdravljenje v bolniškem staležu«. Zastopnica hkrati opozarja tudi na dejstvo, da so pacienti včasih premalo seznanjeni z možnostmi, da si za posamezne zdravstvene storitve poiščejo drugega izvajalca zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe sprejemljive in ustrezajo z napotnico predpisani dobi glede na stopnjo nujnosti.

Pomanjkanje denarja ne sme biti izgovor za ne ukrepanje, kot je bilo že neštetokrat prej. Zaradi predolgih čakalnih dob v zdravstvu ne sme umreti noben slovenski državljan več. Ne bolnik, ne zdravnik in ne policist ali kdo drug. Za prednostno financiranje čakalnih vrst, preko 90 dni naj vlada po potrebi uporabi proračunsko rezervo ali prerazporeditve iz drugih manj nujnih proračunskih postavk.”

Janko Veber
poslanec SD

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali

Poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec je v zvezi z izvajanjem zakonodaje s področja zaščite živali na ministrico za notranje zadeve ter ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovil poslansko pobudo.

Poslanska pobuda Matjaža Nemca notranji ministrici in kmetijskemu ministru:

V zadnjih dneh je ponovno veliko govora o neodgovornem ravnanju lastnikov živali. Veliko prahu sta dvignila primera psov zaprtih v razgretem avtomobilu v Kopru in že takoj naslednji dan v Mariboru. Verjamem, da ste s primeroma – če ne drugače pa iz medijev – seznanjeni, zato na tem mestu dogodkov ne bom povzemal.

Razlog za to pobudo tiči drugje. Samo ta dva primera, ki zelo odmevata, ponovno in bolj kot kdajkoli odpirata številna vprašanja, ki se dotikajo ukrepanj v primeru, ko na vročem soncu v avtomobilu naletimo na psa. Zaskrbljeni državljani imajo občutek, da pristojne službe velikokrat zatajijo. Ker mi je njihova skrb blizu, si resnično želim, da končno vzpostavimo prakso dopustnih ravnanj in odgovorno postopanje vpletenih.

Po navedbah društev za zaščito živali, se pristojne službe v primeru psa, zaprtega v avtu v Kopru sploh niso odzvale, kar je po mojem trdnem prepričanju nedopustno. Drugače so ravnali policisti v Mariboru. Razlika v ravnanjih, v razmaku nekaj ur, kaže na to, da postopki niso predpisani in enotni. Pa bi morali biti.

Neodzivnosti pristojnih služb (policija, veterinarska inšpekcija, zavetišče) v primeru Kopra kaže na komunikacijski šum in nedorečenosti glede pristojnosti. Ena od izjav Veterinarske inšpekcije je bila, da inšpektor postopek izpelje le v primeru, ko ga o tem obvesti policija. Ker slednje kaže na prelaganje odgovornosti med pristojnimi službami je nujno, da so v tovrstnih primerih pristojnosti jasno opredeljene, postopki pa natančno določeni.

Na podlagi vsega navedenega, vam spoštovana ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar, s to pobudo predlagam izdajo obveznih navodil policistom kako ravnati v tovrstnih primerih. Spoštovani minister mag. Dejan Židan, enako pobudo za izdajo obveznih navodil uradnim veterinarjem oziroma veterinarski inšpekciji predlagam tudi vam.

Ni odveč, če tudi na tem mestu še enkrat pozovemo lastnike živali k odgovornemu lastništvu; me pa žalosti, da moramo vedno znova poudarjati, da je zapiranje živali v avtomobile, ko je ozračje pregreto, nedopustno! Za ponazoritev teže problema naj navedem podatek, da lahko toplotni udar za žival, zaprto v avtomobilu ali privezano na soncu nastopi že v manj kot 10 minutah.

Pri tem pa vam, minister mag. Židan, še predlagam, da na pristojnem ministrstvu razmislite tudi o dopolnitvah prekrškovnih določb v Zakonu o zaščiti živali, ki naj (denarno) sankcionirajo tudi malomarnost lastnikov živali, saj je ravno ta najpogostejši vzrok za nepotrebno trpljenje živali.

Menim, da smo kot družba že dovolj zreli in ozaveščeni, da se strinjamo v načelnih usmeritvah da so vsa ravnanja, ki namerno ali pa “zgolj” iz čiste malomarnosti povzročajo trpljenje živalim, nesprejemljiva in jih je potrebno primerno sankcionirati.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov

Poslanka SD Bojana Muršič

Poslanska pobuda Bojane Muršič ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v zvezi s spremembami zakonodaje

Poslanka SD mag. Bojana Muršič je na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc naslovila pobudo za spremembo uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki onemogoča, da bi ljudje neporabljena zdravila darovali na primer ambulantam za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Poslanka Muršič je v pobudi ministrici Kolar Celarčevi med drugim opozorila tudi na anomalijo zakona o pacientovih pravicah, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve. Po njenih navedbah bi iz obveze vodenja čakalnih seznamov morali izvzeti tudi zobozdravnike, tako kot so že izvzeti družinski zdravniki in pediatri, saj sedanja ureditev v zobozdravstvu le ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi.

Poslanska pobuda, ki jo je v zvezi s spremembami zakonodaje poslanka naslovila na ministrico za zdravje:

“Spoštovana ministrica za zdravje, gospa Milojka Kolar Celarc!

V zadnjem obdobju javnost pretresajo številne zgodbe o zlorabah, goljufijah in ponižanju ljudi. Del teh zgodb se odraža tudi v spremembi položaja posameznikov, ki ostajajo brez dohodkov, brez pravic in brez dostopa do vsega tistega najnujnejšega, ki še določa mejo dostojne zdravstvene oskrbe.

Takšne zgodbe se odvijajo vsem tistim, ki ostanejo brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi, ki posameznika pripeljejo do tega, so različni, vsekakor pa za posameznika boleči, saj so ostali brez osnovnega dostojanstva. Sami posamezniki si pri rešitvah le težko pomagajo, zato je to naša naloga. Treba je narediti skupne korake več deležnikov in pomagati tej skupini ranljivejših.

Spoštovana ministrica, zato podajam dve pobudi, ki danes sodita med bolj aktualne in bi se ju lahko uredilo z malo strokovne in politične volje.  

Prva pobuda se nanaša na zdravila, ki so še uporabna, a jih ljudje več ne potrebujejo in jim zato ostajajo doma. Do nedavnega je veljal poziv, da lahko posamezniki ta zdravila prinesejo v ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja (pro bono ambulante), zdravniki pa ta zdravila podarijo tistim, ki si jih ne morejo privoščiti. A od leta 2008 velja Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki te prakse ne dopušča. Strokovnjaki opozarjajo, da ko zdravilo enkrat zapusti lekarno, sledljivost zanj ni več zagotovljena, ne ve se kako se je z zdravilom ravnalo, nepravilno shranjevanje pa lahko povzroči, da postane zdravilo nevarno tudi za življenje. Vse to drži. A kljub temu menim, da bi lahko in morali iz te uredbe izvzeti določena zdravila, ki pri shranjevanju niso posebej zahtevna. Verjamem, da osebje v teh ambulantah zdravila pozna in je dovolj strokovno usposobljeno, da lahko presoja, katero zdravilo je možno posredovati naprej in katero je potrebno uničiti.

V zvezi z navedenim dajem pobudo, da opravite razmislek o spremembah Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili in iz nje izvzamete vsa tista zdravila, za katera velja, da njihovo shranjevanje ni zahtevno in posledično zaradi tega niso nevarna za zdravje in življenje ljudi ter tako omogočite, da se nadalje uporabijo v ambulantah za ljudi brez zavarovanja.

Druga pobuda se nanaša na čakalne sezname v zobozdravstvu. Ta zadeva je dvignila veliko prahu tako pri uporabnikih kot pri izvajalcih. Stvar je povezana s čakalnimi seznami v zobozdravstvu, za katere se je v praksi pokazalo, da jih je nemogoče voditi po zakonu, saj je učinek ravno obraten – namesto krajšanja se čakalne dobe podaljšujejo, s tem pa naraščajo tudi stroški za zdravljenje, saj se lahko v čakalnem obdobju stanje pacientov drastično poslabša.

Ker sem prepričana, da ste s problematiko seznanjeni, na vas naslavljam pobudo, da v Zakonu o pacientovih pravicah, ki je v normativnem programu dela vlade za leto 2016, odpremo 15. člen zakona in to anomalijo, ki se nanaša na nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč in čakalne sezname za konservativne zobozdravstvene storitve (plombe, koreninska zdravljenja) iz določb zakona izvzamemo, podobno kot smo izvezli splošno medicino in pediatrijo. Na čakalnih seznamih se tako ne bi vodili pacienti po prvem pregledu in tisti za kontrolne preglede, temveč bi se na čakalni seznam uvrstili pacienti za prvi pregled, za začetek zdravljenja v specialističnih ambulantah in za protetiko.

Ker se je zakon v praksi izkazal za neracionalnega in neživljenjskega, ga je potrebno popraviti, saj ustvarja nove čakalne vrste in ne učinkuje v dobro ljudi. Zato upam, da bo moja pobuda deležna razumevanja in bo spodbudila k iskanju rešitev.

Spoštovana ministrica,

v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo iskali rešitve, ki bodo večale blagostanje vseh državljank in državljanov. Tudi naše predvolilne obljube so bile usmerjene na delovanje v dobro ljudi. Verjamem, da boste našli posluh tudi za ljudi, ki jih pesti problematika, navedena v tej pobudi, in poiskali rešitve za njihove težave.”

mag. Bojana Muršič
poslanka Socialnih demokratov

Stanovanje za oddajo

Poslanec Nemec s pobudo Vladi RS za rešitev zapletov glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom

Besedilo poslanske pobude Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede kratkoročnega oddajanja lastnih nepremičnin turistom (npr. preko spletne platforme Airbnb), naslovljeno na Vlado Republike Slovenije.

POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Turistična dejavnost je tako na nacionalni kot tudi globalni ravni ena najhitrejše rastočih dejavnosti z ogromnim potencialom. Vrata novim priložnostim ji je tudi svetovni splet, priča smo vse več spletnim platformam, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom. Ena teh je tudi platforma Airbnb, ki omogoča globalno izmenjavo informacij o možnostih najema in oddaje lastnih nepremičnin turistom. Milijoni ljudi, navsezadnje tudi različna turistična področja in trgi so preko te in ostalih podobnih spletnih platform povezani v hitro, učinkovito, predvsem pa uporabnikom prijazno izmenjavo informacij o ponudbah turističnih kapacitet iz naslova kratkoročnega oddajanja in najemanja nepremičnin. Te dejavnosti, ki z veliko intenziteto širijo svoj krog delovanja pod streho delitvene ekonomije (sharing economy), postajajo pomemben segment podpore tudi turistične panoge, ki bi ji morali prav v Sloveniji kot deželi velikega turističnega potenciala dati vso potrebno podporo.

Pa je žal povsem drugače. Glede na vse večjo vključenost slovenskih oddajalcev lastnih nepremičnin, ki so po navadi počitniška stanovanja, pa vzporedno s tem vznika vse več nejasnosti oz. po slovenski zakonodaji prihaja pri tovrstnih storitvah do nerealnih predpisov, katerim lahko zadosti le peščica tistih, ki želijo kratkoročno oddajati svoje nepremičnine. Trenutna zakonodaja tovrstno sobodajalstvo umešča med dejavnosti pod okriljem Zakona o gostinstvu (ZGos), pri čemer  se uporabnike teh platform enači s tistimi, ki se z oddajanjem sob ukvarjajo profesionalno. Zahteve, da morajo zgradbe, v  katerih se želi kratkoročno oddati lastniška nepremičnina, imeti uporabno dovoljenje za oddajanje ter norma o pridobljenem vsaj 75 odstotnem soglasju etažnih solastnikov sta le dve izmed skorajda nepremagljivih ovir, s katerimi se soočajo ponudniki teh storitev.

V prid reševanja teh vsebin, ki namesto priložnosti žal pomenijo težave, je sicer Vlada RS konec lanskega leta ustanovila medresorsko skupino, ki naj bi pripravila spremembe v prid  zakonskim in administrativnim poenostavitvam. Žal pa rezultatov, glede na dinamiko dela te skupine, ni pričakovati prav hitro. Še več, zdi se, da je delo skupine obstalo, četudi smo pred pragom letne turistične sezone, ki iz naslova kratkoročnega oddajanja stanovanj nudi največ priložnosti.

Po pričevanjih zainteresiranih gre ob tem pohvaliti prizadevnost in proaktivnost Direktorata za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je predlagal kar nekaj možnih rešitev v prid poenostavitve izvajanja te dejavnosti. Te pa so žal naletele na vse preveč že pregovorne togosti neekaterih uradnikov, ki se zdi, da namesto rešitev raje iščejo probleme.

Glede na mnoge žal negativne izkušnje, kam nas lahko tovrstna togost in počasnost pripeljeta oziroma kje lahko zaradi njiju obstanemo, bi bilo za pričakovati, da bi si Vlada RS prizadevala na ta vprašanja hitro najti odgovore,  ne pa – kot se zdi – zavlačevati oz. čakati. Do te točke, ko bomo zopet ugotavljali, da nas je povozil čas in da bodo pozitivne učinke t.i. “sharing economy” namesto nas pobrali drugi.

Zavedanje, da brez truda, vložka in v tem vprašanju predvsem pripravljenosti ne more biti pozitivnih rezultatov na Vlado Republike Slovenije naslavljam poslansko pobudo:
• Vlada RS naj se opredeli do že nakazanih možnosti reševanja tega vprašanja in naloži vsem pristojnim državnim sekretarjem, da nemudoma pripravijo načrt reševanja problematike za odpravo oteženih postopkov pri izvajanju dejavnosti kratkoročnega oddajanja lastnih stanovanjskih in počitniških kapacitet turistom.
• Istočasno pa naj Vlada RS pripravi morebitne potrebne zakonske spremembe in jih še pred poletno sezono predloži zakonodajnemu telesu.

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov v Državnem zboru

Poslanec Matjaž Nemec

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

- Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

- Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD

Poslanec SD Matjaž Nemec

Poslanska pobuda Matjaža Nemca ministrici za zdravje v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi z zapleti glede pobude za ustanovitev pro bono zdravstvene ambulante na Goriškem, naslovljeno na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Spoštovana ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc,

V Ustavi Republike Slovenije je zapisano:

»Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvenega varstva«.

Eden najpomembnejših kazalcev zrelosti družbe je dostop do zdravstvene oskrbe oziroma koliko smo sposobni to oskrbo zagotoviti prav najranljivejšim skupinam prebivalcev, ki jim položaj onemogoča vključevanje v shemo zdravstvenega varstva. Dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju lahko v našem sistemu brez pomislekov nadenemo oznako obveznega prispevka, kajti brez tega so stroški zdravstvene oskrbe tako veliki, da bi jih na daljši rok iz svojega žepa lahko krila le peščica ljudi.

Vsak  sistem pa ima kljub varovalkam pomanjkljivosti, tudi zdravstveni ni izjema. Tako ima del državljanov, zaradi svojega položaja ali okoliščin in posledično nezmožnosti plačevanja dopolnilnega zavarovanja, otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kmalu po nastanku naše države so vzniknile ideje o pro bono ambulantah, mestu, kjer bi se tem ljudem omogočila brezplačna zdravstvena oskrba. Prva pro bono zdravstvena ambulanta je bila v naši državi pod okriljem dr. Dopliharja ustanovljena v Ljubljani, potrebo po brezplačnih zdravstvenih storitvah pa so prepoznavali in udejanjili  tudi v ostalih regijskih središčih Slovenije.

Požrtvovalnosti mnogih posameznikov se gre zahvaliti, da so te ambulante uspešno blažile zdravstvene stiske ljudi, mnogo let – vse do spremembe zakona – tudi otrok, katerih starši niso imeli urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pomisleki, da so že obstoječe ambulante zadosten korektor, namenjen maloštevilnemu delu prebivalstva, je razblinila težka finančna in gospodarska kriza. Vse več ljudi, še posebej tistih, ki delajo v negotovih oblikah dela, je kriza potisnila na eksistencialni rob, s tem pa so bili odrezani od osnovnega zdravstvenega varstva, ko mnogo teh ljudi ni zmožno plačevati niti prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.  Ocenjuje se, da je brez dopolnilnega ali osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Goriškem okoli 650 ljudi, ker pa gre za podatek iz leta 2014 je število verjetno še precej večje. Ob teh podatkih bi pričakovali takojšne ukrepanje države! Pa imamo žal spet »priložnost« videti, da vsi drugi ukrepajo prej, država pa v svoji pasivnosti in neodzivnosti postane največji problem pri reševanju hudih stisk ljudi.

Glede na alarmatnost stanja je organizacija Hiša dobrot prevzela pobudo za ustanovitev pro bono ambulante na Goriškem. Z lastno iniciativo je organizirala človeške in materialne resurse, potrebne za delo tovrstne ambulante, vse do faze, ko bi ambulanta že lahko pričela z delom, zataknilo pa se je ravno pri državi. Slednja tej iniciativi še ni prižgala zelene luči, kljub temu, da so pobudniki že julija lansko leto na ministrstvo za zdravje naslovili prošnjo za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi jim omogočil odprtje pro bono zdravstvene ambulante. Po informacijah naj bi sicer ministrstvo konec meseca ugotavljalo kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za delo, z drugimi besedami siva lisa zakonodaje na tem področju pušča ustanovitev teh ambulant v improvizaciji javnih zdravstvenih zavodov, druge iniciative pa padejo v nemilost birokratskih mlinov. Bolni ljudje brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa dobesedno čakajo pred vrati že opremljenih prostorov, kar je milo rečeno sramota, ki terja takojšnje ukrepanje. Vsak dan, ko je bolnim ljudem namesto zdravstvene oskrbe moč »ponuditi« le odgovor, da se čaka na ministrstvo za zdravje, pa zanje pomeni večje zdravstveno tveganje.

Vse besede in izgovori pristojnih, zakaj prošnjam Hiše dobrot za pridobitev statusa humanitarne organizacije, ki bi omogočila delo pro bono ambulante ob veh dokazilih in izpolnjevanju kriterijev za pridobitev statusa humanitarnih organizacij, je napačna logika, ko se pred zdravje ljudi postavlja nemoč operativnega in hitrega ukrepanja akutnih težav s strani države.  To zgrešeno logiko je lažje pogoltniti, ko gre za (ne)dejanja, katerih manko ali opustitev se meri v škodi stvari. Ko pa gre za bolne ljudi, katerih zdravje je prepuščeno v (ne)milost države, ki tako ali tako ni opravila svoje naloge, ko je ljudem zaradi finančnega položaja posredno odtegnila zdravstveno oskrbo, razumevanja ne more biti več pod nikakršnimi pogoji.

Zadnji čas je, da država prevzame odgovornost in uredi področno zakonodajo tako, da bo služila ljudem in spodbujala tovrstne iniciative, ne pa se še naprej zanašala na požrtvovalnost, iznajdljivost in dobrodelnost drugih.

Spoštovana ministrica za zdravje, na vas se obračam s poslansko pobudo, da temu kaotičnemu stanju pri urejanju tega področja naredite konec.

Zato vas pozivam, da na ministrstvu nemudoma:

- pristopite k odpravi vseh zakonskih primanjkljajev in birokratskih ovir, ki onemogočajo realizacijo že izdelanih pobud za ustanovitev pro bono zdravstvenih ambulant,

- celostno uredite zakonodajo na področju organizacije ter dela  pro bono ambulant tako, da bo država prepoznavala potrebo po tovrstnih storitvah in bila prvi pobudnik za ustanovitev teh ambulant, v primeru zunanjih iniciativ pa nosila vlogo podpornika, ki bo ob izpolnjenih zakonskih kriterijih te pobude spodbujal in podpiral.

Matjaž Nemec

poslanec SD

Matjaž Nemec o strategiji

Poslanec Nemec s pobudo ministrici Majcen glede sanacije Gradišča nad Prvačino po plazovih

Poslanska pobuda Matjaža Nemca v zvezi s sanacijo Gradišča nad Prvačino po plazovih, naslovljeno na ministrico za okolje in prostor v Vladi Republike Slovenije Ireno Majcen.

“Spoštovana ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,

prebivalke in prebivalci Gradišča nad Prvačino so v prizadevanju za celovito sanacijo terena, potrebno po plazenju, že leta talci neučinkovite in neodzivne politike, tako na občinski kot državni ravni.

Od prvega večjega plazu leta 2001 je država potrebovala kar osem let, da se je pričelo s sanacijo zahodne strani vasi, ki je bila v tem plazenju najbolj prizadeta. Dela pa so se kaj kmalu končala, ko je šlo podjetje Primorje v stečaj. Izdelana je bila pilotna stena v dolžini 250 metrov ter gradnja ene nadomestne hiše, kar pa je veliko premalo za celostno sanacijo terena. Slednji prav zadnja leta vse bolj plazi, kar med prebivalkami in prebivalci ustvarja nemalo zaskrbljenosti in strahu, navsezadnje pa neti vse več nezadovoljstva nad državo in lokalnimi skupnostmi.  

Kljub temu, da so bila sanacijska dela jasno določena v sklepu države, so vse do danes, torej več kot petnajst let po prvem večjem plazenju, ta dela ostala le mrtva črka na papirju, opozorila krajanov pa ostajajo zgolj donkihotovski boj z državnimi mlini.

Neodzivnost države ter lokalne skupnosti pa je voda na mlin vse večjemu riziku za ponovno plazenje v Gradišču, ki sedaj ogroža prebivalke in prebivalce ter njihovo premoženje na vzhodnem delu vasi. Zaskrbljujoče je, da do plazov ni prišlo zgolj zaradi enkratnih izrednih vremenskih razmer, temveč so ti posledica neurejene kanalizacije ter neustreznega pretoka meteornih voda skozi vas. Torej bojazen plazenja ostaja ves čas – merilci razpok kažejo intenzivno premikanje tal na območju vseh ogroženih predelov vasi.  

Kljub sanaciji najbolj kritičnih kanalizacijskih cevi na območju štirih ogroženih hiš, pa to ni dovolj, saj številna strokovna mnenja pričajo o nujnosti celovite sanacije, ta pa še vedno ostaja v zraku. Še več, vse bolj se zdi, da smo priča zgodbi več, ko so življenja ljudi ter njihovo premoženje le nemočni talci neodzivne države, namesto, da bi bili njena prva skrb. Po večletni agoniji se tako prebivalke in prebivalci Gradišča upravičeno sprašujejo koliko življenj in domov mora biti še ogroženih, da se dokončno pridobi pozornost države in lokalne skupnosti ter se v celoti sanira območje Gradišča.

Zato na vas, ministrica za okolje in prostor Irena Majcen naslavljam poslansko pobudo:

ministrstvo za okolje in prostor naj v sodelovanju z lokalno skupnostjo pripravi celovit načrt, pospremljen z vsemi potrebnimi dokumenti ter časovnimi roki za celovito sanacijo Gradišča nad Prvačino, ter nas seznani o dosedanjih ukrepih in načrtih ministrstva v zvezi s to sanacijo.”

Matjaž Nemec
poslanec Socialnih demokratov