Prispevki

Ministrica Kopač Mrak: Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek po novem predlogu zakona brez zaznamb in vračanja

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na predlog ministrice iz vrst SD, dr. Anje Kopač Mrak, predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo. Gre za primere, ko ima posameznik oziroma družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov.

Kot je na današnji novinarski konferenci na sedežu SD v Ljubljani spomnila ministrica Anja Kopač Mrak, je na terenu še vedno veliko primerov, ko se posamezniki, še posebej starejši, odpovedo varstvenemu dodatku zaradi navezanosti na nepremičnino. Število prejemnikov varstvenega dodatka je od sprememb zakonodaje leta 2012 padlo s 46.700 na okoli 10.000, spremembe iz leta 2014 so na tem področju prinesle premajhen učinek.

Tako bo ministrstvo zdaj predlagalo spremembe zakonodaje, s katerimi bi ukinili zaznambe na nepremičninah. “Na drugačen način predlagamo tudi upoštevanje premoženja kot dejavnika za pridobitev upravičenosti do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak. Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120.000 evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu “pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, je povedala ministrica iz vrst SD.

Kot je dodala, so o meji 120.000 evrov precej razpravljali, zaradi specifičnih situacij na terenu pa so se odločili tudi za diskrecijsko pravico socialnih delavcev, da tudi posameznikom oziroma družinam z dražjo nepremičnino dodelijo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek. Vendar pa je v teh primerih po določenem času potrebna zaznamba in tudi vračilo. “Če imaš tako veliko nepremičnino, jo lahko aktiviraš. Dajemo pa razumni čas 24 mesecev, da to narediš,” je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Predlog zakona bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav. Kot je poudarila, je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino, dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.

V DZ si ministrica Kopač Mrak želi obravnave novele zakona po rednem postopku, verjame pa, da bi spremembe lahko začele veljati z novim letom. Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile. Kako to izvesti, še usklajujejo z ministrstvom za pravosodje. “Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati,” je razlog za to navedla ministrica. Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo – tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali. Kot je še navedla ministrica Kopač Mrak, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.

Z napovedanimi spremembami je zadovoljen tudi predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. “Ta predlog je pomemben prispevek k stabiliziranju materialnih razmer in izboljšanja pogojev življenja v starosti,” je ocenil Hočevar in dodal, da “bo omogočil dobršnemu delu upravičencev, da aktivno razpolagajo s svojim premoženjem in urejajo svoje materialno stanje”. Hočevar je še spomnil, da se kakovost življenja starejših v Sloveniji ne izboljšuje; pokojnine se ne usklajujejo skladno z zakonom, v primerjavi s povprečno plačo že leta padajo. Starejši so po njegovih navedbah tudi glavne žrtve čakalnih vrst v zdravstvu.

Franc Hočevar: Socialni demokrati podpiramo predlog sveta ZPIZ za izredno uskladitev pokojnin

“V stranki SD podpiramo predlog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za izredno uskladitev pokojnin v letošnjem letu,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Foruma starejših SD mag. Franc Hočevar. Kot je poudaril so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na 15. seji konec februarja izglasoval predlog vladi, naj se pokojnine v letošnjem letu izredno uskladijo. To zahtevo je v imenu ZDUS predlagala Anka Tominšek, ki je tudi aktivna članica Foruma starejših SD, Miloš Pavlica, aktualni podpredsednik Foruma starejših SD, pa je kot član sveta ZPIZ na predlog vlade, prav tako podprl tak predlog in s tem sploh zagotovil sprejem takšne zahteve.

Po izračunu pokojninskega zavoda pa bi takšna uskladitev, če bo vlada dala soglasje zanjo, znašala 0,4 odstotka. Glavni argument za izredno uskladitev je padanje deleža izdatkov za pokojnine v BDP in to  kljub temu, da narašča število upokojencev. To kaže, da so upokojenci bolj prizadeti kot druge skupine prebivalstva in torej ne delimo vsi enako posledic varčevanja zaradi gospodarske krize.

Socialni demokrati zato pričakujemo, da bo vlada dala soglasje za to izredno uskladitev pokojnin, kot ga predlaga svet ZPIZ, saj gre samo za nekaj milijonov, da ne govorimo o tem, da je treba zakone izvajati in ZPIZ-2 v tem delu ni bil upoštevan v lanskem letu, kljub rasti BDP nad 2,5 odstotka. Kot je pojasnil Hočevar, so se na kolegiju predsednika stranke dogovorili in uskladili, da se po nujnosti uskladitve pokojnin postavi jasna zahteva.

Dodal je, da ima stranka SD v vladi tri ministre, njihova zaveza pa je, da spoštujejo tudi predloge Foruma starejših. “Mislim, da je to treba nujno narediti. Čeprav gre za simbolno povišanje, se s tem pokaže nek odnos do starejše populacije,” je izpostavil Hočevar. V prid uskladitvi po njegovem mnenju govori vrsta argumentov, ob tem pa je navedel, da je delež financiranja iz proračuna vedno manjši in da se je v zadnjih letih povečalo število zavarovancev, posledično pa je v pokojninsko blagajno nakapljalo več prispevkov.

“Realno je dejstvo, da je vrednost pokojnine v zadnjih letih padla, od leta 2006 do 2015 kar z 62,5 odstotka razmerja med povprečno plačo in neto pokojnino na 55,4 odstotka,” je dejal Hočevar. Izpostavil je še, da upokojenci nočejo biti edina žrtev varčevalnih ukrepov in stabiliziranja financ. Po Hočevarjevem mnenju je treba poiskati bolj aktivne oblike finančne vzdržnosti. V izjavi finančnega ministra Mramorja izjavi, da so zahteve o izredni uskladitvi pokojnin v sedanjih razmerah nesprejemljive, pa je Hočevar zaznal nekaj cinizma.

“Kot da bi užival v tem, da so pogoji slabi in da državljanom, predvsem upokojencem, ne moremo zagotovi boljših življenjskih pogojev,” je dodal Hočevar. Tak pristop in takojšnja odklonitev brez kakršnekoli razprave ali koalicijskega usklajevanja za Hočevarja nista primerna. “Zlasti zato, ker je na njegovi strani manj argumentov kot na strani tistih, ki se z uskladitvijo strinjajo,” je opozoril predsednik Foruma starejših SD.

Kar pa se tiče pobud in zahtev za izplačilo regresa upokojencem, smo Socialni demokrati mnenja, da je potrebno pri tem preučiti vse finančne posledice in realne zmožnosti državne blagajne, pri čemer sami podpiramo, da bi se našla rešitev tudi za odmrznitev dodatka za upokojence, kot se je že našla rešitev za druge skupine, npr. javne uslužbence. V SD nam gre predvsem za to, da je breme varčevanja enakomerno razporejeno na vse skupine prebivalstva, tako zaposlene, mlade kot upokojence.

Franc Hočevar: Forum starejših SD bo stranki svetoval na področju pravic starejših in utrjevanju socialne države

V sredo, 2. decembra, je v Ljubljani potekala ustanovna konferenca Foruma starejših Socialnih demokratov, ki ga sestavljajo starejši člani in članice SD, med njimi tudi nekdanji predsednik stranke Janez Kocijančič, nekdanji podpredsednik stranke in vodja poslancev SD Miran Potrč, nekdanja ministrica za delo Jožica Puhar, nekdanji poslanci SD Breda Pečan, Mirko Brulc, Majda Potrata, Miloš Pavlica, Marijan Križman, Silva Črnugelj, Anton Colarič in tudi prvi predsednik republike Milan Kučan. Forum starejših Socialnih demokratov bo stranki pomagal pri oblikovanju stališč, zlasti na področju pravic starejših, vodil pa ga bo Franc Hočevar, ki so ga izvolili na ustanovni konferenci v Ljubljani.

Forum starejših SD

Socialni demokrati želimo z ustanovitvijo Foruma starejših SD še dodatno okrepiti naše sodelovanje s starejšo generacijo. Menimo, da so vprašanja starejših in upokojencev v Sloveniji prav tako zelo pomembna za nadaljnji celovit razvoj družbe. Zato se Mlademu forumu, Ženskemu forumu in Delavski zvezi in Okoljsko-podeželjskemu forumu SD pridružuje tudi Forum starejših SD. Samo skupnost, ki ji je mar za slehernega državljana in državljanko, bo znala vključiti vse njihove potenciale in ideje. Samo vključujoča skupnost bo zmogla stopati naprej do našega skupnega cilja – bolj povezane in razvite družbe, v kateri je sodelovanje vseh posameznikov in skupin najbolj pomembno za prihodnost države in vseh njenih ljudi.

Židan na Forumu starejših

Predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan je v nagovoru zbranim na ustanovni konferenci v dvorani Mestnega muzeja Ljubljana med drugim poudaril, da stranka z ustanovitvijo Foruma starejših SD izkazuje, da ima med starejšimi v svojih vrstah mnogo spoštovanih in kompetentnih ljudi. Židan pričakuje, da se bodo s svojim programom odzivali na probleme starejših in tudi na bolj splošne politične teme. Da se je prvi predsednik republike Kučan odločil za aktivno delo v forumu, je za SD dobra informacija, je poudaril predsednik stranke Židan, a dodal, da je prepoznavnih še več sodelujočih v forumu starejših. Obenem je poudaril, da bo odločitve na koncu še vedno sprejemalo vodstvo, torej predsednik, Predsedstvo in Konferenca SD.

Nagovor Franca Hočevarja

Pritrdil mu je tudi predsednik foruma Franc Hočevar, javnosti sicer bolj poznan kot nekdanji direktor inštituta Soča in tudi Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Hočevar je poudaril, da bo znotraj organov stranke forum starejših s svojimi predstavniki “močno prisoten”. Izrazil je zadovoljstvo, da tudi ugledni posamezniki vidijo priložnost, da stvari obrnejo na boljše. “Področja, s katerimi se bo forum ukvarjal so denimo utrjevanje socialne države, uresničevanje pravic starejših in izboljševanje njihove kakovosti življenja, posebno poglavje pa bo vseživljenjsko učenje in prenašanje delovnih navad in spodbud s starejših na mlajše,” je povedal Hočevar.

Kocijančič na Forumu starejših SD

Po besedah prvega predsednika združene stranke ZLSD Janeza Kocijančiča bi bilo nespametno zanemariti potencial, ki ga ima stranka med starejšimi člani. Podobno je poudaril tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Zavzel pa se je za to, da SD “ne bi obračala hrbta preteklosti” in da bi ponovno še bolj vzpostavila stik z mladimi, ki so temelj stranke za prihodnost.

Nagovor Milan Kučan

Nekdanji podpredsednik SD in poslanec Milan Potrč je ob tem dodal, da želimo v SD oživiti dejavnost foruma seniorjev. Med vprašanji, s katerimi bi se ukvarjali, je omenil usklajevanje pokojnin, urejanje pravic starejših ter vprašanja, povezana z domskim varstvom. “Urejanje pravic starejših je ena od posebnih skrbi, ki jih mora imeti vsaka družba,” je poudaril Potrč in izrazil pričakovanje, da bodo poslanke in poslanci Forum starejših SD obveščali o dogajanju v DZ, forum pa jim bo pomagal oblikovati dobra stališča.

Glasovanje na Forumu starejših SD

Ustanovitvene konference Foruma starejših SD so se udeležili tudi podpredsednica SD in evropska poslanka S&D Tanja Fajon, predsednik Konference in velenjski župan Bojan Kontič, podpredsednica Konference SD Darja Lavtižar Bebler, obe ministrici iz vrst SD, Anja Kopač Mrak in Andreja Katič, vodja poslanske skupine Matjaž Han, glavni tajnik SD Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma in poslanec Jan Škoberne, predsednica Ženskega foruma Silva Črnugelj in nekateri župani iz vrst SD ter bivši predsednik SD Igor Lukšič.

Nagovor Židan

Zbor Foruma starejših SD