Prispevki

Potrjena lista Socialnih demokratov za predčasne volitve v Državni zbor

Volilna konvencija SD je danes v Ljubljani potrdila listo kandidatk in kandidatov za predčasne volitve v Državni zbor. Kandidatke in kandidatke po volilnih enotah:

 

 

 

Dejan Židan: Samozavestna Slovenija za preboj med najboljše

Boj proti neenakosti je pomembna usmeritev Socialnih demokratov.

Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami.

Zdaj je čas za razvojni preboj. Slovenijo želimo po ključnih kazalcih razvitosti, ki merijo kakovost življenja, enake možnosti, inovativnost in poslovno odličnost, skrb za okolje in drug drugega, umestiti med 10 najboljših držav na svetu. Takšna ambicija zahteva nov družbeni dogovor. Socialni demokrati smo začeli s poglobljeno razpravo z gospodarstvom in sindikati, da okrepimo medsebojno zaupanje in ustvarimo možnosti za uravnotežen razvoj za vse. Vem, da smo skupaj tega sposobni.

V Sloveniji prepoznavamo samozavest, ki ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi, da si drznemo zastavljati visoke cilje. Zgled najdemo med našimi športniki, ki zmorejo iz majhnega naroda narediti svetovnega velikana. Zgled najdemo med uspešnimi gospodarstveniki, ki vedo, da morajo za dosego cilja dati od sebe najboljše. Zgled najdemo med vrhunskimi znanstveniki, ki dosegajo rezultate z veliko požrtvovalnega dela, vztrajnostjo in prodornostjo. In zgled najdemo med tisočerimi posamezniki, ki z vestnostjo, skrbnostjo in ambicioznostjo uspevajo v domovini in po svetu.

Neenakost je ključna ovira

Ključna ovira za pospešen razvoj Slovenije med najrazvitejše je naraščajoča neenakost. Mislim na neenakost po dohodkih in premoženju, po možnostih, v regionalnih razlikah, pa tudi korupcijo in klientelizem. Med nami živi 280.000 ljudi v revščini. Četudi smo med državami OECD država z najnižjo stopnjo neenakosti, ta narašča. Razkorak med bogatimi in revnimi je vse večji. V svetu in pri nas.

Boj proti neenakosti je pomemben pri našem delovanju. Verjamemo, da kot družba napredujemo takrat, ko napredujejo tudi najšibkejši med nami. Zato zastavljamo takšen nabor ukrepov, da na eni strani izboljšamo javne storitve kot jamstvo enakih možnosti, pomagamo tistim skupinam ljudi, ki jim je najtežje, hkrati pa lajšamo obremenitve srednjega razreda in s tem pospešujemo razvojni zagon.

Dobiček za vse, ki ga ustvarjajo

V času izjemne gospodarske rasti rastejo dobički slovenskih podjetij. V letu 2016 so ta ustvarila za 3,2 milijarde evrov dobička, kar 70 % več kot leto prej. To spoštujemo in se zavedamo, da je dobiček podjetij osnova za več vlaganj v nove tehnologije, trge in inovativne produkte. Ni pa prisotno dovolj zavedanja, da so ta dobiček s svojim delom, znanjem, idejami in trudom soustvarjali tudi zaposleni, zato je v sistem udeležbe delavcev pri dobičku vključeno bistveno premalo podjetij. To moramo spremeniti. Tukaj je ključ do boljše produktivnosti in višje dodane vrednosti. Po obeh merilih močno zaostajamo za najrazvitejšimi. Da ta razkorak zmanjšamo, s tem pa ustvarimo več prostora za boljše plače in višje pokojnine, potrebujemo boljšo organizacijo na vseh ravneh, odprtost za nove poslovne modele in najboljše organizacijske pristope. Predvsem pa moramo v vse procese (od vodenja do izvedbe) bolje vključevati zaposlene.

Tudi z delitvijo dobička, z zadružništvom in delavskim lastništvom, z več ekonomske demokracije. Prav to so najboljši pristopi za povečevanje vključenosti, odgovornosti in pripadnosti zaposlenih k podjetju, s tem pa k rasti njihove produktivnosti, kakovosti in uspešnosti. Povsem jasno je: če pričakujemo več od ljudi, moramo v ljudi več vlagati. V njihovo znanje, varnost, zadovoljstvo, pripadnost, motivacijo.

Vlaganje v ljudi za vključujočo rast

Na drugi strani potrebujemo za večjo dodano vrednost boljše produkte, prepoznavnejše blagovne znamke, več znanja, zapakiranega v slovenski proizvod in storitve. Zato moramo več vlagati tudi v znanost, v raziskave in razvoj. Po deležu vlaganj v raziskave in razvoj (države in gospodarstva) smo z 2 % BDP najboljši med novimi članicami EU. A to ni dovolj. Pogajanja o nemški vladni koaliciji napovedujejo, da bo Nemčija do leta 2025 v raziskave in razvoj vložila letno 3,5 % BDP. Tudi mi moramo vložiti več in bolje.

Socialni demokrati bomo vlagali in krepili tisto, kar lahko najučinkoviteje in najbolj trajnostno prispeva k rasti družbene blaginje in h krepitvi naših konkurenčnih sposobnosti ter trdoživosti slovenskega naroda. Znanost, šolstvo, zdravje, kultura, infrastruktura in energetika za 21. stoletje in strateške gospodarske panoge od turizma do zelenih tehnologij, pridelave hrane in logistike.

Pri tem se zavedamo, da bo za boljše javne storitve potrebno močno izboljšati tudi upravljanje državnih institucij. Za naš denar moramo dobiti več, zato bodo nujni posegi tudi v zdravstvu in ostalih javnih podsistemih, da se izkorenini neučinkovitost in korupcijo ter na prvo mesto zopet postavi bolnika, dijaka, gledalca… Torej tiste, ki so jim javne storitve namenjene. Ko smo recimo zdravstveno ministrstvo pred leti vodili Socialni demokrati, smo učinkovito zmanjševali čakalne vrste in pričeli krepiti javno zdravstvo.

Želimo odpraviti nepotrebne birokratske ovire, ki po nepotrebnem jemljejo čas ljudem in podjetjem. Zato potrebujemo boljše upravljanje na vseh nivojih države. Od vlade do upravnih enot.

Preboj med najboljše države na svetu ni cilj sam po sebi. S tem hočemo biti razvojno prodorna država, ki z znanjem in inovativnostjo poganja gospodarsko rast, ta pa se enakomerno preliva v večjo blaginjo vseh ljudi, vseh družbenih skupin, vseh slojev in vseh generacij. Biti med tistimi državami, ki znajo zmanjševati družbene razlike, da družba ostaja kompaktna in povezana in da v njej prevladuje zadovoljstvo vseh, z možnostmi za socialno napredovanje. Da niso možnosti rezervirane samo za takšne ali drugačne elite, ampak da imamo v družbi vsi enake možnosti rasti. Biti med najboljšimi zame pomeni razvijati ravnotežje med posameznikom in družbo, med podjetnostjo in človečnostjo, med človekom in naravo. Je kazalnik za to, da kot država vodimo v naprednih naporih človeštva, da za seboj puščamo svet z manj razvojnimi, okoljskimi, socialnimi in varnostnimi problemi.

Nov družbeni dogovor

To je naša vizija in naš predlog za nov družbeni dogovor. Novi cilji za prihodnost, ki nas lahko povežejo močneje, kot nas ločujejo razlike med nami.

Socialni demokrati vidimo možnost, da nam ta podvig uspe, če bomo znali delati z roko v roki. Gospodarstvo in sindikati, vlada in (civilna) družba, koalicija in opozicija, celotna skupnost. Skupaj.

Naša prednost

Socialni demokrati smo v preteklosti znali v težkih letih prevzeti odgovornost, ko je bilo potrebno poskrbeti za državo, za izhod iz krize, za stabilnost in za okrevanje. Imamo rezultate. Kar smo obljubili in zapisali v koalicijsko pogodbo, smo uresničili. To je dokaz, da smo verodostojni.

Smo tisti, ki smo vedno tukaj. Tudi takrat, ko je treba prevzeti odgovornost. Zato se lahko na nas zanesete. Nismo projekt za ene volitve, ampak znamo teči na dolge proge. Z izkušnjami in znanjem, kako upravljati državo in njene sisteme, kako dosegati male in velike premike, kako spreminjati stvari na bolje. Ker vemo, da je mogoče resnične premike v družbi delati le z vztrajnostjo, s trdim delom in povezovanjem. Prenavljamo in krepimo se z novo energijo, ki jo v našo sredo prinašajo nove generacije in novi ljudje. Povezuje nas res dobra energija. Zdi se mi, da v stranki in okoli nas vre od ustvarjalnosti, novih idej in tovariškega zagona, pridružujejo se nam novi člani.

Novim idejam in ljudem, ki so pripravljeni delati za skupno dobro, so naša vrata vedno odprta. Stranke ne gradimo okoli enega imena, kot to počnejo drugi, ampak ljudi združujemo in povezujemo okrog skupne ideje. Ker lahko samo skupaj dosežemo več. Več za vse ljudi, ne zgolj srečne posameznike oziroma izbrane skupine.

Tudi ko hodim po Sloveniji in se srečujem z gospodarstveniki, delavci, znanstveniki, uradniki, učitelji in kmeti, čutim to energijo. Zanos ustvarjanja. Vidim prizadevanje, da v tem, kar vsak zase in skupaj počnemo, postanemo odlični. To daje Sloveniji moč, da napreduje. Ta moč je v ljudeh.

S skupnimi močmi za dobro vseh,

mag. Dejan Židan,
predsednik SD

unnamed

Celoten časnik socialne demokracije lahko preberete tudi v elektronski verziji.

Socialni demokrati na volitve s programom Samozavestna Slovenija, ki predvideva 500 ukrepov za razvoj države

Članice in člani Konference SD so v Ljubljani potrjevali program stranke za državnozborske volitve z naslovom Samozavestna Slovenija 2018-2026, ki ga je pripravila programska skupina pod vodstvom dr. Patricka Vlačiča. Socialni demokrati z volilnim programom, ki vsebuje več kot 100 poglavij s 500 ukrepi, zasledujemo tri osnovne cilje, med katerimi je boj proti družbeni neenakosti na področjih zdravstva, trga dela in pravosodja.

Prihod Židana in gostov na programsko konferenco SD

Program SD predvideva celotno uresničitev ukrepov v osmih letih. Po mnenju predsednika stranke mag. Dejana Židana bomo že po štirih letih lahko pokazali dobre rezultate, nekatere zadeve pa želimo rešiti v prvem letu vladanja, če nam bodo volivke in volivci s svojim zaupanjem na volitvah to omogočili.

Gostje na programski konferenci SD

V prvo skupino ukrepov sodijo ukrepi za učinkovit boj proti družbeni neenakosti, v drugo ukrepi na področju gospodarstva. Pri slednjih Židan za prvo leto nove vlade napoveduje davčno prestrukturiranje za razbremenitev srednjega razreda. Socialni demokrati izpostavljamo še področje varnosti, ki jo razumemo širše od le obrambne, predvsem kot enake možnosti na področju trga dela, izobraževanja in zdravstva.

Židan med predstavitvijo volilnega programa

Kot je dejal Židan, si želimo veliko argumentiranih razprav z drugimi strankami, kar bo že pred volitvami lahko pokazalo na možne povolilne vladne koalicije. Po Židanovih navedbah je sicer stranka šla ne le v programsko, ampak tudi v kadrovsko prenovo. Kandidatno listo za državnozborske volitve bomo potrdili na volilni konvenciji 24. aprila.

“V ospredju našega volilnega programa s katerim bo SD nastopila na državnozborskih volitvah, je krepitev srednjega razreda, odprava neenakosti, ustvarjanje odpornega gospodarstva in varnosti v državi. V štirih letih smo sposobni izvršiti pomemben del programa, v osmih letih pa v celoti,” je napovedal predsednik SD Dejan Židan.

Židan predstavil program SD za volitve

Židan je v nagovoru dejal tudi, da program temelji na desetih strateških ciljih, 110 področnih ciljih in več kot 500 ukrepih. S tem programom želimo in nudimo pot Sloveniji za preboj med 10 najboljših držav v Evropi, ob bok Švedske, Finske in Danske, itd. V programu smo odgovorili na vsa vprašanja v družbi in širše, je dodal predsednik SD.

Med prioritetnim nalogami je sanacija zdravstvenega sistema. Po mnenju predsednika Židana je treba sicer spremeniti delovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki bodo imeli večja pooblastila in odgovornost. “A tudi to ne bo omogočilo boljše oskrbe ljudi, če bo Slovenija za zdravstvo namenila le 8,6 odstotka BDP,” je poudaril Židan. V SD ne sprejemamo tako dolgih čakalnih dob, zlasti ne v obdobju največje konjunkture. Kot je opozoril Židan, smo Socialni demokrati v preteklosti, v času vlade Boruta Pahorja, že dokazali, da znamo skrajševati čakalne dobe.

Predsednik SD na programski konferenci SD

Predsednik SD se je v nadaljevanju predstavitve programa dotaknil tudi slovenskega sodstva, ki je po njegovih besedah iz leta v leto bolj učinkovito, a neučinkovito, ko gre za najhujše zlorabe. Menil je, da je treba spremeniti kazensko-procesno pravo in kazenski zakonik. Opozoril je, da so podprli predlagan kazenski zakonik, ki ga je pripravil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, a z zakonom na koncu niso uspeli, ker ga ni podprla niti Klemenčičeva lastna stranka SMC.

Židan je nadalje pohvalil ukrepe ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak, zlasti na aktivni politiki zaposlovanja. “Tudi zaradi Anje Kopač Mrak in njenega dobrega dela so številke v državi danes tako dobre,” je dejal Židan.

Socialni demokrati smo za davčno prestrukturiranje, saj je po mnenju predsednika stranke nesprejemljivo, da so z obdavčitvami najbolj obremenjeni ljudje. “Ko govorimo o davčnem prestrukturiranju, govorimo o novi izgradnji srednjega razreda, ki ga je potrebno okrepiti” je poudaril Židan in hkrati dodal, da je obdavčitev dobičkov podjetij v Sloveniji pod povprečjem EU in včasih spominja skoraj na davčne oaze.

Dejan Židan na programski konferenci SD

Na področju zunanje politike je Židan izpostavil, da v SD trdno verjamemo v EU, saj kar 70 odstotkov BDP ustvarimo z izvozom. Izpostavil je tudi delovanje naše evropske poslanke Tanje Fajon, “saj da je edina evropska poslanka iz Slovenije, ki je v okviru močne evropske družine v evropskem parlamentu tudi upoštevana in resnično deluje v korist Slovenije”.

Na področju kulture je Židan obljubil ne le okrepitev njenega financiranja, ampak tudi njeno večjo finančno samostojnost. “Po osmih letih uresničevanja tega programa bo Slovenija samozavestna, še vedno bo najlepša država, država srčnih in čudovitih ljudi, ampak tudi bolj srečnih, inovativnih, samozavestnih ljudi,” je zbranim na konferenci dejal predsednik SD Dejan Židan. “Čez osem let, ko in če nam bo dano voditi državo, bo Slovenija bistveno bolj cenjena v mednarodni skupnosti,” je poudaril predsednik stranke.

Predsednik Socialnih demokratov in minister v aktualni vladi je dejal, da v SD priznamo, če naredimo napako, in od tega ne bežimo. “Če naredimo napako, se opravičimo in ne iščemo krivcev od Karantanije naprej. Napako popravimo in ne zvalimo krivdo na koalicijske partnerje ali družbene skupine,” je dodal Židan.

Patrick Vlačič na programski konferenci SD

Volilni program Samozavestna Slovenija za obdobje 2018-2026 je skupaj s programsko ekipo snoval Patrick Vlačič. Kot je dejal, je imel najlepšo nalogo v politiki, to je priprava volilnega programa, medtem ko ne bo kandidat za poslanca ali ministra v novem mandatu. “Tako smo v pripravo programa skušali vključiti čim več ljudi, v programu niso le široki cilji in usmeritve, pač pa tudi zelo konkretni, kot denimo, da tovornjaki ne bodo več prehitevali na avtocestah in da ne bodo več pokanja petard pred novim letom,” je povedal Vlačič.

Vodja poslanske skupine Matjaž Han je dejal, da je zaradi tako dobro pripravljenega programa domišljav. “Narejen je na dobri diagnozi, na izkušnji, in na tem, da vemo, da imamo za vsako stvar, ki jo hočemo izpeljati, tudi prave ljudi,” je dejal Han. Obregnil se je tudi ob vedno nove obraze v politiki. Kot je dejal, se očita etabliranim strankam, kot smo Socialni demokrati, da imajo stare obraze, a “imamo v naši stranki več novih obrazov na letošnjih volitvah, kot imajo članstva v nekaterih novih strankah”.

Sergei Stanishev na programski konferenci SD

Programske konference so se udeležili nekateri domači in tuji gostje, med njimi tudi predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice, Kluba slovenskih podjetnikov in sindikatov. Med tujimi gosti so se nam v Klubu CD pridružili nekdanji avstrijski predsednik vlade in vodja avstrijskih Socialdemokratov (SPÖ) Christian Kern, predsednik Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) Sergei Stanishev in predsednik hrvaške SDP Davor Bernardić.

Davor Bernardić na programski konferenci SD

Predsednik PES Sergei Stanishev je v svojem nagovoru poudaril, da je SD edina stranka, ki ima zelo jasno vizijo o prihodnosti Slovenije. “S tem programom in ljudmi, ki ga bodo izvajali, verjamemo v vaš uspeh, to o bo tudi naš evropski uspeh,” je dejal predsednik stranke evropskih socialdemokratov.

Vodja SPÖ Christian Kern je dodal, da je v Evropi vzpon desnega populizma in konservatizma. “A ti konstantno premikajo meje, kaj je moralno. Napadajo brezposelne kot goljufe, napadajo svobodo tiska. Vsem obljubljajo brezplačno pivo, a ko pa pridejo na oblast, ga le oni pijejo,” je povedal Kern.

Christian Kern na programski konferenci SD

Tudi predsednik hrvaških socialdemokratov Davor Bernardić je menil, da je socialna demokracija bolj kot kadarkoli potrebna za Evropo in svet. “Danes imamo samo privid svobode, a so vse večje neenakosti v družbi. Imamo privid pravičnosti v družbi, a solidarnost, ki smo ji danes priča, je deklerativna, potrebujemo pa resnično solidarnost za dobro ljudi,” je povedal Bernardič.

Glasovanje o volilnem programu na programski konferenci SD

Članice in člani Konference SD so po opravljeni razpravi soglasno potrdili volilni program Samozavestna Slovenija, ki ga lahko preberete v nadaljevanju.

Program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026 by SocialniDemokrati on Scribd

Volilni program Socialnih demokratov za shranjevanje v PDF obliki:

Volilni program SD – Samozavestna Slovenija 2018-2026

Na 3. posvetu Samozavestna Slovenija o svobodi ustvarjanja, razvojnih priložnostih in rešitvah v kulturi

Socialni demokrati smo tretji javni posvet z naslovom “Samozavestna Slovenija – nov zagon kulturi” v ponedeljek, 26. marca, pripravili v Narodnem domu Maribor. Posvet je bil namenjen razpravi o prihodnosti Slovenije na področju kulture. “Ta je tudi ena izmed prioritet strankinega predvolilnega programa,” je zagotovil predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je s sogovorniki razpravljal o svobodi ustvarjanja, razvojnih priložnostih in rešitvah.

“Skozi kulturo Slovenci ohranjamo svojo identiteto,” je uvodoma poudaril predsednik SD Židan in pojasnil, “da razprava o prihodnosti Slovenije na področju kulture poteka v času, ko Socialni demokrati končujemo svoj predvolilni program, ki ga bomo sprejemali 7. aprila na programski Konferenci v Ljubljani”. V programu po njegovih besedah naslavljamo najpomembnejša vprašanja, tudi kulturna. Prihodnji minister ali ministrica za kulturo bi tudi zato lahko prihajal/a iz vrst SD.

Posvet SD - Dejan Židan

“Kultura je v Sloveniji področje, ki resnično potrebuje nov zagon,” je poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. “Kultura je naš spomin, odgovor na vprašanje, kdo smo, kot posamezniki in kot skupnost. Le tisti, ki ve, kdo je, je lahko tudi samozavesten,” je dodala. Kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo je opomnila, da mora DZ mora sprejeti nov glavni strateški državni dokument za kulturo.

V kulturi sicer prepoznava veliko gospodarsko priložnost, med velikimi izzivi pa sta po njenem vlaganje v kulturno infrastrukturo in zagotavljanje vsebinske avtonomije umetniškemu ustvarjanju. To lahko nastaja le v prostoru svobode: “Dostojevski romana Zločin in kazen ne bi ga uspel napisati, če bi mu nekdo dihal za ovratnik in mu kar naprej dopovedoval, da ni spodobno in politično korektno, da Raskolnikov umori skopuško starko,” je ponazorila Cetinski.

Posvet SD - Uršula Cetinski

Scenarist in režiser ter profesor filmske režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Miran Zupanič je prepričan, da slovenska kultura, ki je tudi branik humanistične civilizacije, v veliki meri deluje v improviziranih pogojih. “Politika v več kot 25 letih ni uspela vzpostaviti kulturno-političnega modela, ki bi ustrezal demokratični, pluralni in razvojno naravnani družbi,” je opozoril. Ko se rešuje težave, denar ni nujno najbolj pomemben, je le obliž na rano, stvar drznosti in modrosti je vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal stabilnost, varnost in razvoj, je poudaril.

Po nekaterih kazalcih slovenska kultura ne dobiva tako malo javnega denarja, bistveno vprašanje je, kako je ta denar porabljen, je izpostavil glavni urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander. “Smo v neki togi situaciji, ko imamo vse več produkcije, ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo, institucij, društev, zavodov … Hkrati pa so ta sredstva vse bolj razpršena in imamo občutek, da ni kakovosti, da zaostajamo. Ni prave pretočnosti,” je dodal. Pomemben je uravnotežen razvoj kulture.

Posvet SD - Mitja Čander

Zdi se, tako ugotavlja Židan, da kulturne institucije s sedežem v Ljubljani, lažje delujejo. “Zakaj se svet v Mariboru tako počasi vrti?”, je vprašal nekdanjo poslanko SD mag. Majdo Potrata. Pri tem je imel v mislih reševanje prostorske stiske Mariborske knjižnice, ki se neuspešno vleče že več let. Predsednica sveta tega zavoda je nad stanjem zaskrbljena, sicer pa je pozvala k skrbi za slovenščino v času svetovnega kolonializma angleščine ter dejala, da jo v naši družbi najbolj skrbi silna nestrpnost do družboslovja in humanistike.

Posvet SD - Dejan Židan o kulturi

Predsednik Sveta SD za kulturo Samo Bevk pa je med drugim spregovoril o t. i. zakonu o kulturnem evru, ki je v petek naletel na široko podporo poslancev. Spomnil je, da teče že peto leto, ko tega zakona ni več. Tretji zakon o kulturnem evru je prenehal veljati leta 2013, naslednji pa leta 2014 zaradi varčevalne politike preteklih vlad ni bil sprejet.

Posvet SD - publika

Židan na Javorovici: Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej

Predsednik SD mag. Dejan Židan se je v soboto, 17. marca, udeležil spominske slovesnosti ob 74. obletnici bitke četrtega bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici nad Šentjernejem, kjer sta bila skupaj s preživelo partizansko borko napada na Javorovico Malči Jakša – Mišo tudi slavnostna govornika. Na komemoraciji pri spominskem hramu na Javorovici je Židan v spremstvu šentjernejskega župana in predsednika ZZB za vrednote NOB položil tudi venec in se poklonil v spomin padlim žrtvam.

V svojem nagovoru je predsednik SD in podpredsednik vlade Židan poudaril, da imamo v primerjavi z našimi predniki, danes velik privilegij, da živimo v miru. “Zato je naša dolžnost, da iz spomina na te dogodke izpostavimo tisto, kar je danes pomembno za našo domovino. Za slovenstvo. Za socialno pravično družbo. Kajti  truditi se moramo za to, da smo in bomo dostojanstveni nasledniki vseh, ki so dali življenje za našo domovino,” je povedal Židan.

“Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej. Ta pa ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi. Ker je prava moč prav v naših ljudeh,” je nadaljeval predsednik SD.

“Letos mineva 100 let od smrti Ivana Cankarja, velikega slovenskega književnika, po katerem si je nadela ime tudi Cankarjeva brigada, ki je izgubila svoje borce tu na Javorovici. Dejstvo, da so v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju poimenovali brigade tudi po pesnikih in pisateljih, priča o tem, kako velik pomen ste naši borke in borci dajali tudi kulturi,” je še povedal Židan v govoru zbranim na Javorovici.

Celoten slavnostni nagovor predsednika SD Dejana Židana na Javorovici si lahko preberete v nadaljevanju:

Govor na Javorovici

Spoštovani borke in borci slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja, borke in borci brigade Ivana Cankarja in Gorjanskega bataljona in Gorjanske čete,

spoštovani župan Občine Šentjernej,

spoštovana predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto in Krajevne organizacije Šentjernej,

posebno spoštovanje in pozdrav pa gre edini še živeči preživeli borki napada na Javorovico, tovarišici Malči Jakša – Miši!

Drage tovarišice in tovariši!

Počaščen sem, da ste me povabili sem na Javorovico – na ta kraj, ki je bil prizorišče enega najokrutnejših dogodkov med drugo svetovno vojno na naših tleh.

Počaščen sem, da lahko skupaj z vami na tej slovesnosti tudi sam izkažem spoštovanje vsem padlim partizanskim borkam in borcem ter njihovim svojcem in tako pomagam ohranjati spomin na tragične dogodke, ki so pretresli te prelepe kraje. Na dogodke, ki bodo za vse večne čase ostali dokaz za eno izmed krvavih oblik žrtvovanja slovenskega naroda za svobodo.

16. marec 1944 je bil tragičen dan za četrti bataljon Cankarjeve brigade. Dan, ko je pod streli pripadnikov dveh čet slovenskega domobranstva in voda SS policijskega polka padlo 113 partizank in partizanov. O tem, kaj se je zgodilo, je ohranjenih veliko virov in pričevanj. Ta pričevanja so pretresljiva in nas tudi po 74 letih močno nagovarjajo z vso svojo neizprosnostjo.

Prepričan sem, da je prav, da se v to dogajanje poglobimo tudi ob današnji priložnosti. Ob tem se zavedam, da mnogi med vami to strahovito dogajanje poznate veliko bolje od mene. Zato bi rad ob tem izrekel vse svoje spoštovanje tovarišici Malči, ki je te tragične dogodke preživela in je danes z nami. Tudi sam sem v nestrpnem pričakovanju vaše pripovedi tistega dne, ko ste odšli v Ržišče v sovražnikovo zasedo in bili priča tej tragediji.

Februarja 1944 – torej pred 74 leti – je do poveljstva za protipartizansko borbo v Ljubljani prišla novica, da se je tu v Javorovici pod Gorjanci nastanil četrti bataljon Cankarjeve brigade. Iz bataljona sta dezertirala dva partizana, se prijavila domobrancem v Kostanjevici in jim dala vse potrebne podatke. Nemški okupator se je skupaj s svojimi slovenskimi sodelavci odločil za napad. Njihov namen je sovpadal z novim načinom napadov na partizane po vsej Jugoslaviji. Ta je bil, da so partizane skušali zajeti v njihovem taboru in jih uničiti. Ponoči so se jim na skrivaj približali in jih nato napadli v zgodnjih jutranjih urah.

Žal se je ta zloben načrt udejanjil tudi tu v Javorovici.

Na povelje generala Rösenerja so tako v Novem mestu sestavili bojno ekipo iz 14 SS-ovcev policijskega polka ter 31. in 32. čete slovenskega domobranstva. Ta izredno dobro oborožena skupina je svoj bojni pohod proti Javorovici začela ponoči 16. marca 1944. Napad je bil neusmiljen. Borci, vajeni težkih preizkušenj, so se znašli v nerešljivi situaciji. V enem od najbolj tragičnih trenutkov spopada je na mah padlo 50 partizank in partizanov.

Še bolj pretresljivo pa je, da so bili poleg pripadnikov nemških enot glavni nasprotniki in vodje načrtovanega napada in obkolitve domobranci – torej Slovenci, pripadniki našega naroda! 

Ko je bilo boja konec, je sledilo najnizkotnejše dejanje – oskrunitev mrtvih. To je bil zločin, ob katerem lahko samo obnemimo. Padlim partizankam in partizanom njihovi krvniki tudi po smrti niso dovolili spokoja. Zgodila se je kršitev vseh človeških – vseh etičnih načel. Zgodilo se je eno najbolj umazanih dejanj belogardizma med vojno. To je resnična zgodovina našega naroda.

Po koncu spopadov so poročevalci Cankarjeve brigade, ki so skupaj z borci prišli po trupla, opisali dogodke. Del zapisa enega izmed partizanskih poročevalcev je v lanskem nagovoru tu na Javorovici že obudil zgodovinar dr. Premk. Poročevalec je zapisal grozo borcev, ko so našli mrtve in iznakažene brate in sestre. Takole je zapisal: »Bližamo se vasi in vsi postajamo molčeči. Z grozo pričakujemo prvih pogledov na žrtve. Temne slutnje nas preganjajo in korak nam zastaja … Naleteli smo na prve žrtve. Ob pogledu nam je zastal dih. Ozrl sem se v nebo in najraje bi zakričal. Želja po maščevanju, ki se me je lotila, je bila nepopisna. Dobro, padli so tovariši v borbi s sovražnikom. Toda, da mrtvega človeka ne puste pri miru in da v takem primeru ne prenehajo sovražnosti, tega srčen borec ne razume…Vse naokrog krvava slika.«

Tudi borka, tovarišica Mimi, ki je preživela ta pomor je takole zapisala: »Tu je bilo strašno. Z razbito glavo in izrezanimi prsti je v kapelici ležala moja prijateljica Suzi … Še mrtve so domobranci tolkli s puškinimi kopiti, razrezali z bodali in slekli.«

Žal, to je resnična zgodovina našega naroda. Sodelovanje s sovražnikom, z okupatorjem, ki je imel načrt, da brezkompromisno uniči naš narod je dejanje vredno vsega obsojanja.

Danes je mnogim še vedno težko doumeti, da so se Slovenci borili proti svojim rojakom, proti svojemu narodu. A vendar so se. To ni bilo hlapčevstvo, to je bilo nizkotno izdajstvo. Vsi, ki so nam pripadnost in zvestoba domovini in narodu nekaj svetega in dragocenega, bomo to vedno znali in morali obsoditi, saj je to edina resnična zgodovina našega naroda.

Grozljivo velika je bila žrtev partizanskih bork in borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Življenje je največ in hkrati vse, kar je dano človeku. In to je največja mogoča cena, ki jo je moč darovati za domovino. Naši borke in borci so plačali to ceno. Za vse nas.

V primerjavi z našimi predniki imamo danes velik privilegij, da živimo v miru. Zato je naša dolžnost, da iz spomina na te dogodke izpostavimo tisto, kar je danes pomembno za našo domovino. Za slovenstvo. Za socialno pravično družbo. Kajti  truditi se moramo za to, da smo in bomo dostojanstveni nasledniki vseh, ki so dali življenje za našo domovino.

Slovenija je nastala na temeljih partizanskega boja. Kljub temu, da je bila Javorovica ena največjih žrtev Cankarjeve brigade v času njenega obstoja, ni omajala moralne trdnosti in borbenih vrednot borcev. Zato nas dogodki na Javorovici danes nagovarjajo z več vidikov.

Gotovo je to sporočilo, da Slovenci smo vojaški narod in da se znamo bojevati. Da kljub izgubljenim bitkam znamo stremeti h končni zmagi. In jo tudi dosežemo. Tako smo jo skupaj z zavezniki dosegli v drugi svetovni vojni. Zato je treba danes ceniti našo, Slovensko vojsko.

Vedno pa se bom osebno zavzemal – in prepričan sem, da to zavezo delim z vsemi vami, tukaj zbranimi – za to, da se v javnosti ne bo zmanjševal in oskrunjal pomen vašega boja. Kajti popolnoma jasno je, da je bil narodnoosvobodilni partizanski boj tisti, ki je preprečil, da bi nas okupator uničil in izkoreninil identiteto našega naroda. 

Drugo sporočilo, povezano s prvim, je, da se niti kot posameznik niti kot skupina niti kot narod ne smemo počutiti žrtve neljubih dogodkov, trpke usode; temveč moramo biti junaki svojega življenja, svojih usod. Da smo samozavestni in da si prizadevamo za samozavestno Slovenijo. Da jo aktivno gradimo.

Slovenija potrebuje samozavest bolj kot kdajkoli prej. Ta pa ima korenine v znanju, inovativnosti in delavnosti naših ljudi. Ker je prava moč prav v naših ljudeh.

Letos mineva 100 let od smrti Ivana Cankarja, velikega slovenskega književnika, po katerem si je nadela ime tudi Cankarjeva brigada, ki je izgubila svoje borce tu na Javorovici. Dejstvo, da so v slovenskem narodnoosvobodilnem partizanskem boju poimenovali brigade tudi po pesnikih in pisateljih, priča o tem, kako velik pomen ste naši borke in borci dajali tudi kulturi.

Ivan Cankar je v črtici Lepa naša domovina leta 1909 preroško zapisal: »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom.«

Danes, skoraj 100 let po teh  Cankarjevih -mislih, so te besede še vedno nadvse aktualne. Govorijo nam o tem, kako zahtevna je bila pot do naše domovine. Ta pot se ni nikoli končala. Udejanjila se je z narodnoosvobodilnim bojem in osvoboditvijo domovine izpod fašizma in nacizma, s čimer je bil narejen tudi ključen korak do samostojne in suverene države, ki so jo obranili naši borci iz vrst slovenske Teritorialne obrambe in slovenske Policije v osamosvojitveni vojni.

In ta pot še zdaleč ni končana. Še naprej se je treba boriti za dobrobit naše države Slovenije ter naših državljank in državljanov. Kajti to je naša pravica in naša dolžnost.

Židan: “Socialni demokrati menimo, da naj bodo volitve čim prej, saj Slovenija potrebuje stabilnost in vlado s polnimi pooblastili.”

Socialni demokrati se po odstopu predsednika vlade zavzemamo za čimprejšnje volitve, saj je v korist države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili. Predsednik stranke mag. Dejan Židan je podprl predlog o predčasnih volitvah v drugi polovici maja. V času do volitev pa je po besedah vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana potrebna preudarnost.

Kot je v izjavi za medije, na kateri so ga spremljali tudi vidni predstavniki SD, pojasnil Židan, bodo sedanjima koalicijskima partnericama predlagali tri stvari. “Predlagali bomo, da se do prihoda nove vlade vzdržijo kadrovskih potez in to odgovornost prepustijo naslednji vladi in da se učinkovito pogajajo o evropskem proračunu, pri čemer pogajalska izhodišča zaradi večje legitimnosti usklajujejo z vsemi parlamentarnimi strankami,” je napovedal Židan.

Kot tretjo stvar pa je Židan navedel, da bodo aktualni vladi predlagali, da poskrbi “za trenutno največjo družbeno neenakost, torej da učinkovito ukrepa proti dolgim čakalnim vrstam v zdravstvu”. Ob tem je spomnil, da so v času, ko je vlado vodil Borut Pahor in v državi ni bilo denarja, našli 50 milijonov evrov, da so “učinkovito posegli v problematiko 160.000 ljudi v čakalnih vrstah”. Po njegovih besedah bi se podoben program dalo izpeljati tudi do naslednjih volitev oziroma oblikovanja naslednje vlade.

Kot je pojasnil Židan, je vodstvo stranke analiziralo situacijo po odstopu predsednika vlade, razpravljalo pa je tudi o našem cilju. “Naš cilj je, da je tudi naslednja vlada leva ali levosredinska, saj mislimo, da desne vlade dokazljivo delajo državljankam in državljanom v Sloveniji škodo,” je dejal Židan.

Na premierjeve očitke do obeh koalicijskih partneric je Židan odgovoril, da v SD o svojih partnericah ne želimo govoriti s težkimi besedami, saj vemo, da je “koalicijski dialog treba znati voditi in spoštovati”. “Tudi v sedanjih koalicijskih partnericah vidimo morebitne bodoče partnerje za novo koalicijo,” je pojasnil. Prav tako po njegovih besedah ne Socialni demokrati ne bomo tisti, ki bomo “s težkimi besedami odganjali volivke in volivce na drugo stran političnega polja ali jih prepričevali, da se volitev ne udeležijo”.

Han je v izjavi novinarjem ponovil, da kot koalicijski partnerji čutijo soodgovornost za razmere. A je po njegovih besedah prav, da se jih omenja tudi v primerih, ko se vlado hvali, denimo pri zniževanju brezposelnosti in gospodarski rasti. “Vsak je za nekaj kriv in vsak je za nekaj zaslužen,” je poudaril Han.

“Kazanje s prstom na koalicijske partnerje razumem kot predvolilno gesto. A v tem času je čustva treba dati na stran,” je Han odgovoril na Cerarjeve očitke koalicijskim partnerjem. Po njegovih besedah se je sicer premier verjetno odločil za odstop tudi zato, ker je bil razočaran nad nekaterimi, verjetno tudi svojimi, odločitvami v vladi. Spomnil je, da dva velika projekta nista uresničena, to sta zdravstvena reforma in drugi tir.

Po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru in je bila to kaplja čez rob, ki je botrovala Cerarjevemu odstopu, je Han ponovil stališče, da ta vlada tega projekta ne bo izpeljala. Zato ga je treba prepustiti novi vladi, ki bo imela glede tega svojo idejo. “V tem primeru obstoječi zakon o drugem tiru ni več potreben,” je ocenil vodja poslancev SD.

Židan pa je na vprašanje, ali lahko situacijo z drugim tirom v Sloveniji izkoristi Hrvaška, tako da preusmeri promet na pristanišče v Reki, odgovoril, da Luka Koper dobro deluje in se hitro razvija. Zapleti okoli izgradnje drugega tira po njegovih besedah ne pomenijo, da ga ne bo, ampak da je treba razmisliti, ali bi bila financiranje in način izgradnje nekoliko drugačna.

Glede projektov, ki državo čakajo do novih volitev, je Han izpostavil, da je potrebna preudarnost, predvsem pa da morajo stranke gledati na ljudi in iti na volitve z realnimi obljubami.

Spomnil je na arbitražo, pri čemer se je s Hrvati in Evropsko komisijo treba pogovarjati, ter na problem okoli NLB. “Vse ostalo lahko mesec ali mesec in pol počaka,” je prepričan Han.

Težavam v javnem sektorju pa se po Hanovih navedbah ne bodo mogli izogniti. “A sedanja vlada ne more skleniti dogovora s sindikati, pač pa je treba to preložiti na prihodnjo vlado,” je še dodal.

Židan: “Socialni demokrati želimo, da po odstopu predsednika vlade, Slovenija čim prej dobi novo vlado s polnimi pooblastili.”

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan se je v odzval na odstop predsednika vlade in zavrnil očitke Mira Cerarja na račun koalicijskih partneric, ki jih je ta izrekel v izjavi ob odstopu s položaja. Ocenil je tudi, da vlado, ki bo opravljala tekoče posle, čaka veliko dela. Židan je poudaril, da Socialni demokrati v postopkih, ki bi umetno podaljševali stanje, ki je nastalo z odstopom premierja Cerarja, ne bomo sodelovali. “Ob dogovoru političnih akterjev bi lahko do nove vlade prišli nekaj tednov prej, kot bi ob rednih volitvah,” je povedal Židan v izjavi za medije.

“Ta teden je bil težak za vlado. Videli ste povsem nepotrebno stavko v javnem sektorju, vendar ne zaradi koalicijskih partnerjev. Videli ste tudi afero zaradi makete drugega tira, do katere prav tako ni prišlo zaradi koalicijskih partnerjev. Tudi odločitev vrhovnega sodišča danes ni bila takšna zaradi koalicijskih partnerjev,” se je odzival predsednik Židan na nekatere očitke koalicijskim partnericam SD in DeSUS, ki jih je izrekel predsednik vlade v odstopu. Zatrdil je tudi, da ne ministri ne koalicija niso bili obveščeni o premierjevi odločitvi, tako da ga je ta presenetila.

Je pa ob tem pripomnil, da to v resnici na politiko ne bo bistveno vplivalo, saj so tako ali tako pred vrati državnozborske volitve. “V vsakem primeru pa bo vlada, še posebej ker bo to vlada z nekaj manjšimi pooblastili, morala zelo veliko delati,” je povedal Židan in dodal, “da bo treba vse težave, ki so nastale v zadnjih nekaj tednih, ves čas sproti reševati”.

Glede dogodkov v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da razveljavi rezultate referenduma o drugem tiru, je Židan dejal, da je “problem naše vlade, kako zgraditi drugi tir na transparenten način in čim ceneje”. Alternative so po njegovih besedah različne, pri čemer je potreben trud, da se ga zgradi kljub mogoče nekoliko večji udeležbi državnega proračuna, saj drugi tir tako Obala kot celotna Slovenija potrebujeta.

Predsednik Židan v pogovoru za Delo: “Socialni demokrati smo stranka, ki želi dobro ljudem in državi.”

Pogovor s predsednikom Socialnih demokratov in ministrom mag. Dejanom Židanom je za časnik Delo opravila novinarka Suzana Kos. Pogovor je potekal v luči zadnjih dogajanj v Slovenski vojski, kjer zadeve ureja ministrica za obrambo Andreja Katič. V nadaljevanju pa sta spregovorila tudi o delovanju koalicije, pripravah na letošnje parlamentarne volitve in usmeritvah socialne demokracije. Pogovor s predsednikom SD je bil objavljen v soboto, 3. marca, na spletnem portalu časnika Delo, celoten intervju pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Dejan Židan - pogovor za Delo 1 

Opozicijski stranki SDS in NSi zahtevata izredno sejo Državnega zbora o stanju v Slovenski vojski. Ocenjujejo, da je razrešeni načelnik generalštaba Andrej Osterman še najmanj odgovoren za neuspešno preverjanje 72. brigade Slovenske vojske na Počku. S strokovnega vidika odgovornost pripisujejo poveljniku 72. brigade Francu Koračinu in poveljniku poveljstva sil Milku Petku, s političnega pa obrambni ministrici Andreji Katič. Zakaj se je po vašem SV sama odločila za to ocenjevanje bataljonske bojne skupine v času, ko bi lahko vedela, da ta enota še ni v celoti pripravljena? V ponedeljek bo na zahtevo opozocije izredna seja Državnega zbora, na kateri bodo predvidoma obravnavali predlog priporočila vladi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski (SV) in zahtevo za mnenje predsednika republike o tem vprašanju, kaj se bo na tej seji razjasnilo po vašem mnenju?

Pričakujem pošten pogovor o razvoju vojske v zadnjih 26-tih letih, z nekaj samokritike se bo gotovo našlo tudi napake in jih priznalo ter seveda poskušalo poiskati način, kako jih odpraviti. Predvsem pa pričakujem, da se zadeve ne bo politiziralo.

Ni to pričakovanje le preveč naivno?

To so moje želje. Moj cilj kot politika je, da vojski zagotovimo dovolj sredstev za primerne plače vojakov, opremo in nadaljni razvoj obrambno-varnostnega sistema. Zato bom vedno na stališču, da se razpravo o vojski kot varnostnem sistemu, sem pa sodi tudi policija, opravi brez politiziranja.

Je potrebno pogledati četrt stoletja nazaj, malce dolga doba, SD je imela v zadnjih desetih letih tri ministre za obrambo, Jelušičevo, Vebra in Katičevo, resor je imela v rokah skupaj kar sedem let. Predsednik republike je ob tem že dvakrat ocenil – lani in predlani –  na podlagi poročila Generalštaba Slovenske vojske – delovanje vojske v miru s povprečno oceno zadostno. Za primer krize ali vojne pa ni pripravljena in si zasluži oceno – nezadostno.

Proračun za vojsko se je v letih krize zmanjševal, kar je bila razumljiva in po moji oceni tudi pravilna izbira prioritet. Je pa ministrica Katičeva v tem mandatu zagotovila dvig proračunskih sredstev za obrambne izdatke v višini 92,7 milijona evrov, pri čemer je bila glavnina sredstev namenjena vojski, v zadnjih dveh letih pa je bila nabavljena tudi potrebna osebna oprema vojakov, strelivo, vozila in druga oprema. Poleg tega je ministrica z ekipo MORS-a pripravila zakona, ki v Državnem zboru čakata na nadaljnjo obravnavo. To sta Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski, ki bistveno izboljšujeta tudi položaj vojakov. To je treba sprejeti. Razprava na odborih v DZ bo sicer fokusirana na stanje oziroma rezultate ocenjevanja na Počku, pri tem pa se bo, upam, vprašalo tudi kdo je odgovoren za to, da se konkretne vojake ustrezno pripravi, kdo je odgovoren, da se konkretne vojake pravilno oceni in nenazadnje, da se oceni tudi to, kdaj so primerni za testiranje, tudi na izpit ne greš, če presodiš, da ga ne boš opravil. Ugotoviti je treba tudi kdo je odgovoren, da so v skladišču neizkoriščena materialna sredstva, na primer škornji.

In kdo je odgovoren?

Konkretni poveljniki so odgovorni za te zadeve. Še vedno ne razumem, kaj se je dejansko zgodilo, je šlo za veliko nerodnost, da se je vojake ocenjevalo, čeprav je bilo še nekaj časa, da bi se na to bolje pripravili Kot rečeno, na test greš z namenom, da ga opraviš, ne pa, da ga ne. Zelo pomembno je, da se preiskava teh nejasnosti, ki jo je napovedala ministrica Katičeva skupaj s premierom, čim prej opravi in da se dobi odgovor na vprašanje, kaj se je pravzaprav zgodilo. Upam, da ne držijo namigi, da je bil to neke vrste načrtni poskus diskreditacije slovenske vojske in ministrice ter vlade.

Za tem domnevnim načrtnim poskusom diskreditacije pa naj bi se skrival kdo, opozicija in Janez Janša?

Tega ne vem. To bo poiskala preiskava. Ugotoviti je treba ali gre za serijo nerodnosti in napačnih ocen. Zakaj se je fiasko na vadbišču na Počku zgodil? Treba je odgovoriti tudi na vprašanje, kako to, da je informacija prišla do predsednika vlade in ministrice iz medijev, ne pa neposredno od odgovornih ljudi v vojski. Ne bom ugibal, kakšne odgovore bo dala preiskava. Ne glede na vse pa sem prepričan, da je treba gmotni položaj slovenskih vojakov izboljšati, vztrajam pa sicer tudi pri oceni, da naša ministrica dela dobro. Zadala si je jasen cilj izboljšanja gmotnega položaja slovenskega vojaka, za katerega se zelo zavzema.

Se vam ne zdi povedno, da ji ob primopredaji nista stisnila roke ne Andrej Osterman in tudi ne novi načelnik generalštaba slovenske vojske Alan Geder?

Tega nisem videl.

So pa to nazorno zabeležile na primer televizijske kamere.

Lahko le rečem, da ima vsak svoj način obnašanja in mora z njim tudi živeti. Večkrat se sprašujem, kako zagotoviti, da vojska ne bi bila predmet političnega obračunavanja. Prepričan sem, da je vsak od naših ministrov pustil dober pečat, pa naj gre za dr. Ljubico Jelušič, aktualno ministrico ali pa Janka Vebra, ki ga je predsednik vlade po mojem mnenju povsem po nepotrebnem odslovil.

Dejan Židan - pogovor za Delo 4

Kakšni so odnosi v koalicije v tem trenutku?

Koalicija deluje, ni razpadla, je pa dejstvo, da se je predvolilni čas že začel, kar ni dobro. Smo se pa v vladi še sposobni dogovarjati in tudi soglasno odločati, medtem ko se v Državnem zboru res kaže, da koalicijskega delovanja ni več, govorim predvsem o tem fenomenu vlaganja neusklajenih zakonov s strani koalicijskih poslancev.

Po zadnji meritvi Mediani ste peti najpopularnejši politik, SD je druga ali tretja stranka v javnomenjskih anketah, menda verjamete, da boste vi prihodnji mandatar?

Ko stranke izberejo svojega voditelja, povedo hkrati tudi, koga vidijo za predsednika vlade. Želim si, da bi imela naša stranka čim boljši rezultat, vse sicer kaže, da smo si povrnili znaten del zaupanja volilcev, ki smo ga nekoč že imeli. Smo stranka, ki želi dobro ljudem in državi. V tem trenutku ni jasno, kdo bo imel koliko poslancev; svoja glavna programska izhodišča smo že predstavili, povedali tudi, kdo so naši poslanski kandidati. Za nas bi bila idealna koalicija, da bi mi sami imeli 46 poslanskih glasov in bi lahko realizirali vse naše predvolilne obljube, brez koalicijskega kupčkanja in usklajevanja.

Ker idealnega sveta ni, pa …

Želimo si leve koalicije, saj na levem polu najbolj podobno razmišljamo o ključnih projektih za Slovenijo. A najprej bo seveda potrebno počakati na rezultate volitev. Načeloma smo Socialni demokrati pripravljeni na široko povezovanje v dobro Slovenije. Ne moremo pa sodelovati z radikalno desnico na čelu s SDS, pri kateri je zdaj že jasno, da ji dobrobit države in njenih državljanov ni na prvem mestu.

No, radikalna desnica je že sama povedala, da s stranko, ki je ukradla vilo, ne bi bila v koaliciji.

Ne poznam stranke, ki bi v Sloveniji ukradla kakšno vilo, poznam pa stranke, ki rade govorijo neresnice.

Ta mesec boste končali program za volitve, ki vam ga pili vodja programske skupine Patrick Vlačič, prihodnji ponedeljek boste imeli v Ljubljani drugi del programskega posveta, ki bo namenjen zmanjševanju družbene neenakosti, pri tem boste posebno izpostavljali področje zdravstva, dela in pravosodja.

Naj povem najprej, da družbena enakost za nas ne pomeni, da imajo vsi enako plačo, pač pa, da so osnovne in najbolj pomembne dobrine dostopne vsem pod enakimi pogoji, govorim o dostopnem zdravstvenem sistemu, za javno zdravstvo je torej treba dati več. Druga naša prioriteta je internacionalizacija gospodarstva, torej spodbujanje tujih naložb, tretja pa Slovenija kot varna država.

Ko vas poslušam se zdi, da govorite predvsem o tem, da bi radi predvsem delili, več za vojsko, za zdravstvo in tako naprej, od kod bi pa več denarja na drugi strani pobrali?

Strinjam se s tem, da ne smemo trošiti več, kot imamo, tako je treba ravnati za dobrobit naših potomcev. Zdaj ima država to srečo, da je v fazi konjukture, kar pomeni avtomatično več denarja v proračunu in tudi v pokojninski in zdravstveni blagajni. Jasno je, da bo ob vsej rasti, v proračun prišel omejen znesek dodatnega denarja, po ocenah gre za od 300 do 500 milijonov evrov. Zato je pri določanju prednostnih politik treba ta denar pametno razdeliti, en del bo šel zagotovo v zdravstvo, drugi del v plače javnih uslužbencev, v višje pokojnine, del pa v razvoj. Smo seveda tudi za razbremenitev dela.

Dejan Židan - pogovor za Delo 6

Ocenjujete, da je davčno breme nepravično razdeljeno, ampak kot rečeno, če nekje daš, praviloma moraš na drugi strani nekje vzeti.

Naša davčna zakonodaja ni slaba, davčno breme je res nepravično razdeljeno, skupna obdavčitev pa sicer ni pretirana. Če namreč seštejemo vse davke iz potrošnje in premoženja, dobička ter obdavčitve dela, pridemo na okoli 37 odstotkov BDP, kar je manj, kot znaša povprečje EU in manj kot je v Avstriji, Italiji ali Nemčiji. Naš davčni zajem na sploh torej ni prekomeren, res pa je, da se je pomembno prekomerno obremenilo delo, pa čeprav nam bi moralo biti v interesu, da je razlika med bruto in neto plačo nižja, ker bi tako ljudje lahko bolje živeli in več trošili. Potrošnja je pred DDV povprečno davčno obremenjena in na drugi strani je pomembno nižja obdavčitev premoženja in obdavčitev dobička. Kaj se torej lahko stori? Obljuba, da bomo vse davke na sploh znižali, ni realna. Torej, če bomo šli v razbremenitev dela in spremenili dohodninsko lestvico, bomo morali vir najti nekje drugje.

To pa je?

Tam, kjer odstopamo v primerjavi z drugimi državami: to je v višini obdavčitve dobička.

Kaj pa, če bi raje kot višali davek na dobiček, raje znižali DDV in s tem pospešili potrošnjo in posledično povečali prilive v proračun?

To je floskula, ki v resnici ne deluje. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da večino BDP Slovenija ustvari z izvozom, zato na pomemben del gospodarstva ta razprava o DDV sploh ne vpliva. Ocenjujem, da gre pri tej temi le za nabiranje političnih točk. Z razbremenitvijo dela za večjo potrošnjo se pa seveda strinjamo.

Dejan Židan - pogovor za Delo 5

Ker se življenjska doba te vlade izteka, verjetno že ocenjujete kdo je najslabše odigral svojo ministrsko vlogo, zelo ste kritični do zdravstvenega resorja ….

Na to vprašanje ne bom odgovoril, ker sem del koalicijske vlade in je to del bontona. Če imam kaj kritičnega za povedati, bom to storil na štiri oči ali pa na seji vlade v zaprti sobani, za javno obmetavanje in obračunavanje pa nisem.

Se vam zdi smiselno, da bi z volitvami čim bolj pohiteli, če smo že v predvolilnem obdobju?

Če bi razpustili vlado zdaj, bi v praksi pridobili kvečjemu mesec dni, hkrati pa načeli stabilnost in vse, kar nam je ta prinesla, vključno z zaupanjem tujih finančnih trgov, ki bi jih lahko prestrašili. To bi bilo za Slovenijo slabo.

Kakšno predvolilno kampanjo bi si želeli?

Vsaka stranka bi morala javno dati pet obljub in iz njih bi se lahko razbralo, kaj so njene prioritete. Vseh pet bi morali znati podrobno razložiti, z vsemi posledicami. To bi bil učinkovit način soočenj strank, ki gremo na volitve. Seveda pa zadeve ne bodo tekle tako, pač pa, kot se zdaj zdi, bo precej napadov pod mizo, medsebojnih obmetavanj, kaj je bilo na primer pred 50, 100 ali tisoč leti. Socialni demokrati bomo v tej kampanji nastopali predvsem z argumenti ter državljankam in državljanom skušali čim bolj jasno predstaviti program Socialne demokracije za prihodnost in samozavest Slovenije, ki bo naredil preboj v gospodarstvu ter našo državo v naslednjih letih umestil med najrazvitejše države sveta. Verjamem, da bomo pri tem uspešni in nam bodo ljudje namenili njihovo zaupanje za vodenje države.

Židan: Socialni demokrati gremo na letošnje parlamentarne volitve tudi z nekaterimi prepoznanimi imeni

Predsedstvo Socialnih demokratov je na 22. seji sprejelo osnutek kandidatne liste za parlamentarne volitve, na kateri bodo celotno vodstvo, skoraj vsi sedanji poslanci SD in še nekaj drugih znanih imen. Med njimi je tudi strokovnjakinja za mednarodno pravo dr. Dominika Švarc Pipan, ki jo je Predsedstvo imenovalo za predsednico Sveta SD za pravosodje.

Članice in člani Predsedstva SD so razpravljali o volilnih aktivnostih in med drugim analizirali posvet stranke Samozavestna Slovenija – Družbeni dogovor za preboj Slovenije, na katerem smo se pred nekaj tedni posvetili področju gospodarstva. “Predvidoma v začetku marca bomo na posvetu razpravljali o družbeni neenakosti na področju zdravstva, pravne države in dela oz. prekarnega dela,” je po seji predsedstva stranke v izjavi novinarjem povedal predsednik mag. Dejan Židan.

“Razpravljali smo tudi o okvirni kandidatni listi za volitve v Državni zbor. Stranka zaključuje postopke in ima večino kandidatov za volitve že določeno. Na posameznih mestih sicer še potekajo pogovori in so spremembe še možne v marcu, ko bo Predsedstvo SD dokončno potrdilo kandidatno listo, zatem pa jo bo potrdila še volilna konvencija stranke,” je pojasnil Židan. “Odločili smo se, da bomo kandidate za ministre in poslance predstavili vnaprej, saj je prav, da ljudje vedo, kdo bo uresničeval obljube, ki jih stranka daje pred volitvami. To pričakujemo tudi od drugih strank,” je poudaril Židan.

V SD tako že razkrivamo posamezna imena oz. kandidate za poslance in poslanke. Židan je napovedal, da bodo med drugim letos kandidirali tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, nekdanja ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, nekdanji direktor Soče in UKC Ljubljana mag. Franc Hočevar, podjetnik Dušan Olaj, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter ministrica za obrambo Andreja Katič, nekdanji minister dr. Jernej Pikalo, nekdanji prvi sindikalist Dušan Semolič in nekdanji selektor rokometne reprezentance Slavko Ivezič. Na kandidatni listi bosta tudi predsednik stranke in glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič ter večina sedanjih poslancev SD, z izjemo Marije Bačič, ki se bo upokojila.

“Socialni demokrati tudi končujemo pripravo volilnega programa za prihodnost in samozavest Slovenije, ki bo naredil preboj v gospodarstvu ter Slovenijo umestil med najrazvitejše države sveta,” je še napovedal predsednik SD Dejan Židan.

Židan: “Ne problematiziram konkretno primera MD Medicine, ampak da javni zdravstveni zavodi ne dobijo programa za izvajanje operacij in pomoči bolnim ljudem.”

Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je danes medijem pojasnil, da ne problematizira konkretno dodelitve enkratnega dodatnega programa MD Medicini, ampak to, da je ministrstvo zasebnemu zavodu dodelilo program, čeprav javni zavodi trdijo, da bi ga lahko opravili. Najbolj sporno pa se mu zdi to, da je ministrstvo za zdravje razpisalo premalo dodatnega programa.

“Generalno je zame sporno to, da čaka na operacije na hrbtenici 2200 bolnikov, razpisalo pa se je le 460 operacij,” je dejal Židan in dodal, da je treba pomagati vsem bolnikom v čakalni vrsti. “Če bi bila razpisana zadostna količina operacij, pa naj se te najprej razporedijo javnim zavodom, nato še koncesionarjem in zasebnikom. Manjkajoče operacije pa je treba kupiti v tujini. Na žalost je ministrstvo šlo po napačni poti, da razpisalo premalo operacij,” je dejal predsednik SD.

“Občutek imam, da sem jaz tisti, ki je pripomogel, da se določeni programi sploh izvajajo,” je dejal Židan. Kot je pojasnil medijem, v SD že od leta 2016 zahtevamo, da se izpeljejo dodatni programi za zdravstvo.

Tako smo predlagali, da bi te programe objavili v obliki javnega razpisa, kot so že izvedli v času vlade Boruta Pahorja in ministrovanja Dorjana Marušiča. “Želim si, da bi ministrstvo sledilo naši tendenci in bi kupili potrebne storitve v dobrobit bolnih ljudi,” je dodal Židan.

Nedopustno se mu zdi, da so v času Pahorjeve vlade, ko je bila gospodarska kriza in so bile čakalne dobe v zdravstvu za polovico krajše, našli 50 milijonov za dodatne posege in preiskave, medtem pa se zdaj v času konjukture takšen ukrep ne izvede.

“Razprava o tej zasebni ustanovi ni razprava o tem, da so oni problem, so pa simptom. Problem je v tem, da se ne omogoči, da bolni ljudje pridejo čim prej do operacij in pregledov. To se ne naredi s papirji ali zakoni, ampak da se zagotovi denar, ki ga je trenutno v Sloveniji zadosti,” je dejal predsednik SD.

O SMS sporočilu, ki mu ga je poslal direktor MD Medicine Matevž Gorenšek, pa je informiral Komisijo za preprečevanje korupcije zato, ker je prišlo do stika v fazi, ko je na vladi o splošnem dogovoru še potekala burna razprava. “Ne znam oceniti, ali je to sporno ali ne, vendar pa je treba o takšnih kontaktih seznaniti protikorupcijsko komisijo,” je dejal predsednik SD in minister Dejan Židan in dodal, “da v tem informiranju KPK, ne vidim nič spornega”.