Prispevki

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Osebna asistenca: Pomagajmo, ne otežimo!

Mag. Meira Hot je danes ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavila vprašanje o načrtovanih spremembah Zakona o osebni asistenci, saj dvomi v smiselnost in pravičnost načrtovane rešitve. Po tej osebni asistenti invalidnih oseb ne bi mogli biti družinski člani uporabnika. V poslanskem vprašanju je poudarila, da je možnost svojcev, da opravljajo to vlogo, vsaj minimalna pomoč družbe pri skrbi za pomoči potrebne.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč pripravlja novelo Zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca je pomoč posamezniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih posameznik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Z utemeljitvijo, da bi naj osebna asistenca uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje, se z novelo zakona ukinja možnost, da so lahko osebni asistenti družinski člani uporabnika. Ministrstvo spremembo utemeljuje s tem, da naj bi se s tem izboljšala možnost socializacije in vključevanja v družbo, saj bi bili osebni asistenti treje osebe in ne družinski člani.

Na poslanko SD mag. Meiro Hot se je obrnila mama, ki je osebna asistentka svojemu sinu, ki ne more skrbeti zase. Opozarja, da bo predlagana ureditev prinesla veliko negativnih posledic za tisto manjšo skupino uporabnikov, ki so že zdaj na robu družbe. Pri tistih uporabnikih, pri katerih gre za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno upoštevati, da jim starši in ostali družinski člani prinašajo občutek varnosti, saj imajo ob sebi nekoga, ki ga dobro poznajo, velikokrat pa najbolje prav oni poskrbijo za uporabnika, saj najbolj poznajo njegove potrebe in želje.

Kot alternativo tej ukinitvi je v predlogu novele zakona ponovno omogočena uveljavitev pravice do družinskega pomočnika, do katere so upravičene osebe s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma težko gibalno ovirane osebe. Po veljavnem Zakonu o osebni asistenci se namreč pravica do osebne asistence izključuje s pravico do družinskega pomočnika, po tej novi predlagani ureditvi pa družinski člani ne bodo mogli več biti osebni asistenti, lahko pa bodo ponovno uveljavljali pravico do družinskega pomočnika, če so bili do nje upravičeni pred pridobitvijo pravice do osebne asistence.

“Glede na to, da družinski pomočniki niso upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti, niso upravičeni ne do letnega dopusta in ne do regresa, ostanejo pa tudi brez dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo prejme invalidna oseba, se upravičeno sprašujem, ali ne bomo s takimi ukrepi že tako ranljive skupine ljudi, ki so že zdaj  na robu družbe, še bolj potisnili čez rob,” se sprašuje Meira Hot in poudarja, da osebe s težko invalidnostjo in s težkimi duševnimi motnjami potrebujejo 24-urno oskrbo, vsak dan, 365 dni v letu: “Največkrat za njih skrbijo njihovi starši, ki si ne morejo privoščiti in ne zmorejo plačevati tovrstnih storitev nekomu drugemu, da bi skrbel za njihove otroke, zato za njih poskrbijo sami. Želijo biti s svojimi otroci, zato se odrečejo institucionalnem varstvu.”

Zato je Meira Hot na današnji seji Državnega zbora ministrico vprašala, kakšni so razlogi in nameni novele Zakona o osebni asistenci, pri tem pa ob drugih razlogih tudi dvoni, da bo na voljo dovolj osebnih asistentov, saj jih že zdaj primanjkuje, gre pa za zelo zahtevno delo, opravljati ga je potrebno tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

V dopolnilnem vprašanju je poslanka SD poudarila, da si sama niti ne zna predstavljati, kako težke so take situacije, ko je potrebno toliko truda, potrpljenja, zvestobe in odrekanja: “Zato se mi zdi pomembno, da tem ljudem pomagamo v največji možni meri. Ukinitev možnosti, da so družinski člani lahko osebni asistenti ni prava pot. S tem, ko bodo osebni asistenti lahko tudi družinski člani, ravno ohranjamo tako dostojanstvo uporabnika kot tudi njegovo pravico do izbire.” Zato je ob zaključku poslanskega vprašanja apelirala na ministrico, da ponovno premisli o smiselnosti in pravičnosti takšnega posega.

Baković: Zakaj država tolerira nabavo zdravil v javnih lekarnah s kršitvijo pravil o javnem naročanju?

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na seji Državnega zbora s poslanskim vprašanjem opozoril na problem (ne)izvajanja javnih naročil v javnih lekarnah. Javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Nespoštovanje predpisov omogoča monopolni položaj, posledično pa dražja zdravila tako na recept kot brez recepta in slabšo kakovost storitev. Kar pa vedno prekomerno plačata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s tem pa vsi zavarovanci oziroma pacienti. To ugotavlja tudi Računsko sodišče in Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Da so javni lekarniški zavodi dolžni spoštovani zakon o javnem naročanju, trdi tudi Ministrstvo za javno upravo, k sprožitvi ustreznih postopkov pa je že pozvala tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Zato je ministra za notranje zadeve vprašal, zakaj se takšno stanje dopušča in zakaj nobena institucija, zadolžena za zakonitost in nadzor, ne ukrepa. Pri tem po njegovih besedah prihaja do oškodovanja javnih sredstev, dražjih zdravil in slabših storitev. Baković je ob tem vprašal tudi ministra za zdravje, zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje javnim lekarnam sredstva za nabavo zdravil, čeprav ve, da zdravila niso nabavljena na zakonit način. Zanimalo ga je tudi, kako bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo učinkovito upravljanje in nadzor nad javnimi lekarnami, ali bo za nastalo škodo kdo tudi odškodninsko odgovarjal ter zakaj ZZZS plača ceno za zdravila, ki niso znižana za naknadne popuste, ki jih od dobaviteljev zdravil prejmejo javni lekarniški zavodi.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je Bakoviću odgovoril z izgovorom, da je zaradi specifičnosti trga zdravil nemogoče vnaprej definirati količino in vrste zdravil v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem pravi, da je bilo v preteklosti izvedeno že več srečanj in sestankov, na katerih so iskali optimalno rešitev za problem neizvajanja javnih naročil pri nabavi zdravil.

Odgovor je v tem pogledu za poslanca Bakovića razočaranje, saj kaže, da se država sicer zaveda, da javne lekarne zdravila nabavljajo v nasprotju s pravili javnega naročanja, da pa vzdrževanje nezakonitosti vedno znova opravičujejo s specifiko področja: “Tako smo v nevzdržnem stanju, ko država načrtno tolerira neizvajanje zakonodaje, s tem pa nezakonito nabavo zdravil, ki jih na koncu plačamo vsi zavarovanci.”

Spomnimo, da je Računsko sodišče že leta 2016 izvedlo prečno revizijo nabave zdravil v Celjskih lekarnah, Gorenjskih lekarnah in Mestnih lekarnah. Pri tem je ugotovilo, da so javni lekarniški zavodi glede na svoj pravni status, nedvomno naročniki po zakonu s področja javnega naročanja, da nabava zdravil v lekarnah ni izvzeta iz pravil javnega naročanja. Pri tem Računsko sodišče ugotavlja, da nespoštovanje predpisov o javnem naročanju ne zagotavlja gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Opozarja, da obstoječi mehanizmi javnega naročanja, kot je sklenitev okvirnega sporazuma z več ponudniki s predhodno priznano usposobljenostjo, ocenjuje kot primeren postopek javnega naročanja, ki omogoča tudi ustrezno fleksibilnost tako z vidika naročnika, kakor ponudnika.

Nabava zdravil v javnih lekarniških zavodih v letu 2018

Lekarna Ajdovščina6.636.120,21 €
Lekarna Brežice6.714.694,49 €
Celjske lekarne39.091.117,69 €
Kraške lekarne Ilirska Bistrica17.272.965,83 €
Lekarne Kočevje4.292.568,83 €
Obalne lekarne Koper18.855.245,75 €
Gorenjske lekarne44.021.464,46 €
Lekarna Krško 4.301.067,55 €
Mariborske lekarne Maribor 48.325.163,87 €
Lekarna Mozirje   4.081.433,82 €
Pomurske lekarne Murska Sobota28.392.571,81 €
Goriška lekarna13.671.723,40 €    
Dolenjske lekarne Novo mesto 22.242.274,09 €  
Lekarna Ormož 4.063.162,92 €  
Lekarna Ptuj11.235.182,26 €  
Koroška lekarna17.562.668,69 €    
Lekarna Ribnica3.035.138,41 €
Lekarna Sevnica5.840.976,29 €
Lekarna Slovenska Bistrica6.451.255,16 € 
Zasavksa lekarna Trbovlje13.987.823,77 € 
Lekarna Velenje 13.265.297,70 €    
Žalske lekarne5.982.552,90 €
Mestne lekarne Kamnik 20.596.275,27 € (7.470.328,00€ javno naročilo)
Lekarna Ljubljana 133.313.571,54 € (4.744.705,33€ javno naročilo).

Vir: erar.si in portal javnih naročil

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na vprašanje ni izrecno odgovoril, ampak je postregel z nekaj statistikami o pregonu korupcije v zdravstvu. Tudi v tem pogledu je Bakovič razočaran, da na pristojnih ministrstvih ni volje za to, da se vzpostavi zakonito stanje, nabava zdravil podvrže javnemu nadzoru, nezakonita in negospodarna ravnanja pa ustrezno sankcionira.

Predrag Baković je napovedal, da bodo v poslanski skupini SD ta neprijetna vprašanja postavljali še naprej, najverjetneje z javno razpravo na pristojnih delovnih telesih Državnega zbora: “Ta večletna kršitev veljavnih predpisov o javnem naročanju je poznana čisto vsem, Računskemu sodišču, Državni revizijski komisiji, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Državnemu tožilstvu, Komisiji za nadzor javnih financ in Odboru za zdravstvo Državnega zbora, pa tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V času, ko bi morali vsa razpoložljiva sredstva nameniti skrajševanju čakalnih vrst in nujnim nalogam v zdravstvu, je načrtno in tolerirano neizvajanje javnih naročil nedopustno.”