Prispevki

Židan: Upor je sposobnost preživetja, samozavest in odgovornost

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora Dejan Židan je v slavnostnem govoru na osrednji državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju poudaril, da moramo tudi v zdajšnjem času dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Pozval je, naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

“Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev,” je v govoru na proslavi v kranjski dvorani Zlato polje opozoril Židan. Pa vendar se po njegovih besedah zdi, “da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka”.

Izrazil je razočaranje, ker vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev: “Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.”

Kot je poudaril, je bila osamosvojitve Slovenije pred 28 leti, “ki je bila dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti”. Velika složnost ob osamosvojitvi pa je po njegovih besedah sčasoma zbledela.

“V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov. Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod,” je opozoril. Zastavil je vprašanje, zakaj v tem izjemnem osamosvojitvenem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami.

“Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost,” je dodal Židan.

Celotni govor predsednika z državne proslave si lahko preberete v nadaljevanju:

Spoštovani borke in borci narodnoosvobodilnega boja, aktivistke in aktivisti Osvobodilne fronte,
spoštovani predsednik Republike Slovenije,
visoki in cenjeni gostje,
gospe in gospodje, tovarišice in tovariši!

Nocoj se spominjamo tistega usodnega aprila pred 78-imi leti. Spominjamo se evropskega naroda, ki je razkosan med štiri okupacijske sile izgubljal svojo poslednjo zgodovinsko možnost. Nemške nacistične sile so prodirale s severa in zasedle Gorenjsko, Štajersko, severni del Dolenjske do reke Save. Italijanski fašisti so ob Primorski zasedli Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano. Madžarske okupacijske sile so zavzele Prekmurje, Neodvisna država Hrvaška pa del ozemlja v okolici Brežic do Obrežja. 

Sile osi so razkosale slovensko ozemlje, slovenski narod pa zapisale uničenju. Če bi se uresničili načrti fašističnih in nacističnih oblasti, nas danes ne bi bilo tukaj. Še posebej ne v Kranju. Gorenjska je bila predvidena za etnično čiščenje s priseljevanjem Nemcev iz Tirolske in iz bolj oddaljenih evropskih pokrajin. Pod slovenskimi gorami ne bi bilo več Slovencev, razen tistih redkih izjem, ki bi prestali rasni test.

Takrat, ko so okupatorji izrekli sodbo za izbris slovenskega naroda, so se na današnji dan pred 78-imi leti, v vili Josipa Vidmarja, v ljubljanski Rožni dolini zbrali možje, ki te sodbe niso sprejeli. To so bili Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler iz Komunistične partije, Josip Rus iz Sokolov, Tone Fajfar iz Krščanskih socialistov ter Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar kot predstavniki naprednih kulturnih delavcev.  

Ustanovili so skupno gibanje, da organizira odpor proti okupatorjem na celotnem ozemlju slovenskega naroda. Prvotno ime gibanja ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična fronta«. Kasneje junija, po napadu Hitlerjevih sil na Sovjetsko zvezo, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V vrste Osvobodilne fronte se je kmalu vključevalo čedalje več različnih organizacij, društev in posameznikov. Gibanje se je širilo iz Ljubljane v druga mesta in vasi, številni aktivisti so izvajali napisne akcije, trosili letake, zbirali orožje, se ilegalno organizirali in pripravljali oboroženo vstajo.

Že 29. aprila so aktivisti v diverzantski akciji požgali dva avtomobila gestapa v Volkmerjevem prehodu v Mariboru. Le dva tedna zatem, 13. maja, se je odvil prvi oborožen spopad na Mali gori pri Ribnici med člani TIGR-a in italijanskimi karabinjerji. Sledili so številne žrtve in talci, trpljenje zavednih prebivalcev, izgnanih iz domov v pregnanstvo in taborišča smrti. Vse to je le poganjalo odločenost, ki je iz prvih isker upora v okupirani Evropi skozi mesece in leta zgradila zmagovito in osvobodilno partizansko vojsko.

Partizanski bataljoni in brigade so si nadeli imena iz uporniške zgodovine Slovencev: kot brigada Ivana Gradnika, tolminskega puntarja, pa Gubčeva brigada, ali iz kulturne zgodovine (Gregorčičeva, Kosovelova, Cankarjeva, Prešernova, Levstikova brigada), ali iz sproti nastajajoče zgodovine padlih legendarnih borcev in voditeljev Osvobodilne fronte (npr. Tomšičeva, Vojkova, Bračičeva, Zidanškova in Šlandrova brigada). 

Zakaj vse to naštevanje? Ker so uporni borci črpali moč za svoje akcije iz uporniške puntarske zgodovine, iz svobodoljubnosti primorskih tovarišev v organizaciji TIGR (zato Bazoviška brigada) in da so bili tovarištvo, pogum, odločnost ter nesebičnost ideali, ki so gradili legendarne poveljnike, borke in borce. V tistih razmerah totalne vojne je ideja o pravični družbi in svobodni Sloveniji izgradila močno in uporniško partizansko vojsko, pa tudi partizanske bolnišnice in partizanske šole. Partizanska kultura in partizanske pesmi so širile moč volje, ki se je prebujala v tem narodu, odločenem, da se upre svoji usodi.

Tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, 

ob dnevu upora proti okupatorju se s hvaležnostjo spominjamo vseh naših prednikov, ki se niso vdali; vseh, ki se niso predali malodušju neizogibne narodove (in svoje) smrti; vseh, ki so se borili za preživetje naroda, sami pa padli v bojih ali strohneli v taboriščih; vseh tistih mislecev, ki so nas s partizanskim uporom postavili na zemljevid sodobne Evrope, med zmagovalce v antifašističnem in antinacističnem boju.

Zaradi njihove odločitve smo mi danes tukaj. Zato moramo tudi danes dojemati upor kot sposobnost preživetja, kot samozavest in kot odgovornost. Za vse, kar je bilo zapisano v našo zgodovino. Odgovornost za smelost, pogum in svobodoljubje, pa tudi odgovornost za strah, malodušje, napačne presoje in kolaboracijo. Vojna ima veliko obrazov!

Frontno črto med okupacijskimi silami in partizanskimi odredi, med zavojevalci in uporniki, so brisala notranja nasprotja. Politične sile, ki so delile narod še v času Kraljevine Jugoslavije, so v partizanskih borcih videle hujšega nasprotnika od okupacijskih režimov. Sovraštvo do novih naprednih sil, ki so se rojevale iz gneva zatiranih, jih je prignalo tako daleč, da so aktivno, z oboroženimi formacijami stopili na stran okupatorja.

Mi danes ne moremo povsem pravično razsojati tistega časa, saj ga nismo živeli. Po vojni rojene generacije nismo doživljale tako usodnih odločitev. Pa vendar se zdi, da smo danes prav zaradi te zgodovine še bolj sprti, kot so bili bojevniki med vojno, ki so v drug drugem še vedno videli človeka. Na frontni črti med naš in njihov smo skopali globoke jarke sovraštva, izključevanja in neodpuščanja. 

Vedno znova prihaja do popravljanja, spreminjanja in celo sprevračanja zgodovinskih dejstev, namesto da bi sprejeli lastno zgodovino in se učili iz narodovih odločitev. Včasih se na to novo bojno polje spusti piš sprave, ki pa zakopane v svoj prav še bolj razbesni. Kot da te razprave še nismo končali, ker vedno znova dovolimo, da med nami zažarijo razlike tistega časa.

Spoštovani gospe in gospodje,

osamosvojitev Slovenije pred 28-imi leti, dosežena z množično odločitvijo slovenskega naroda za samostojnost, z vojaškim pogumom Teritorialne obrambe, odločnostjo milice, diplomatskimi uspehi politike in z drznostjo medijev, je zadnji zgodovinski preizkus slovenske upornosti. Velika složnost, ki smo jo Slovenke in Slovenci pokazali na plebiscitu in ob osamosvojitvi, je sčasoma zbledela. V ospredje so stopile nove delitve na naš in njihov.

Zaradi teh delitev smo spregledali veliko drugih, morda tudi usodnih odločitev za slovenski narod. Bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem. Potekajo z znanjem, gospodarskim razvojem, inovativnostjo in idejami. Čeprav so frontne črte zabrisane, izza nasprotij sedanjega časa prepoznavamo klice, ki šibijo trdnost skupne evropske prihodnosti, ustvarjene iz zmage nad nacizmom in fašizmom.

Mi, ki z vso svojo politično voljo zagovarjamo širitev Evropske unije na Zahodni Balkan, ker vidimo v Evropski uniji jamstvo za mir in varnost, smo med najbolj razočaranimi, ko na drugem koncu Evrope iz povezave izstopajo tisti, s katerimi so naši predniki izbojevali zavezniško zmago nad fašizmom in nacizmom. To so naši zavezniki iz evropskega odporniškega gibanja! Tudi mi smo nasledniki te skupne evropske ideje miru in sodelovanja. Odgovorni smo, če dovolimo, da se te zrahljajo, zbledijo in izginejo. Odgovorni smo za ohranitev in poglobitev evropskih vezi.

Ko danes ocenjujemo ta čas, se vprašajmo tudi, kako bo naše generacije v prihodnosti sodila zgodovina. Zakaj v tem izjemnem uporu slovenskega naroda ne odkrijemo najpomembnejšega sporočila: da lahko, če se organiziramo za skupni cilj, skupaj premagamo izzive pred nami. Bosi, lačni, prezebli in brez orožja so se slovenski partizani med prvimi v okupirani Evropi uprli najmogočnejši vojski tistega časa. Verjeli so, da lahko organizirani dosežejo spremembo. V današnjem času pa se zdi, da v spremembe ne verjamemo več. A ta svet ni nespremenljiv. Spreminjajo pa ga lahko le naše odločitve.

Zato moramo danes, ko smo kot Slovenija, kot Evropa in kot človeštvo soočeni z novimi in velikanskimi izzivi, najti to sporočilo, najti ta navdih, najti to moč: upreti se usodi. Pred nami so novodobne grožnje, ki enako ali še bolj kot v naši preteklosti ogrožajo našo samobitnost, našo suverenost, naše preživetje in našo človečnost.

Med nami in v svetu so neenakosti, priče smo podnebnim spremembam, vzponu že davno preživetih idej, sovraštvu, razpadanju multilateralne povojne ureditve sveta, novodobnemu izolacionizmu in vojaškim konfliktom, pregnanim, lakoti in strahu, migracijam ter velikanskim razlikam v premoženju, v moči in v možnostih. So to vse danosti? Je to usoda? Ali na prihodnost danes res ne moremo več gledati drugače kot s strahom? Odgovor je NE!

To mora biti danes naš upor! Naš pogum, naša vera v pravičnost in v svobodo. Naša (skupna) volja spremeniti svet! V najusodnejših časih za narod smo znali prepoznati tisto, kar je prav. Naši predniki so se borili za enakopravnost in svobodo narodov, za enake pravice žensk in moških, za pravico do dela in za demokracijo. To so bile nekoč revolucionarne ideje, ki jih je bilo treba izboriti, da so postale naša sedanjost. Ker so sledili svojemu srcu, so obrnili tok zgodovine! 

In prav to, spoštovani gospe in gospodje, moramo storiti ponovno! Za nas, za naše otroke in za naše vnuke! Za generacije za njimi in za tiste, ki smo jim to dolžni zato, ker so oni, sredi okupirane Evrope, sanjali svobodo, sanjali pravičnost, sanjali drugačen svet. In ga s svojo krvjo, s svojimi življenji tudi izborili! Naj nas zato ne razdvaja preteklost, ampak nas naj združuje prihodnost.

Naj živi Osvobodilna fronta slovenskega naroda! Naj živi svobodna in samostojna Slovenija!

Židan ob dnevu spomina na žrtve holokavsta: Zoperstaviti se kršitvam človekovega dostojanstva je skupna moralna dolžnost

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta na seji v DZ spomnil na grozote 2. svetovne vojne kot posledice prepričanja o večvrednosti posameznih skupin. Pozval je, da je “naša skupna moralna odgovornost in politična dolžnost, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva zoperstavimo z vsem pogumom”.

Kot je dejal Židan, je bil holokavst, v okviru katerega je bilo umorjenih šest milijonov Judov, posledica uradne politike, ki je pripadnike posameznih skupnosti delila na večvredne in nevredne.

Menil je, da je iz ruševin 2. svetovne vojne vzklilo novo upanje, povojni svet pa je utrdil zavezanost spoštovanju človekovih pravic, razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti ne glede na barvo kože, spol, veroizpoved ali drugo osebno okoliščino.

“Prav zato moramo biti vedno pozorni na nestrpnost in sovraštvo, ki ogrožata odprtost in svobodo naše družbe, da zavrnemo podpihovanje ljudi proti ljudem, diskriminacijo, izključevanje in antisemitizem. Tudi zato, ker smo se v evropski skupnosti iz te nepredstavljive morije naučili, kako krhek je mir in kako zmotno je prepričanje, da je naša človečnost samoumevna,” je dejal Židan.

Po besedah Židana je “naša skupna moralna odgovornost in politična dolžnost, da se proti nestrpnostim in kršitvam človekovega dostojanstva naprej zoperstavimo z vsem našim pogumom”. “S tem izrazimo globoko spoštovanje preživelim in se ponižno priklonimo milijonom, ki so bile žrtev najbolj množičnih zločinov proti človeštvu. Zgodovina je prepolna dokazov, kako nevarna je ignoranca majhnih dejanj, ki se končajo v velikem trpljenju,” je dejal in pozval “nikoli več”.

Združeni narodi so leta 2005 razglasili 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ki ga od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji.

Židan v novoletni poslanici: Skupaj moramo prevzeti odgovornost za prihodnost

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan je v novoletni poslanici poudaril, da moramo skupaj prevzeti odgovornost za prihodnost. “Strahu, ignoranci in uklanjanju pragmatizmu se je treba zoperstaviti,” je dodal Židan. Prepričan je, da bo leto 2019 boljše, če se bomo zavzeli za vrednote solidarnosti, pravičnosti, sočutnosti in strpnosti. Kot je poudaril, bo leto, v katerega vstopamo, pomembno tudi zaradi volitev v Evropski parlament, ki bodo potekale maja 2019.

“Verjamem, da se zavedamo, kako zelo velik vpliv ima EU na naše vsakdanje življenje ter kakšne koristi je prinesla naši državi, skupnosti in vam, drage državljanke in državljani. Vsi smo optimistični glede napredka in rasti, vendar se med nami še vedno krepi občutek nepravičnosti, neenakosti – med državami in znotraj regij, med ženskami in moškimi, med starimi in mladimi. Na porastu je populizem, ksenofobija in evroskepticizem, gibanja, ki nas razdvajajo. Evropska unija se je znašla na pomembni točki svojega obstoja in od prihodnjih evropskih volitev bo odvisno, v katero smer se bo razvijala v prihodnje,” je pojasnil Židan v poslanici, ki jo je predvajala TV Slovenija.

Židan meni, da si moramo upati pogledati naprej in ambiciozno zastaviti cilje za našo skupno prihodnost. “Ne smemo si privoščiti še ene izgubljene priložnosti za razvoj bolj solidarne, pravične in enakopravne Evrope, ki je blizu ljudem in ki deluje v njihovo največjo dobrobit,” je izpostavil. Prepričan je, da imamo voljo in samozavest, da dogajanja v naši soseščini in svetu ne le spremljamo, ampak jih enakovredno sooblikujemo. “Imamo pogum spoprijeti se s pravo naravo problemov in jih ne le prelagati in s tem poglabljati,” je poudaril predsednik Židan.

Želi si, da bi ob praznovanjih vedno, danes pa še posebej, gradili na skupnih spoznanjih, na dejanjih, ki nas združujejo in na odločitvah, ki so nas “pripeljale do današnjega dne in ki nas bodo usmerjale v dejanjih za skupno dobro”. Po mnenju predsednika Socialnih demokratov in Državnega zbora bo za blaginjo vseh generacij ključna politika, ki bo sprejeta s konsenzom in na podlagi odgovornega sodelovanja ter solidarnosti med vsemi generacijami. Prav tako bo, kot je pojasnil Židan, ključno zavedanje širše javnosti in vsakega posameznika o pomenu zavezanosti k skupnemu dobremu.

“Naša pot je premišljena in pravilno zastavljena. Vredno je na njej vztrajati. Vsi naši upi pa so, še posebej danes, usmerjeni naprej, v prihodnost,” je povedal Židan in novoletno poslanico sklenil z besedami “Srečno in vse dobro Slovenija!”

Videoposnetek novoletne poslanice Dejana Židana, ki je bila objavljena na TV Slovenija, si lahko ogledate na povezavi: https://goo.gl/SNqNUH

Predsednik Židan ob dnevu samostojnosti in enotnosti: “Država je skupnost. Z njo in za njo moramo ravnati odgovorno in pošteno.”

Dragi Slovenke in Slovenci,

spoštovani poslanke in poslanci!

Štejem si v čast, da lahko spregovorim ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ob obletnici te zgodovinske odločitve in ključnega koraka v uresničitvi sanj o ustanovitvi lastne države.

Cenjeni visoki gostje, pozdrav tudi vam, ki s svojo prisotnostjo poudarjate pomen našega praznovanja.

Slovenke in Slovenci se s ponosom spominjamo časa, ko smo pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini in odločnosti, s katero je bila priborjena naša samostojnost.

Trdno v našo zavest je usidran 26. december 1990 in razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem se je za samostojno in neodvisno Slovenijo opredelilo 88,5 % vseh volilnih upravičencev. A vendar je bilo do končnega cilja potrebnih več ključnih korakov.

Majniška deklaracija, v kateri je bila prvič jasno izražena namera o suvereni državi slovenskega naroda, ni izražala le težnje po samostojnosti, temveč je opredelila tudi vrednote, na katerih naj temelji slovenska država. Med njimi je na prvem mestu spoštovanje človekovih pravic.

Nadalje je Ustava Republike Slovenije določila, da se te človekove pravice uresničujejo neposredno na njeni podlagi in da je država dolžna zagotavljati njihovo varstvo. Šlo je za odgovorno zavezo, da Slovenija kot država stopa na samostojno pot, pri tem pa prevzema vse obveznosti do svojih državljank in državljanov.

Pomembno je, da premislek namenimo dolgi poti, ki smo jo prehodili, da lahko danes živimo v samostojni državi, zavezani k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Vse te korake smo izvedli po demokratični poti. Zato mora biti tudi vnaprej naša skupna zaveza spoštovanje pravne države in demokratičnih vrednot.

O samostojnosti, neodvisnosti, državotvornosti in ne nazadnje pogumu, ki je bil takrat potreben, je bilo ob priložnostih, ki jim to vsekakor pritiče, v preteklih letih precej povedanega.

Ne smemo pa dopustiti, da obletnica razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti ostane le slavnostno obeležje, brez kritike in vrednostnega preseka naše družbe ter ocene odgovornosti do sebe, skupnosti in prihodnjih generacij.

Prav zato, ker smo si v stoletnih prizadevanjih izborili današnji obseg svobode, se moramo vprašati, za kakšne cilje jo uporabljamo. Kakšno državo gradimo? Kakšen odnos imamo drug do drugega, državljank in državljanov? Ali ustvarjamo družbo, ki bo boljša za vse, ne le za izbrance?

Spoštovane in spoštovani,

letošnje leto je zaznamovala 100. obletnica smrti velikega pisca Ivana Cankarja. Njegove misli so tudi po vsem tem času neverjetno aktualne:

»Ker narod potrebuje v teh težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Če kdaj, v teh časih je potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da si sežemo v roke, se strnemo v eno vrsto.«

»Jaz upam v življenje!« je zapisal Cankar. »In takrat, kadar si uresničimo to pravo življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči in se povprašamo: Kdo si? Kako misliš ti?«

Mi, nosilke in nosilci političnih in drugih družbenih položajev, moramo biti zavezani k odgovornemu in državotvornemu delovanju. Najprej in predvsem smo dolžni krepiti medsebojno spoštovanje in strpnost. Spodbujati in zaupati. Si privoščiti uspehe in si pomagati v stiskah. Ti koraki so nujni, a ne dovolj za pozitivne spremembe in naše stremljenje k bolj demokratični in vključujoči skupnosti.

Država ni nekaj neotipljivega in ni zgolj zbir zakonov in pravnih zapisov, niti ne političnih odločitev. Država je skupnost. Z njo in za njo moramo ravnati odgovorno in pošteno. Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti plebiscitarne vrednote, vezivo naše države. In verjamem, da nas bodo le-te usmerjale v dejanjih za skupno dobro.

Oblikovanje soglasja o razvoju naše države bo odločilnega pomena za naš nadaljnji napredek. So točke, na katerih je Slovenija zmožna doseči spodbudno enotnost: vlaganje v znanje in znanost, solidaren razvoj zdravstva, spoštovanje okolja in trajnostni gospodarski razvoj, posluh za kulturo in lasten jezik, pravo razmerje varnosti in svobode, kakovost življenja in blaginja prihodnjih generacij.

Pozivam vse nas, da se bolj potrudimo za uresničevanje skupnih ciljev. Na izzive v naši družbi glejmo z odprtimi in kritičnimi očmi. Odgovore na probleme iščimo s čim širšim možnim soglasjem. Prizadevajmo si, da z vsem, kar delamo in kakor živimo, za seboj puščamo svet boljši in lepši za vsakogar.

To je najbolj dragocen prispevek k ohranjanju izročila naše samostojnosti in enotnosti!

Spoštovani poslanke in poslanci,

dragi državljanke in državljani,

sprejmite, prosim, ob prihajajočem prazniku samostojnosti in enotnosti iskrene čestitke ter moje najboljše želje za novo leto 2019.

Predsednik Židan ob dnevu Rudolfa Maistra: Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova

“November 1918 je bil za Maribor in Štajersko po zaslugi generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev prelomni čas. Tudi naš čas potrebuje ljudi Maistrovega kova – odločne, samozavestne, pogumne, nesebične in poštene, domoljube z umetniško dušo,” je na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru povedal predsednik Državnega zbora in predsednik SD Dejan Židan.

V govoru na slovesnosti v Mariboru, s katero so poleg državnega praznika obeležili okroglih 100 let od obrambe severne slovenske meje, je Židan med drugim izpostavil, da si je Maister s svojimi borci in odločnimi dejanji utrl pot v zgodovino. “Šlo je za biti ali ne biti. Odločitve in dejanja niso dopuščali omahovanja, ne samo Maistru, ampak vsem sodelujočim … Šele po osamosvojitvi Slovenije je tudi uradna politika priznala njegove zgodovinske zasluge. Maistrovi borci pa so ga dobesedno oboževali,” je povedal.

Citiral je literarnega zgodovinarja Antona Ocvirka, ki je Maistra označil za človeka, ki je v sebi združeval vojaka in borca s človekom in pesnikom. “Med obema je našel tisto vez, ki je pričala o notranji uravnovešenosti in človeški pristnosti. Visoka, krepka postava z jasnim, lepo oblikovanim obličjem, z mirnim pogledom in odločnimi potezami v obrazu je učinkovala morda na videz vojaško poveljujoče in resno neizprosno. Toda v njegovem pravem bistvu je ždela topla človeška prisrčnost, pristno čustvovanje, resnično človekoljubje,” je ta zapisal.

Židan je spomnil, da Maister ni bil le domoljubni vojak in general, ampak tudi velik ljubitelj knjig in pesnik. Njegove knjige zdaj hranijo v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). “Izjemno sem vesel, da je država Slovenija po dvajsetih letih prepoznala to izjemnost ene najlepših in najobsežnejših osebnih knjižnic na Slovenskem in ji v evropskem letu kulturne dediščine in ob 100. obletnici bojev za severno mejo podelila status kulturnega spomenika državnega pomena,” je dejal Židan.

Proslave, ki je potekala v Veliki dvorani SNG Maribor, se je ob celotnem državnem vrhu udeležili tudi minister za kulturo Dejan Prešiček, ki je še pred slovesnostjo, potem ko je vlada razglasila Maistrovo knjižnico v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) za kulturni spomenik državnega pomena, vodstvu knjižnice predal tudi uradni znak za to. Po njegovih besedah je to priznanje knjižnici za vztrajnost in še en dokaz izjemnega pomena te zbirke. “Knjižnica je pomembna kot celota in jo je treba varovati zato, da se ohranita njen skupni zgodovinski kontekst ter spomin na vrednote, povezane z življenjem in delom Rudolfa Maistra – Vojanova, slovenskega generala, pesnika, borca za severno mejo in strastnega bibliofila,” so izpostavil minister Prešiček.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da sta Maribor in širša okolica danes slovenska. Potem ko je lokalni nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije, je Maister s svojo vojsko novembra 1918 prevzel poveljstvo nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ob tem je nastala tudi prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem.

Židan ob 100-letnici konca prve svetovne vojne: “Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas.”

11. novembra se z veseljem pa tudi žalostjo spominjamo 100-letnice konca prve svetovne vojne. Z veseljem zato, ker se je po štirih letih ta nesmiselna morija vendarle končala, z žalostjo pa zaradi spomina na brezmejno trpljenje in nešteta izgubljena človeška življenja.

Niccolò Machiavelli je v svojem delu»Zgodovina Firenc« zapisal: “Vojne se začnejo, ko si to zaželiš, ne pa tudi končajo” (»Comincionsi le guerre quando altri vuole, ma non quando altri vuole si finiscono«, Zgodovina Firenc (1526), III. knjiga, 7. poglavje.). Kako resnična je ta trditev se je pokazalo tudi v primeru prve svetovne vojne, vojne, ki naj bi se končala v le nekaj mesecih. A na koncu se je ta uničujoča vojna razvlekla na dolga štiri leta. Po štirih letih, 11. novembra 1918, zgodaj zjutraj, so sile antante in Nemčija podpisale premirje, ki je začelo natanko ob 11. uri. Novica je hipoma, predvsem pa z velikim olajšanjem zaokrožila po svetu.

Štiri letno obdobje trpljenja se je vendarle končalo. Končala se je vojna, ki na koncu ni razrešila prav nobenega od problemov, ki so do te vojne pripeljali. Za seboj je pustila le tragično bilanco: več milijonov žrtev, brezmejne človeške stiske, opustošene pokrajine, izčrpano in porušeno Evropo ter zlom štirih velikih imperijev. Prva svetovna vojna je popolnoma spremenila politični zemljevid Evrope in dotedanjo mednarodno porazdelitev moči ter hkrati nesluteno vplivala na nadaljnji tok zgodovine 20. stoletja.

Ta vseobsegajoča, resnično svetovna vojna je v svoje uničujoče kolesje potegnila obsežne materialne in človeške vire, tudi slovenski narod, ki je umiral na frontah, v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Zlasti na območju kjer je divjala Soška fronta, na to strašno izkušnjo še danes, 100 let kasneje, spominjajo številna obeležja in prenekatero grobišče, ki sicer nemo, a nedvoumno pričajo o krvavi vojaški izkušnji prve svetovne vojne.

Gre za dragoceno dediščino in neprecenljivo zgodovinsko sporočilo, ki nas utrjuje v prepričanju o krhkosti in dragocenosti miru. O tem, da tudi blaginja in razvoj nista zagotovilo za mir. Kajti tudi desetletje pred prvo svetovno vojno je veljalo za vrhunec človeštva in evolucije. Razvoj, zmanjševanje revščine in širjenje demokracije so utrjevali zmotno prepričanje, da vojne niso več mogoče. A prva svetovna vojna se je kljub temu zgodila!

Ne glede na stopnjo razvitosti, ne glede na blagostanje, mir nikoli ni bil in nikoli ne bo samoumeven, čeprav ga kot samoumevnega še vedno prepogosto in preveč lahkomiselno dojemamo.

Mir je neprecenljiva vrednota, ki terja nenehno čuječnost, delo, trud in prizadevanja vseh nas, tako posameznikov kot držav. Terja dosledno spoštovanje človekovih pravic, pristno solidarnost, nenehno zavračanje kakršnihkoli predsodkov in nestrpnosti ter odločno zoperstavljanje sovražnosti.

Le tako lahko upamo, da se izkušnje, kot so izkušnje slovenskega vojaka avstro-ogrske vojske Filipa Jurkoviča nikoli več ne ponovijo.

Filip je namreč v svoj 360 strani dolg dnevnik zapisal sledeče boleče besede: “Moje srce vas globoko obžaluje, vi predragi tovariši, ki tukaj spite, in čutim vse vaše srčne bolečine, ki so vas pred smrtjo obdajale. Ah, tovariši, vojska je grozna in preklet bodi na veke tisti, ki je tisto prvi začel. Danes ste dali vi življenje, jutri morda mi, zato počivajte sladko. V Bogu pridemo tudi mi gotovo za vami, kateri dan in uro, pa vam, ljubi tovariši, ne znam odgovora, zato na svidenje v Večnosti.”

Spoštovani državljanke in državljani,

naj gre ob tej visoki obletnici, 100-letnici konca prve svetovne vojne, naš hvaležen spomin vsem padlim, predvsem našim rojakom, 35.000 slovenskim možem in fantom. Naše misli pa naj bodo usmerjene v prizadevanja za medsebojno sožitje, razumevanje, solidarnost in sodelovanje. Le tako lahko računamo na prihodnost, ki nam bo prizanesla z grozljivo izkušnjo vojne.

Židan na festivalu 3FŽO: Na področju starejših v tem mandatu vlade več pomembnih nalog

Predsednik Socialnih demokratov in Državnega zbora mag. Dejan Židan se je skupaj s poslanci SD Markom Koprivcem, mag. Bojano Muršič, dr. Milanom Brglezom, Predragom Bakovičem in Sonibojem Knežakom v Ljubljani udeležil Festivala za tretje življenjsko obdobje (3FŽO). Židan je v izjavi za medije dejal, da je na področju starejših v tem mandatu več nalog, ki so zapisane tudi v koalicijski pogodbi. Med njimi je zakon o dolgotrajni oskrbi.

“Koalicija se zaveda, da je rast števila starostnikov civilizacijski dosežek, ki se mu bo morala družba prilagoditi,” je dejal Židan. “Zakon o dolgotrajni oskrbi je po njegovih besedah potreben, ker starejši potrebujejo pomoč, tako tisti, ki živijo v svojem stanovanju, kot tisti, ki so v varovanih stanovanjih ali v domu,” je poudaril predsednik DZ.

Po njegovih besedah je pomembna tudi odločitev koalicije, da učinkovito poseže v čakalne vrste v zdravstvu. “S tem bodo pridobili tudi starostniki, saj imajo več kroničnih bolezni,” je opozoril Židan.

Kot tretji ukrep je izpostavil usklajevanje pokojnin dvakrat letno, torej ne le zakonsko določeno usklajevanje, ampak še dodatno izredno uskladitev. “Upokojencem je treba namreč v tem mandatu vrniti, kar jim je varčevalni zakon odvzel,” je še poudaril Židan.

Židan za STA: Ob manjšinski vladi bo težišče sprejemanja odločitev v DZ

Predsednik Socialnih demokratov in novi predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) spregovoril o povezavi med parlamentom in bodočo manjšinsko vlado, o svojem delu na čelu DZ ter odnosu do opozicije pa tudi o usmeritvah in prihodnosti stranke SD, ki bo na jesenskem kongresu ponovno volila vodstvo.

Predsednik DZ Dejan Židan je v pogovoru z novinarkama Mojco Zorko in Sonjo Poznič Cvetko z jedrnatim “da” odgovoril na vprašanji, ali verjame, da bo vlada Marjana Šarca izvoljena, in ali bo dokončala štiriletni mandat. O tem, kakšen predsednik vlade bo Šarec, ne želi špekulirati, v pogajalskem procesu pa je bil po Židanovih ocenah učinkovit. Ceni tudi, da pogajanj ni vodil s pozicije moči.

Predsednik vlade je listo ministrskih kandidatov v DZ vložil minuli konec tedna, na njej so tudi tri imena, ki jih je v vladno ekipo predlagala SD in ki so ob razkritju v javnosti in v stranki sprožila nekaj polemik. Židana te niso zmotile: “Socialni demokrati ne dušimo razprave znotraj stranke.”

Pomisleki so med drugim leteli na kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička. Del kulturniških krogov mu je očital pomanjkanje političnih izkušenj in moči, v bolj zaprtih političnih krogih pa nekateri izpostavljajo njegovo sorodstveno povezavo z vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom. Kot je zatrdil Židan, Prešička za ministra znotraj stranke ni predlagal Han. Mu je pa povedal za omenjeno povezavo med njima, a šele po tistem, ko je Židan s Prešičkom že opravil pogovor in se odločil, da je kvalificiran kandidat. In pri tem je ostalo. “Če bi me to motilo, bi imeli vsi skupaj težavo, ker živimo v državi, kjer nas je samo dva milijona in hočeš-nočeš nekdo nekoga pozna,” je dejal in dodal, da bi ob izključevanju ljudi po tem ključu tako zelo zmanjšali kadrovski nabor, da bi težko kadrovali.

Šarec je po Židanovi oceni pogajalski proces o oblikovanju vlade vodil učinkovito, kar dokazujeta podpis koalicijske pogodbe in vložena lista ministrskih kandidatov. Ob tem je poudaril, da je Šarec kot prvi v Sloveniji uspel sestaviti manjšinsko vlado ob podpori opozicijske stranke.

“Kar cenim pri njem je, da pogajanja niso potekala s trona moči, ampak je pogosto celo naredil korak nazaj in poudarjal, da je enak med enakimi, kar je omogočilo, da smo se lažje pogovarjali. Med nami je bilo tako čutiti spoštljivost ob razumevanju različnosti in razumevanje, da je možno poiskati skupni imenovalec, ki bo dober za ljudi in državo,” je pojasnil.

Tudi v SD si po Židanovih besedah želimo prispevati k iskanju zmagovalnih rešitev za vse strani. “Zavzemamo se za čim manj bodic, saj te delajo politiko nervozno. Ko to gledajo ljudje, pa so nervozni tudi oni,” je dejal in ugotavljal, da volivci kreganja politikov ne nagradijo. “Zato se zna zgoditi, da se bo po štirih letih manjšinske vlade nekoliko korigirala politična kultura v Sloveniji,” je dodal.

Židan se tako v celoti strinja s premierjem v odhajanju Cerarjem, da so vsi partnerji dosedanje vlade na zadnjih volitvah izgubili zaradi medsebojnega metanja polen pod noge. “Čeprav se morda kdo, ki izreče trdo besedo, v tistem trenutku počuti bolje, te borbe vedno znova povzročajo, da se seštevek podpore vsem tem strankam niža,” je dejal.

Na vprašanje, ali bo v novem mandatu kaj drugače, je odgovoril, da si res želijo delovati strpno, zato iščejo skupne rešitve in glavne odločitve sprejemajo za zaprtimi vrati, da ne dražijo ljudi. Je proti temu, da politiki po zaprtih sestankih preko svojih kanalov informirajo javnost, kajti “potem so pogajanja težja”. “Bistveno lažje je, da različna stališča soočimo, se o njih dogovorimo in potem rešitev predstavimo javnosti,” je prepričan Židan.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je na čelo DZ prišel po dogovoru o delitvi funkcij v novi koaliciji. Čeprav je bolj vajen operativnega dela v izvršilni veji oblasti, se veseli več stika z ljudmi. Njegova funkcija bo, kot pravi, toliko pomembnejša, ker bo zaradi manjšinske vlade več usklajevanja potekalo v DZ. Na veljavi pa dobiva tudi državni svet, meni novi predsednik DZ.

Svojo prvo izkušnjo vodenja seje DZ minuli teden je Židan v pogovoru za STA označil za pozitivno. Nasvete, tudi pikre, ki jih prejemal iz različnih poslanskih skupin, je “sprejel z nasmehom”. Je bil pa užaloščen, ker poslanci pri oblikovanju delovnih teles niso bili v celoti usklajeni. Kot predsednik DZ si želi namreč iskati čim širše soglasje za rešitve. “Le tako so te lahko trajnostne,” je poudaril.

Židan ne želi, da bi se ves mandat vlekla razprava o tem, kdo je opozicija in kdo koalicija, za kateri sicer v poslovniku ni jasno določenih kriterijev. Pojasnil je, da nastaja nova praksa in da v parlamentu iščejo “nov način življenja, ki do sedaj ni bil definiran”. Napovedal je, da bo pridobil več pravnih mnenj in izkušenj iz Evrope, da najdejo “konsenz o trenutnem stanju v DZ”. Ob tem je pozval h konstruktivnosti pri iskanju rešitve, ki bo v Sloveniji definirala gabarite manjšinske vlade.

V tej Židan kot edini od predsednikov koalicijskih strank ne bo sodeloval, a ga to ne skrbi. “Težišče sprejemanja odločitev bo še bolj v DZ, tako da ni strahu, da ne bom imel dovolj informacij,” je poudaril. Prav tako ga ne skrbi, da glas SD v vladi ne bi bil upoštevan. “Se pa zavedamo, da je naš glas le eden od petih,” je dejal.

“Sedaj tudi ni več možno, da bi vladna koalicija neko svojo rešitev enostavno peljala skozi Državni zbor, ker tam nima večine,” je poudaril Židan. Tako bo morala po njegovih besedah vladna peterica “vnaprej zelo načrtno, sistematično pa tudi vključujoče upoštevati čim več političnih strank v DZ”.

Prav tako po njegovem mnenju ob manjšinski vladi na veljavi pridobiva državni svet. V koalicijski pogodbi je sicer zapisano, da bodo partnerji razmislili o njegovi ukinitvi. “Moje mnenje o DS je pozitivno. Lahko se sicer pogovarjamo o ustreznosti njegove sestave ali možnosti, da bi DS lahko vplival na konkretne člene zakonov, a sam ga vidim kot potreben korektiv, kadar vladna večina preveč pogumno sprejema kakšne rešitve,” je dejal. To, da koalicija nima 46 glasov, ki so potrebni za vnovičen sprejem zakona po vetu, pa po Židanovihnavedbah “daje upanje, da bodo v DZ sprejeti boljši in bolj usklajeni predlogi”.

Za ukinitev DS bi bile nujne ustavne spremembe, a bo zaradi razdeljenosti DZ te možno sprejemati le ob soglasju koalicije in več opozicijskih strank. Židan je ob tem spomnil še na razmisleke o spremembi volilnega sistema. Glede sprememb financiranja zasebnega osnovnega šolstva pa pričakuje intenzivno iskanje rešitve, “v minulem mandatu se je rešitev že zelo nakazovala”.

Predsednik DZ je pozval k spoštljivim nastopom poslancev, tak bo poskušal biti tudi sam. Ob tem je napovedal, da bo “upošteval tudi in zlasti stališča opozicije, ker ima koalicija zaradi tega, ker je koalicija, včasih več besede”.

Razmišlja tudi, da bi nadaljeval s poskusi oblikovanja etičnega kodeksa. “Zavedam se, da gre za deklarativen dokument brez sankcij. Ampak že z odprto razpravo o kodeksu bi doprinesli nekaj h kulturi dialoga v političnem prostoru. Če bi nam uspelo doseči soglasje, pa bo to še en korak naprej,” je dejal.

Za danes je Židan napovedal obisk zaposlenih v DZ, da spozna način delovanja v ozadju. Od ljudi pričakuje predloge za izboljšave. Njegov predhodnik Matej Tonin je sicer pripravil predloge tudi za nekatere spremembe pri poslanskih plačah, med drugim je zagovarjal, da bi morali biti predsedniki bolj obremenjenih odborov bolj nagrajeni kot tisti, ki vodijo manj sej. Židan ocenjuje, da bi bilo to možno ob hkratnem zmanjšanju članstva v odborih, saj bi s tem prihranili nekaj denarja. Toda sam zagovarja, da je v odborih več članov, saj se tam opravijo najbolj vsebinske razprave.

Židanu se jeseni izteče mandat na čelu stranke SD. O tem, ali bo znova kandidiral, se morajo po njegovih besedah v stranki še pogovoriti, od oktobrskega kongresa pa pričakuje analizo zadnjih štirih let. “Definitivno je jasno, da smo po štirih letih drugačna stranka,” je priznal. Kot je navedel, so na letošnjih volitvah v primerjavi z letom 2014 zrasli za 70 odstotkov, “sedaj pa je treba začrtati pot, da bomo podobno ambiciozni tudi naslednja štiri leta”.

Analitiki so sicer pred volitvami ocenili, da je SD izgubila svojo identiteto – pri zavzemanju za socialna vprašanja se je bolj kot SD izpostavljala Levica, SD pa je z Židanom kot kmetijskim ministrom na čelu krepila odnose s kmeti, ki nikoli niso bili njihova volilna baza.

Židan je pojasnil, da socialna demokracija izvira iz delavstva in je zato tudi bolj prisotna v urbanih središčih, kar kažejo tudi zadnje volitve. Hkrati pa se tudi kot dosedanji kmetijski minister zaveda, da je večina geografskega prostora v Sloveniji podeželje. V dosedanji vladi so pokrivali tudi področje sociale in “marsikateri skupini ljudi se je status izboljšal”. “Toda vladna stran večinoma ni pohvaljena, če si v opoziciji, pa si včasih bolj opažen, ker lahko govoriš tudi stvari, ki jih je v tistem trenutku težje izpeljati,” je odvrnil.

“Naši volivci so dejansko vse državljanke in državljani, ki vedo, da je na prvem mestu zavzemanje za pravičnost in pomoč tistim, ki jim je težko, ter da so nekatere dobrine tako pomembne, da so javne,” je poudaril Židan.

Vztraja torej, da SD ostaja na levem polu, kjer pa v Levici vidijo tako konkurenta kot partnerja. “Mislim, da smo se do neke mere naučili živeti skupaj, nenazadnje je na to kazala tudi odkrita želja SD, da pride do koalicije z Levico. Žal do tega ni prišlo,” je dejal in dodal, da se veseli sodelovanja z Levico.

Poslanska skupina SD je na volitvah dobila deset poslanskih mandatov, je pa k njim iz SMC prestopil še nekdanji predsednik DZ dr. Milan Brglez. “Njegova stališča o solidarnosti, enakosti so stališča, ki so temelj socialne demokracije. Hkrati pa ima velike kompetence na področju zunanje politike in bo okrepil moč socialne demokracije na tem področju,” je dejal Židan in poudaril pomen aktivne vloge Slovenije v mednarodnih povezavah. Brglez bo opravljal funkcijo podpredsednika odbora za zadeve EU.

Novi predsednik DZ sicer napoveduje, da si tudi na novi funkciji ne bo pustil vzeti skoraj vsakodnevne športne aktivnosti, ki ji je zavezan, saj mu, kot pravi, ravno ta daje kondicijo. Na nordijsko hojo, katere velik ljubitelj je, se okoli Murske Sobote z ženo odpravita tudi ob pozni vrnitvi iz Ljubljane, na dan intervjuja pa je bil s sinom dogovorjen za plavanje. Redno rekreacijo priporoča vsem, saj, kot pravi, je “tudi za lastno zdravje najprej odgovoren vsak sam”.

Dejan Židan prevzel vodenje Državnega zbora Republike Slovenije

Poslanke in poslanci so za novega predsednika Državnega zbora izvolili predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana. Njegovo kandidaturo za predsednika DZ so vložili poslanci strank prihodnje levosredinske koalicije iz vrst LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in Levice.

Kot so v predlogu Židanove kandidature zapisali predlagatelji, novega predsednika DZ poleg bogatih strokovnih, gospodarskih in političnih izkušenj odlikujejo strpnost, odprtost, spoštljivost, spoštovanje različnih mnenj in pravičnost.

Židan se je po izvolitvi najprej zahvalil za stališča poslanskih skupin, tako za tista v podporo, kot tudi tista, ki so bila kritična. “Menim, da je naša prva naloga, da si znamo med seboj povedati, kaj si mislimo drug o drugem. Da naglas povemo stališča oz. mnenja, čeprav bodo ta tudi kritična,” je dejal novi predsednik DZ.

Po Židanovih besedah namreč kritika v DZ ne sme biti nič slabega. “Ravno zaradi kritik in drugačnih stališč drug drugemu nastavljamo ogledalo, soočamo naša mnenja zato, da bomo znali in zmogli sprejemati boljše rešitve,” je prepričan Židan.

Kot prvi med enakimi je poslance prosil, da kljub kritikam ohranijo spoštljivost. “Na nas je, da se trudimo zvišati nivo politične kulture. Da smo med seboj spoštljivi, ne samo v tej dvorani, temveč nasploh. Le tako bodo naše besede dosegle sogovornikovo uho, le tako bodo tudi kritike dosegle svoj namen in le tako bomo upravičili nalogo, zaradi katere smo tukaj,” je poudaril Židan.

Želi si, da delo v dvorani ne bi bilo predvsem lov za medijsko pozornost, za to, kdo bo imel bolj senzacionalen nastop, ker gre to, kot je opozoril, ponavadi z roko v roki z žaljenjem in nespoštljivo komunikacijo. Danes po njegovih besedah ni čas za ponavljanje, kje so problemi v slovenski družbi, saj se jih vsi zavedamo. Prepričan je, da je čas, “da preidemo k rešitvam”.