Prispevki

Martina Vuk - komentar

Komentar Martine Vuk: Ukrepi za višjo kakovost življenja s poudarkom na položaju žensk

Kakovost življenja ljudi merimo tako z objektivnimi (stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti, stopnja zaposlenosti, dostopnost do javnih dobrin itd.) kot subjektivnimi kazalniki (samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem). Realna slika je mešanica obojega, zato je zelo pomembno, kako kakovost življenja ljudi obravnava država in kakšne ukrepe sprejema. Socialne demokratke in socialni demokrati verjamemo, da pozitivni gospodarski in finančni  kazalci niso sami sebi namen. Njihove učinke morajo občutiti ljudje.

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo v zadnjih treh letih, kljub velikim finančnim omejitvam in težkim koalicijskim usklajevanjem, sprejeli vrsto ukrepov, ki izboljšujejo položaj ljudi. Kot predsednica Ženskega foruma SD pa v nadaljevanju izpostavljam tiste rešitve, ki vplivajo na boljši položaj žensk.

1. Znižanje revščine starejših

Okoli 83.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine (podatki na podlagi dohodkov iz leta 2015), od tega je revnih starejših žensk 2-krat več kot moških. Da bi zmanjšali revščino med starejšimi, smo sprejeli dva pomembna ukrepa:

Uvedba minimalne pokojnine 500 eur za vse »s polnimi pogoji za upokojitev« pomeni, da od konca oktobra letos višjo pokojnino prejema več kot 45.000 upokojencev, med temi sta dve tretjini žensk.

Od začetka 2017 varstveni dodatek (enako velja za denarno-socialno pomoč) ni več vezan na prepoved razpolaganja s premoženjem (t.i. plombe na nepremičnine) in ni več poplačila iz dediščine (t.i. vračilo po smrti). Zaradi teh sprememb se je število prejemnic in prejemnikov varstvenega dodatka povečalo za 5000 (kar je 50 odstotkov več kot pred spremembami); večina med njimi so ženske.

2. Preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini

Nasilje nad ženskami in v družini ne povzroči »samo« (fizičnega, psihičnega, ekonomskega in drugega) trpljenja žrtev, temveč vpliva na vse segmente življenja in ustvarjanja posameznic in skupnosti.

Da bi še bolj zaščitili in opolnomočili žrtve (v veliki večini gre za ženske in otroke) smo dosegli:

  • sprejem novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki omogoča boljšo zaščito žrtev (podaljšanje ukrepov prepovedi približevanja, omogočanje spremljanja pri vseh postopkih, izselitev povzročitelja brez nadomestila in možnost obvezne napotitve v programe, prepoved telesnega kaznovanja otrok, obvezna usposabljanja za strokovno osebje in drugi pomembni ukrepi, ki so bili oblikovani na podlagi potreb iz prakse).
  • ratifikacija Istanbulske konvencije – Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je bila dosežena leta 2015.
  • ozaveščevalna kampanja Vesna – živeti brez nasilja je bila namenjena strokovnemu osebju na eni strani in splošni javnosti na drugi strani in je pokrivala tri ciljne skupine – deklice, ženske v aktivni dobi in starejše ženske. Glavno sporočilo kampanje je bila ničelna toleranca do nasilja, ki jo lahko dosežemo le z jasno reakcijo celotne skupnosti.

3. Višja zaposlenost

Kljub postopnemu izhajanju iz krize, se je brezposelnost žensk zmanjševala počasneje od brezposelnosti moških, zlasti je bilo to opazno pri mlajših, izobraženih ženskah. Poleg doslednega nadzora inšpekcije za delo glede prepovedi poizvedovanja delodajalca o osebnih okoliščinah (načrti glede družine, nosečnosti ipd.) so na višjo zaposlenost (zlasti težje zaposljivih) pomembno vplivali ukrepi aktivne politike zaposlovanja (javna dela, paket Jamstvo za mlade, ukrepi za starejše brezposelne in nizko izobražene).

Večjo vključenost izobraženih, mlajših žensk pa smo dosegli z zaposlovanje pripravnic in pripravnikov (zlasti s področja socialnega varstva) ter s posebnim programom za podjetništvo žensk.

4. Usklajevanje poklicnega in zasebnega

Slovenija se lahko pohvali z zelo visoko stopnjo zaposlenosti žensk v starosti 30 – 54 let in to za poln delovni čas. Smo v samem vrhu Evropske unije. Med najboljšimi v EU smo tudi po ureditvi predšolskega varstva in starševskega varstva. Vendar pa je porazdelitev bremen glede skrbi za otroke in gospodinjskih opravil še vedno zelo neenakomerna. Večino t.i. neplačanih del še vedno opravijo ženske. Da bi se ta bremena bolje porazdelila, smo predlagali:

Dodatnih 15 dni plačanega očetovskega dopusta od 1.1.2018 dalje, ki jih bo koristil samo oče. Za boljši položaj družin ponovno uvajamo (z ZUJF-om ukinjeno) pomoč ob rojstvu otroka za vse družine in otroški dodatek za 7. in 8. dohodkovni razred. Predlagamo tudi prenos izterjav neplačane preživnine na FURS, kar bo omogočilo večjo izterjavo in posledično povečalo plačila preživnine.

S kampanjama Aktivni očka in Aktivni.vsi = Pridobimo.vsi, smo spodbujali večjo porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih opravil med partnerja in razbijali stereotipe o t.i. ženskih in moških delih.

Če vemo, kakšni so naši cilji, potem lahko pripravimo ukrepe, ki korak za korakom vodijo k tem ciljem. Socialni demokrati vemo, da je pravi napredek dosežen šele takrat, ko ga občutijo ljudje – preko objektivnih kazalnikov in po lastnem občutku večjega blagostanja.

Martina Vuk je predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretraka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Komentar Martine Vuk: Ničelna toleranca do nasilja pomeni konec poniževanja žensk ali katere koli druge žrtve!

Danes, 25. novembra, obeležujemo, s strani OZN razglašen, Mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Širom po svetu se začenja 16 dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se bodo zaključile 10. decembra, na Svetovni dan človekovih pravic.

Ena tretjina oziroma kar 62 milijonov žensk v Evropi (starejših od 15 let) je doživelo fizično in/ali spolno nasilje. 55 odstotkov žensk je doživelo določeno obliko spolnega nadlegovanja in 32 odstotkov žensk od tistih, ki so bile žrtve spolnega nadlegovanja, je dejalo, da je bil storilec nadrejena oseba, sodelavec ali stranka.

11 odstotkov žensk je doživelo nespodobna povabila na družabnih omrežjih ali je prejelo e-poštna ali besedilna sporočila (SMS) z izključno spolno vsebino; 20 odstotkov žrtev takega nadlegovanja po spletu so bile mlade ženske, stare od 18 do 29 let. 18 odstotkov žensk je po 15. letu starosti doživelo zalezovanje.

V otroštvu je doživelo fizično ali spolno nasilje s strani odrasle osebe 33 odstotkov žensk. To so rezultati raziskave, ki jo je leta 2014 objavila Agencija EU za temeljne pravice (FRA). V to raziskavo je bilo vključenih tudi 1500 žensk iz Slovenije.

Nasilje nad ženskami je strukturne narave in je povezano z neenakomerno porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v družbi, s seksizmom in spolnimi stereotipi. Različne raziskave so pokazale, da določene vloge in vzorci obnašanja žensk in moških prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo. Kako zakoreninjena je v nekem okolju lahko »kultura tolerance in zanikanja«, dokazujejo aktualni, sicer klasični primeri spolnega nadlegovanja in nasilja v Hollywoodu in širše v ZDA, na Švedskem in še marsikje.

Primer Weinstein (izjemno znan in vpliven hollywoodski producent) lepo pokaže, da je bil dolgoleten molk s strani žrtev posledica tega, da so žrtve vedele, da jim nihče ne bo stal ob strani, če bi se tedaj uprle pomembnemu vplivnežu, ki je svojo moč in vpliv izkoriščal za spolno nadlegovanje in nasilje. Mnogi, ki so vedeli, so molčali. Toda kot je pokazala kampanja na družbenih omrežjih #metoo, ki je sprožila plaz obtožb in posledično tudi reakcijo pristojnih za začetek sodnih postopkov, obstaja možnost za spremembe. Če se žrtve povežejo in skupaj nastopijo proti nasilnežem, na ta način spreminjajo tudi reakcijo in odnos družbe.

Vendar pa nikakor ne more biti vsa teža bremena na žrtvah. Nasilje ni individualen problem žrtve, temveč družbeni. Vzpostavljen mora biti ustrezen zakonski okvir. Vzpostavljeni morajo biti protokoli ravnanja ustreznih inštitucij. Obstajati mora ustrezna mreža nevladnih organizacij za nudenje podpore, opolnomočenje, osveščanje in zaščito. In nenazadnje, a izjemno pomembno, skupnost in mediji morajo razviti ničelno toleranco do nasilja.

Slovenija ima dober Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki smo ga lansko leto nadgradili ravno na podlagi priporočil iz prakse. Imamo sprejete protokole ravnanja v primeru nasilja. Leta 2015 smo ratificirali Istanbulsko konvencijo, to je konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima. Leta 2013 smo ratificirali tudi Lanzarotsko konvencijo o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Imamo odlične nevladne organizacije za preprečevanje nasilja, katerih programe sofinanciramo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. A to ne pomeni, da nasilja v Sloveniji ni. To tudi ne pomeni, da Slovenija nima svojega »Weinsteina«. Imamo potrebno infrastrukturo za ukrepanje, a pred nami je še dolga pot do ničelne tolerance do nasilja.

Pred nami kot skupnostjo je še veliko razbijanja tabujev in stereotipov. Ničelna toleranca do nasilja pomeni vzpostavljanje takšnega družbenega okolja, da si bodo žrtve upale spregovoriti. Pomeni tudi obsodbo vsakršne zlorabe moči za ponujanje protiuslug za zadovoljevanje spolnih želja. Ničelna toleranca do nasilja pomeni konec poniževanja (žensk ali katere koli druge žrtve) pod krinko »kulture«, »navade« ali »splošne sprejemljivosti«!

Martina Vuk, predsednica Ženskega foruma SD in državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in eneake možnosti

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Komentar Martine Vuk: Dvig denarne socialne pomoči kot eden od elementov večje socialne varnosti ljudi

V petek, 27. oktobra, se je začela javna razprava o noveli Zakona o socialno varstvenih prejemkih, v kateri na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagamo dvig denarne socialne pomoči (DSP) iz zdajšnjih 297,53 evra na 331, 26 evra. Ta znesek velja za samsko odraslo osebo in ni nastal na pamet, temveč izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomske raziskave o osnovni višini minimalnih življenjskih stroškov. Lahko razpravljamo o tem ali ta znesek zadošča za življenje, treba pa je vedeti, da je namen DSP zagotoviti tak denarni prihodek, ki kratkoročno omogoča najnujnejše za preživetje.

Poleg DSP je zagotovljena tudi subvencija najemnine (tako neprofitne kot profitne), pokrito je obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zagotovljena je pomoč v hrani. Cilj vsake skupnosti pa morajo biti aktivni posamezniki in posameznice. Zato vpeljujemo socialno aktivacijo dolgotrajnih prejemnic in prejemnikov DSP in dolgotrajno brezposelnih. In zato se aktivnost tudi finančno spodbuja in prinaša dodatnih 86 oziroma 169 evrov. Na ta način se približamo minimalni plači. Ne sme pa denarna socialna pomoč presegati minimalne plače, ampak je treba vzpostaviti tako razmerje, ki ljudi spodbuja k iskanju službe in k zaposlovanju.

V današnjih razmerah težko govorimo o pomanjkanju prostih delovnih mest, zato se je vredno spomniti, da je delo vendarle temelj vseh naših socialnih zavarovanj od pokojninskega in invalidskega do zdravstvenega. Zato mora minimalna plača zagotavljati relativno dostojno življenje in zato je potrebno določiti tak način usklajevanja minimalne plače, ki bo poleg rasti življenjskih stroškov upošteval tudi druge kazalnike kot je na primer rast stopnje produktivnosti. Tako zasnovana formula usklajevanja prinese takojšen učinek dobrega ekonomskega stanja v državi in tudi delavke in delavci na minimalni plači imajo nekaj od tega.

A samo s korekcijo denarne pomoči in minimalne plače ne bomo prišli do večje kakovosti življenja ljudi. Zdaj je pravi čas za to, da delodajalci in sindikati odprejo panožne kolektivne pogodbe in se začnejo pogajati o vseh plačah. Dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od povprečne. Točneje, višina plače 63% vseh zaposlenih znaša med 613 in 1030 evri neto. Po priporočilih OECD in Evropske komisije je ustrezno razmerje med minimalno in povprečno plačo 1 : 2. In enako je tudi razmerje med denarno pomočjo in minimalno plačo.

Zakaj je to pomembno? Ker v nasprotnem izgubljamo srednji sloj. Srednji sloj pa je gradnik razvoja in garant blagostanja družbe. Večji kot je srednji sloj, višja je kakovost življenja in boljši so obeti za prihodnost. Da ne omenjam tega, da družba blaginje temelji na socialnih zavarovanjih v katere vplačujejo delovno aktivni. Da bi okrepili srednji sloj vračamo 7. in 8. razred otroškega dodatka in predlagamo da pomoč ob rojstvu otroka in dodatek za veliko družino postaneta univerzalni pravici. Seveda pa so ključne tudi davčne rešitve, ki spodbujajo izplačila 13. plače, božičnice, participacijo delavcev na dobičku in podobno.

Na koncu pa želim izpostaviti še (po mojem mnenju) bistven element preprečevanja revščine in socialne izključenosti – to so kakovostne in enako dostopne javne storitve. Tukaj mislim predvsem na zdravstvo in izobraževanje ter socialno varstvo, a ne gre pozabiti tudi na kulturo (sistem knjižnic je v Sloveniji izjemnega pomena), javne gospodarske službe (čista pitna voda), dostopnost do stanovanja ipd.

Socialna demokracija je, skozi zgodovino in vse do danes, glavna zagovornica enovitih, kakovostnih in vsem enako dostopnih javnih storitev. Socialni transferi so nujno potrebni, a ne odpravljajo začaranega kroga revščine. Če pa otroci z različnim socialnim položajem hodijo v iste šole, če imamo vsi enak dostop do zdravstvenih storitev pri istih izvajalcih, če je cena komunalnih storitev neprofitna in če obstaja dovolj velik fond (neprofitnih stanovanj), potem se revščina v družbi zmanjšuje in potem je stopnja socialne vključenosti izjemno visoka. In to mora biti naš cilj, cilj Socialnih demokratov.

Martina Vuk, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednica Ženskega Foruma SD

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Predsednica Ženskega foruma Martina Vuk ob 8. marcu: Boj za pravice žensk – relikt preteklosti ali moč prihodnosti?

»Seveda morajo ženske zaslužiti manj kot moški, ker one so šibkejše, so manjše, so manj inteligentne in zato morajo zaslužiti manj.«

To je izjava poljskega poslanca Evropskega parlamenta (EP) Janusza Korwina Mikkeja, ki jo je izrekel 1. marca 2017 na zasedanju EP. Pomislili bi, da je bilo to izrečeno v šali. Ali, da je izjava iztrgana iz konteksta. Ali, da je šlo le za neposrečeno zbujanje pozornosti. Večina ljudi, Evropejk in Evropejcev, ki so se na izjavo odzvali, ni mogla verjeti, da je bilo kaj takega izrečeno na uradnem zasedanju. V letu 2017.

Pa je zadeva še kako resnična. In »gospod« se ni zmotil. Razpravljal je pri točki »Gender pay-gap« oziroma razlike v plačilu med moškimi in ženskami. In zelo resno je mislil, kar je izrekel. Svojo tezo o šibkosti, majhnosti in manj-inteligentnosti je dokazoval s tem, da med najboljšimi v šahu ni žensk oziroma je ena sama med 100. Tudi ni prvič izrekel česa takega. In veste kaj, ta Janusz Korwin Mikke ni v politiki od včeraj. Večkrat je bil izvoljen za poslanca na Poljskem.

Ali so torej vsi dokumenti na področju nediskriminacije in enakosti spolov zgolj »pro forma«? Ali so vse kampanje za osveščanje, projekti iz norveškega finančnega mehanizma in strategije za uravnoteženo zastopanost žensk in moških brez učinka? Ali človekove pravice in njihovo temeljno načelo – načelo enakosti – ne velja več? Kje smo z vidika vrednot? Ali se lahko vsi civilizacijski dosežki preprosto izničijo? Ukinejo?

Že kar nekaj časa tiha večina živi v prepričanju, da so pridobljene pravice večne. Da je razprava o enakosti spolov brezvezna in da z njo zgolj provociramo. Mlajše generacije ne prepoznavajo potrebe po razpravi o tej tematiki. Feminizem je kletvica. In »ženske« organizacije so označene kot relikt preteklosti.

Leta 1945 so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila uzakonjena pravica do splava in izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo. S Slovensko ustavo je 55. člen zagotavil ustavno varstvo pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Od leta 2008 se postopno dviguje spolna kvota za volitve v Državni zbor. Tukaj so še spremembe glede porodniškega oziroma starševskega in očetovskega dopusta. Pa spolne in reproduktivne pravice. Prepoved nasilja nad ženskami in v družini. In še in še. Je to zagotovljeno za vedno? Če si mislite, da je, potem se vprašajte ali velja od nekdaj? Ali so vse te pravice nastale kar same po sebi ali pa so se mnoge generacije trdo borile za vsak posamezen mejnik?

Nič ni zacemetirano. In nič ni samoumevno. Veste zakaj? Ker nam je vseeno za boje nekih drugih generacij. In ker se ne zavedamo, da tudi 2. svetovna vojna ni nastala iz danes na jutri. Kršitve človekovih pravic se dogajajo zato, ker mnogo ljudi zelo dolgo molči. Če bomo tiho, ko nekdo besedo »feministka« uporablja kot zmerljivko; če se nam ne bo zdelo pomembno oglasiti se, ko nekdo pravico do splava primerja z umorom; če se nam bodo ekonomski razlogi zdeli razumni za uvedbo plačljivosti kontracepcije; in če se bomo obrnili stran, ko bo nekdo dejal, da so ženske manjvredne in manj inteligentne…potem se nam bodo »dogajale« razprave kot je bila včerajšnja na odboru Državnega zbora ob sprejemanju Družinskega zakonika.

Zato Ženski forum ni tiho. In niso tiho vsa druga gibanja za pravice žensk. Zato je pomemben dejavnik za prihodnost vseh – žensk in moških kot partneric in partnerjev za boljšo družbo. In zato nismo bile tiho, ko se je oglasil Janusz Korwin Mikke. Sprožile smo peticijo, s katero zahtevamo njegov odstop. Ker je tako govorjenje nesprejemljivo, diskriminatorno in nedopustno. In ker ne more iti mimo brez posledic. Podpišite peticijo tudi vi na naslednji povezavi https://www.ipetitions.com/petition/call-for-resignation-of-mep-janusz-korwin-mikke

Poniževanje, diskriminacija, žaljenje, vse to ni dovoljeno niti v šali, igri ali na gledališkem odru. Ker prinese posledice, za katere mora nekdo odgovarjati. Zato seveda še toliko bolj ni dopustno tovrstno govorjenje v uradnih institucijah, v medijih ali v javnosti. In podobni »Januszi« so tudi v Sloveniji. Lepo prosim, ne bodimo tiho, ko se oglasijo. Reagirajmo. Ker gre za vse nas.

Martina Vuk

predsednica Ženskega foruma SD

Martina Vuk predsednica ŽF SD

Martina Vuk izvoljena za novo predsednico Ženskega foruma

Drage Socialne demokratke in dragi Socialni demokrati!

“Prvič vas nagovarjam kot predsednica Ženskega foruma SD. In priznam, občutek je nekoliko nenavaden. Nenavaden zato, ker nisem pričakovala tako velikega, silovitega odziva. Čestitke, lepe želje, navdušenje – v živo, preko telefona, sporočil in/ali družbenih omrežij. Pravzaprav ni bilo negativnosti. Še. Nenavaden občutek tudi zato, ker iskreno spoštujem vse ustanoviteljice in dosedanje voditeljice Ženskega foruma. In stopiti v njihove čevlje ni preprosto. Konec koncev imam sama zgolj številko 36 (čevlji in leta). In nenazadnje je občutek nenavaden zaradi mnogih (ne)izrečenih pričakovanj. Bo dovolj glasna? Bo preveč glasna? Si bo upala? Bo sploh kaj naredila? Ima dovolj časa? Ima dovolj avtonomije? Je preveč kompromisarska? Bo destruktivna? Je sploh dovolj zrela za tako funkcijo? Jo bodo jemali resno ali pokroviteljsko?

Po 20 letih aktivnega udejstvovanja v stranki vem, da je realnost taka: da vse odločitve ne bodo soglasno sprejete. Da vse  (re)akcije ne bodo uspešne. In da bodo končne ocene veliko bolj pisane kot so začetne želje. Ampak veste kaj? V resnici nisem sama. To ni moj projekt. To ni “one (wo)men band”. Ženski forum mora biti ekipa. Ženski forum je gibanje. Ženski forum mora biti srce socialne demokracije. Enakost spolov ni žensko vprašanje. Tudi ni obrobna vrednota, ki pride na vrsto takrat, ko zmanjka “resnih” tem. Odločiti se moramo ali (še) verjamemo, da moramo vsi ljudje imeti enake pravice, enake možnosti. Da moramo biti enakovredni in enako obravnavani. Zavedati se moramo, da nič ni samoumevno in da tisto, kar je že pridobljeno, ni za zmeraj. Če se tega zavedamo in če v to verjamemo, potem bomo znali pravočasno reči STOP. Ker gre za temelje.

Kako bomo gradile: od spodaj navzgor. Potrebujemo nekaj regijsko močnih klubov, ki bodo oblikovali javno mnenje in odpirali pomembne teme v širšem lokalnem okolju. Potrebujemo pomlajeno strukturo in novo članstvo. Vzpostavile bomo redna usposabljanja in izobraževanja. Povezale se bomo vse SD-jevke na odločevalskih pozicijah. Oblikovale bomo nabor suverenih kandidatk za volitve. Delale bomo na vidnosti in slišanosti.  Krepili bomo zavezništvo z nevladnimi organizacijami in relevantnimi deležniki v skupnosti. Naša naravnanost ne bo kritizirerska in rušilna, temveč bo temeljila na sodelovanju in pridobivanju podpore za konkretne predloge. Izkoristila bom to pisanje za poziv, da se nam pridružite. Ne glede na spol. Aktivirajte se, rabimo vas.

Zaključila bom s citatom – Rollo May: “V današnjih časih prilagajanja je znamenje poguma sposobnost, da zagovarjaš lastna prepričanja – pa ne trmoglavo ali kljubovalno (to sta obrambni potezi in ne izkazujeta poguma), niti maščevalno, ampak preprosto zato, ker je to nekaj, v kar verjameš.”

Drage in dragi socialdemokratsko misleči, želim nam veliko poguma in modrosti za prave in pravočasne rešitve.”

Martina Vuk
predsednica Ženskega foruma