Prispevki

Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”

Minister Židan verjame v pravico potrošnika vedeti o kakovosti mesa

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je objavo seznama mesnic in razsekovalnic mesa, v katerih so pristojni inšpektorji izvedli nadzor nad sledljivostjo mesa, pospremil z besedami, da verjame v “pravico potrošnika vedeti”. Vsem, ki so se znašli na seznamu, pa predlaga, naj naredijo vse, da jih na prihodnjih ne bo. Potrošnik ima pravico vedeti, kakšen je postopek pridelave hrane v celotni verigi od kmetijskega zemljišča do trgovine, je minister dejal v izjavi za medije. Zaveda se sicer, da se bo marsikdo s seznama vprašal, ali je bila objava res nujna, vendar pa je to po oceni ministra napačno vprašanje.

“Pravilno vprašanje je, kaj narediti, da jih v prihodnje na tovrstnih seznamih ne bo,” je pojasnil minister iz vrst SD. Po njegovih besedah je koristno, da pristojni organ po končanem inšpekcijskem nadzoru javnost obvesti o izsledkih, zlasti o tistih napakah, ki bi lahko vplivale na varnost potrošnikov. “Da bi razjasnili tovrstna strokovna vprašanja, pa je prav, da uprava za varno hrano seznam še dodatno obrazloži,” je povedal minister Židan.

V vsakem primeru pa Židan na objavo seznama gleda pozitivno, zato želi, da bi uprava še naprej izvajala nadzor, ki je opredeljen s programom dela. Prav tako si želi, da bi bilo njihovo delo javno, strokovno in učinkovito. Vsem, ki so na tem in so bili na prejšnjih seznamih, pa predlaga, da “naredijo vse, da ne bodo na prihodnjih seznamih”. Minister Židan je sicer še poudaril, da je kakovost mesa v Sloveniji še vedno na zelo visokem nivoju, zato so lahko potrošniki brez skrbi pri kupovanju mesa v slovenskih mesnicah.

Veterinarji so v času od 22. aprila do 31. maja izvedli poseben pregled v 40 razsekovalnicah prašičjega mesa, štirih razsekovalnicah perutninskega mesa in 69 mesnicah. Osem mesnic so pregledali skupaj s Finančno upravo RS, ki je preverjala izpolnjevanje zahtev iz svoje pristojnosti. Skupaj so tako izvedli 113 pregledov, v 60 primerih pa so ugotovili kršitve zakonodaje, od tega v 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah. Seznam vseh kršiteljev so objavili na spletni strani ministrstva.