Prispevki

Židan z obiskom na Kitajskem krepi gospodarsko sodelovanje med državama

Minister in podpredsednik Vlade RS mag. Dejan Židan se je mudil na dvodnevnem obisku na Kitajskem. Na povabilo kitajskega ministra za kmetijstvo Han Changfuja se je minister Židan udeležil še mednarodne razstave čaja in kave China International Tea Expo 2017. Dogodek je za kitajsko kmetijsko ministrstvo izrednega pomena. Gre za prireditev, ki nima le močne kulturne in gospodarske komponente, ampak tudi za promocijski dogodek, ki kaže na stopnjo sodelovanja s posameznimi državami.

Židan na Tea Expo

Minister Židan se je udeležil tudi otvoritve skupnega proizvodnega obrata za proizvodnjo električnih motorjev za vozila, ki je nastal v sodelovanju med slovenskim podjetjem Elaphe in kitajskim partnerjem. Stikov med Slovenijo in Kitajsko je tudi sicer vse več, državi pa sta v 25 letih vzpostavili zaupanja vreden partnerski odnos, ki ga bosta naprej vzdrževali in krepili. Sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko so v zadnjih letih močno okrepili tudi obiski Židana in redni stiki med državama na področju kmetijstva in živilske industrije. V tem času je Slovenija pridobila potrebna dovoljenja za izvoz mleka, vina in ribjih proizvodov, v postopku pridobivanj dovoljenj pa so med in medeni izdelki.

Židan s kitajskim ministrom za gozdarstvo Jianlongom

Židan se je v okviru svojega obiska srečal tudi z glavnim administratorjem državne uprave za gozdove LR Kitajske, ministrom Zhangom Jianlongom. Oba ministra sta v uvodu poudarila opazen napredek na področju gozdarstva, odkar je Slovenija prevzela pomembno vlogo v skupini držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske (16+1) na področju gozdarstva, ki jo vodi prav Slovenija. Pri tem sta izpostavila skorajšnji zaključek priprave platforme za krepitev tako znanstvenih kot gospodarskih izmenjav na področju gozdarstva med vsemi državami, vzpostavitev spletne strani kot osnovne platforme.

Ministra sta govorila tudi o pripravah konference 16+1, ki bo potekala oktobra letos na Kitajskem. Kitajska stran bi namreč želela Slovenijo intenzivno vključiti v vsebinske in druge operativne priprave konference. Ministra sta dogovorila, da bo državni sekretar mag. Marjan Podgoršek s strokovno ekipo za področje gozdarstva julija odpotoval na Kitajsko in sodeloval pri operativni in vsebinski pripravi dogodka.

Židan in Jianlong

Kitajski minister je v pogovoru posebej izpostavil, da je v Sloveniji zelo prijazno in odlično poslovno okolje, še posebno za poslovanje na področju gozdarstva. In tukaj želi Kitajska čim več prispevati za povečanje blagovne menjave na področju gozdarstva. “Slovenijo cenimo kot našo prijateljico, od nekdaj; danes pa smo prijateljstvu dodali še pravne podlage, kot je današnji podpis Memoranduma in že prej vodenje iniciative 16+1 s področja gozdarstva, kar še dodatno poglablja sodelovanje,” je poudaril kitajski minister Jianlong. Po njegovih besedah na kitajskem trgu potrebujejo tuje lesne proizvode, industrija v Sloveniji pa je izjemno razvita in ima po mnenju kitajskega ministra primerne izdelke za njih, zato so na tem področju še velike možnosti sodelovanja.

Minister Židan se je sestal še s predstojnikom kitajske Generalne uprave za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno, ministrom Zhi Shupingom. Podpisala sta tudi memoranduma o soglasju med Generalno upravo za nadzor kakovosti, inšpekcijo in karanteno Kitajske ter Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o sodelovanju pri zagotavljanju varnosti med uvozom in izvozom živilskih proizvodov. Židan je na srečanju s Shupingom poudaril odlične odnose med državama, posebej na področju postopkov za odobritev izvoza slovenskih proizvodov na Kitajsko. “Naše skupno sodelovanje je lahko ponos sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko, vse to pa z namenom uresničevanja interesov slovenskih proizvajalcev hrane,” je ocenil Židan.

Židan in Shuping podpisala memorandume

Kitajska je namreč odobrila uvoz ribjih proizvodov iz Slovenije, že lani pa se je zaključil postopek za izvoz mleka, na podlagi katerega uspešno poslujejo slovenske mlekarne. Slovenski minister se je kitajskemu kolegu zahvalil za dosedanje sodelovanje, ki je v zadnjih dveh letih že prineslo rezultate. “Za Slovenijo je zelo pomembno, da se sodelovanje nadaljuje, pri tem pa smo izrazili pričakovanje, da se pospešijo postopki za izvoz tudi vseh ostalih proizvodov živalskega izvora,” je poudaril slovenski minister. Med drugim želi čim prej končati postopek za izvoz medu in izdelkov iz medu.

Poleg tega Slovenija pričakuje tudi čimprejšnji zaključek postopka na kitajski strani za izvoz piščančjega in prašičjega mesa, Slovenija pa se že pripravlja na postopek za izvoz mesnih izdelkov, predvsem izvoz mesnih konzerv. V nadaljevanju srečanja sta ministra odprla tudi vprašanje sodelovanja na področju znanstvenega in izobraževalnega področja, predvsem sodelovanje fakultet na področju izmenjave znanja, praks oz. študentov smeri veterinarstva in zagotavljanja varne hrane.

Minister Židan in kitajski kolega Changfu

Minister Židan v pogovoru za Delo ob svetovnem dnevu hrane: Politika EU nima načrta za varno proizvodnjo

Kmetijski minister mag. Dejan Židan je ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, za časnik Delo spregovoril o proizvodnji varne hrane in povečanju samopreskrbe, za kar si sam prizadeva že vsa leta pri vodenju resorja. Kako se Slovenija s svojim kmetijstvom, vključenim v skupne kmetijske politike EU, odziva na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, kje so največje težave in kje rešitve, je v pogovoru z novinarko Marjeto Šoštarič povedal resorni minister in predsednik SD.

Kaj lahko uvodoma poveste o stanju na področju kmetijstva in proizvodnje hrane?

Letošnji svetovni dan hrane opozarja na dve tveganji, ki ju trenutno slabo obvladujemo. Prvo je kriza zaradi podnebnih sprememb, drugo pa preveliko nihanje cen kmetijskih pridelkov. Zelo pošteno je treba povedati, da kmetijska politika, ki jo izvajamo v EU in tudi v Sloveniji pri obeh vprašanjih nima pravega odgovora za dovolj varno kmetijsko proizvodnjo. Ko močno zanihajo cene, kot so pri mleku, se je pokazalo, da so izvajani interventni ukrepi v ozadju neprimerljivo skromni v primerjavi s stroški oziroma škodo, ki jo nihanja povzročajo. Ob taki pomoči je nujno, da na ravni EU, kjer pet velikih trgovinskih sistemov obvladuje trg, končno posežemo v prehransko verigo z ustrezno regulativo za zaščito v celotni verigi. Drugi način ukrepanja pa je provokacija francoskega kmetijskega ministra, da del denarja iz neposrednih plačil namenimo za obvladovanje tveganj. Njegov predlog je bil, da bi določen del neposrednih plačil namenili za rezervo, ustanovili nekakšen sklad, iz katerega bi konec leta po pregledu tveganj denar ob so nanciranju kmetijstva razdelili.

Se je zaradi rahljanja vezi v EU, ko vsaka država misli predvsem na svoje interese, sploh realno zanašati na to skupno pomoč, solidarnost?

Tudi sam ne verjamem, da bo kdo karkoli dal Sloveniji zunaj okvira, kakršen je zdaj. Sicer pa verjamem v obstoj EU, ker nam je breksit povzročil tudi samospraševanje ali imamo realno korist od EU ali pa smo samo srečni, da smo člani, pa ne vemo, zakaj smo. Mislim, da je pri meni in pri kar pomembnem delu državljanov odgovor znan: imamo korist, ki jo vedno znova pozabimo, imamo mir. In ta okvir skupne EU nam to omogoča. Drugo, mi smo značilno, pa ne velja samo za kmetijstvo, da se približujemo četrtini izvoza hrane, ki jo izvažamo, tam, kjer smo zato špecializirani, ker moramo izvažati. Če pogledam celotno slovensko gospodarstvo, nam izvoz še vedno narašča, med pet in deset odstotkov in evropski prostor nam omogoča brezcarinski prostor. Enaki standardi so na 500 milijonskem prostoru ali pa na 440 milijionskem po izstopu Velike Britanije in to je nekaj, kar nam je življenjsko pomembno.

Izvažamo živila, hkrati pa imamo nizko stopnjo samopreskrbe pri zelenjavi, sadju, krompirju, žitih…

Govoril sem generalno za Slovenijo kot celoto. Če pogledamo prehransko področje, kaj se tukaj dogaja, pa je treba gledati širše. Zadnja leta opažamo, da nam je očitno uspelo zaustaviti izgubljanje kmetijskih zemljišč. Nekaj zaradi recimo trde politike, ki jo vodi kmetijsko ministrstvo, pomemben razlog pa je tudi to, da smo bili v recesiji in ni bilo nekih velikih investicij, ni bilo pritiskov na kmetijska zemljišča, tako da se na hektarih številka ni bistveno spremenila.

Ampak po podatkih statistike se obseg obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca še naprej zmanjšuje, zmanjšujejo se njivske površine na prebivalca…

Gledam obdobje zadnjih deset let. Res je, da smo izgubljali zemljišča, a v tem času je bil trend zaustavljen. Pomembno manj zemljišč je v zaraščanju, še vedno pa jih je preveč. Številka se je v primerjavi z nekaj leti nazaj mislim da prepolovila. Sicer pa me izjemno skrbi za kmetijska zemljišča, ker je samo načelna podpora, da je treba ohraniti naravne vire. Če poslušam predsednikla države, predsednika vlade, predsednika parlamenta, pa poslance in poslanke, ministre, vodilne na lokalni ravni, vsi govorijo, kako so kmetijska zemljišča pomembna. To mi je všeč, da vsi tako govorijo, mi pa nič ne pomaga, če so potem drugačne odločitve.

Odloča pa se takrat, ko se umeščajo objekti v prostor in je samo vprašanje, ali se bo tovarna ali pa cesta gradila tam, kjer je zemljišče manj kvalitetno in je treba vložiti več denarja, da se lahko gradi, ker je treba zemljišče pripraviti, ali pa se bo gradilo tam, kjer je bolj enostavno, kjer je kmetijska zemlja, je ravno in je manj stroškov. S stališča države, uma in strateškega razmišljanja bo vsak gradil tam, kjer je težje graditi, ker bo s tem ohranil naravni vir.

Tako se nam dogajajo Braslovče z umeščanjem trase avtoceste proti Koroški?

Ja, tako je pri umeščanju avtocestnih odsekov in vseh ostalih objektov, vedno je isti vzorec. Izjemno velik je pritisk na ministrstvo, po načelu, mi vsi razumemo, da smo za varovanje, vendar ne v našem primeru. In vedno znova klecne slovenska politika, pri čemer se kmetijski resor in vsi, ki razmišljamo o hrani, počutimo izjemno osamljeni. Zdaj, ko je spet konjunktura, pa še bolj, ker investicije bodo, česar sem vesel, saj delovna mesta bodo. Lahko pa bi se gradilo na manj kakovostnih zemljiščih, recimo boniteta 40 ali nižje, ampak ne, vsi hočejo graditi na najboljšem, ker je najceneje in nimam podpore. To čutim. Na vsebinski ravni vsi govorijo, da bomo zemljo zaščitili. Ko pa so konkretne odločitve, edino tam pa šteje politična volja, tam pa bi vsak gradil samo na najboljših kmetijskih zemljiščih. To bo razprava, ki jo bo treba še enkrat opraviti. Če je pa to tako, pa naj vsak pove, da ne misli resno z zaščito.

Kaj lahko spremenimo v naši kmetijski politiki zato, da bi pridelali več in da okrepimo delež samopreskrbe ob dejstvu, da imamo za to kljub vsemu še dovolj potenciala?

Postali smo šibki pri tehnologiji, ker je kmetijska politika preveč usmerjena k opazovanju subvencijske politike in načinom razdeljevanja denarja. Preveč je svetovanja kmetom, da naj sledijo toku subvencij, pri tem pa je pozabljeno, da imajo subvencije oz. neposredna in neka druga plačila neposreden javni namen, da se neke stvari ohranijo, da se delajo bolj naravi prijazno, pa da se izvajajo določeni ukrepi, ki so pač v skladu z javnim interesom. Vendar pa tisti, ki svetujejo našim kmetom pogosto pozabijo povedati, da se interesi spreminjajo. Če kmetija sledi subvencijski politiki, potem ne počne tega, kar je zanjo dolgoročno varno, ker se lahko javni interes čez tri štiri leta povsem spremeni in takrat se bo tok denarja spremenil.

In tudi zmanjšal?

To se že dogaja in se bo tudi v prihodnje. Tok denarja bo bolj usmerjen v varnostne sheme. To se danes že ve, pa čeprav se bo to zgodilo šele čez tri, štiri, pet let. V bodoče bo denar dosti fiksen za obmoćja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, povečeval se bo za ukrepe za varovanje okolja, za varovanje pitne vode, kar je prav. Če pogledamo trenutno izvajanje okoljskih ukrepov, česar kar dosti izvajamo, so ti zelo usmerjeni na zaščito podtalnice, bistveno več pa bo v prihodnje ukrepov, ki bodo namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti in ohranjanju kvalitete kmetijskih zemljišč.

Spremembe v kmetijstvu so počasne.

In nobena od teh sprememb ne bo vplivala na uspešnost kmetijstva. To so spremembe, ki imajo nek javni interes, varujemo okolje, želimo ohraniti kmetijstvo tam, kjer je težko kmetovati in imeti varnostne sheme. Nič ni govora o tem ali bo kmetija poslovno uspešna. Zato pravim, tudi ko govorim z različnimi strukturami v kmetijstvu, da je treba pozabiti, da vemo, kako se bo razporejal javni denar. Javni denar ne more omogočiti poslovne uspešnosti. Upam, da prihajamo v to obdobje in da smo vedno bolj usmerjeni na kaj narediti, da se posamezne kmetije, ki so se odločile, da bodo kmetovale tudi v bodoče, vprašajo, kaj je tisto, kar znajo in kje želijo biti čez pet, deset, dvajset let.

Ko se odločijo, je že narejen prvi težji korak. Ve se torej, kje bomo gradili. Kmetija se torej ne bo razvijala, kot bo javna politika razporejala denar zaradi javnega interesa ampak bo kmetija denar dobila glede na svojo poslovno učinkovitost. Ko bo to jasno, se takoj vprašamo, ali ima kmetija dovolj znanja. Zato je tako zelo pomembno, kako bo delovala kmetijsko svetovalna služba in kako bo organizirana. Kar resno smo z njimi že razpravljali, katera od oblik organiziranosti te službe naj bo v prihodnje. Mi imamo zdaj nekaj, česar marsikdo ne ceni, ker je dostopno, in to ni evropska praksa. Imamo javno svetovalno slzužbo, ki je javno financirana.

Pa še upoštevajo je ne prav dosti kmetje, zato smo pri rezultatih našega kmetijstva tam, kjer smo?

Imajo občutek, da nič za njih koristnega ne naredio, kar pa ni res.

Razen izpolnjevanja subvencijskih vlog?

Vendar to ni kmetijsko svetovalna služba. Občutek kmetijskega prostora je, da je tej službi tako ali tako vse, kar koristnega naredi, v bistvu treba plačati. Ampak to ni tisto delovanje službe, ki ga država financira. Kmetijsko svetovalna služba zelo dobro pomaga kmetom, da pridobijo evropsko-slovenski denar. Pri izpolnjevanju vlog, pri imlementaciji modela, kako na kvaliteten način pripeljati plačila, je naša država zelo uspešna. Čeprav marsikdo ne bo hotel priznati, smo mi letos večino denarja že izplačali v marcu, pa je prehodno leto. Marsikatera evropska država je prosila in dobila odpustek, da plačuje komaj oktobra. Ta likvidni denar, tega je 140 milijonov v kosu, je prišel v slovenski kmetijski prostor že v marcu. Pri realizaciji programa razvoja podeželja, ki na letni ravni tudi v proračunu prinese do 150 milijonov evrov, smo nadpovprečno uspešni. Zadnja sedemletka je bila skoraj stoodstotno izkoriščena.

Ampak zakaj potem taki rezultati v kmetijstvu?

Ta del službe je temu namenjen in ga kmetje plačujejo. Pri vlogah na investicijske razpise gre za tržno dejavnost, ki jo lahko počnejo tudi vse zasebne gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje, ali pa podjetniki ali pa obrtniki. Ampak kmetje so ugotovili, da lahko v veliki meri zaupajo ravno kmetijsko svetovalni službi. A če se to počne, še ne pomeni, da bo kmetija in kmetijski prostor poslovno uspešen. To je pač nekaj, kar izkorišča tudi konkurenca v tujini. Tisto, o čemer se sedaj pogovarjamo s kmetijsko svetovalno službo, pa je, da se kmetje ne zavedajo, da imajo na nek način še cel kup drugih stvari na razpolago brezplačno, individualno in skupinsko, od informacij, izobraževanj, pa tudi poslovno usmerjanje, če je potrebno.

Zakaj toliko govorim o kmetijskem svetovanju, ker je to končni člen te verige: raziskave, izobraževanje, svetovanje. Veriga je dolga, ampak stik s kmetijami ima kmetijsko svetovalna služba. Očitno bo treba še bolj jasno povedati, kaj je tista košarica brezplačnih uslug, ki jih financira državni proračun, zato da imajo korist, kar mora biti jasno razvidno, enako kot v zdravstvu in še marsikje. To poudarjam zato, ker to ni nekaj tako zelo običajnega v Evropi. Zelo malo držav ima košarico brezplačnih uslug, ki se koristijo ali pa tudi ne. Dejstvo pa je, da tudi ko opazujemo ostale evropske države, kjer imajo različne oblike kmetijsko svetovalne službe, povprečno uslugo koristi 4 do 5 odstotkov kmetij. To je evropsko povprečje in so silno veseli, če pridejo do meje 20 odstotkov. Tudi to si moramo opovedati, da svetovalna služba sama ne more delati čudežev.

Če ni interesa samih kmetov, se nič ne premakne?

Moje izkušnje so, da ni dobro v nekem prostoru nekaj vsiljevati. Narediti moraš ponudbo. Ponudba, ki ima na drugi strani aktivnega državljana, aktivnega kmeta, aktivnega podjetnika, ki to vzame, bo uspešna. Če pa vsiljuje neke ukrepe in ni interesa na drugi strani, potem državni denar ni racionalno porabljen. Prvo kar je potrebno za preboj, je več informacij, več znanja in več raziskav.

Po drugi strani pa je prevladuje miselnost, da država, mi vsi torej moramo poskrbeti za kmeta, da smo mu dolžni dati brezplačne stotitve, cenejše gorivo, davčne odpustke, minimalne davke…

Če pogledam realno, kaj se dogaja v kmetijskem prostoru pri nas, se je ta v bistvu začel členiti. So kmetije, ki živijo od kmetovanja, teh ni tako veliko, kot bi si želeli. Kmetij, ki imajo vsaj enega člana zavarovanega od kmetijstva, je manj kot 10.000 znotraj 58.000, ki so del subvencijske kampanje. Je pa del kmetovanja, za katerega je eden od profesorjev z biotehniške fakultete zelo dobro rekel, da je kmetovanje na nek način dopolnilna dejavnost. Ljudje so torej zaposleni drugje, ob tem pa še kmetujejo. In taki so nekoliko bolj varni, ker ko pride do krize, so kmetije, ki so recimo stoodstotno odvisne od kmetovanja in se jim zmanjša dohodek, res v zelo težkem položaju. Kmetije, kjer pa so ljudje zaposleni in nobeden ni zavarovan iz kmetijstva, jim pa to predstavlja le del dohodkov, ostalo dobijo v svojih službah, potem lažje preživijo tudi krize v kmetijstvu.

Zanimivo je pa razmišljanje njihovih predstavnikov v kmetijskih organizacijah. Ko smo se pogovarjali, kako izpeljati ukrep enkratne pomoči, ki ima svoje omejitve, da bi pomagali tistim mlečnim kmetijam, ki živijo iz kmetijstva, so temu odločno nasprotovale kmetijske organizacije, sindikat, zbornica, mladi. To me je presenetilo. Kmetijska politika v Sloveniji pa je konsenzualna, išče se soglasje nevladnih organizacij, ki delajo na tem področju. Ob premikih na področju kmetijskega svetovanja in nadgradnji zadružnega poslovnega sistema, ki je kljub vsemu kar stabilen v primerjavi z drugimi sistemi, in brez katerega bi bilo kmetijam bistveno težje, kot jim je, mi je vše, da vedno več kmetij razmišlja poslovno. Pošteno povedo, da poslujejo zato, da konec leta, ko potegnejo črto, spodaj ni rdeče številke. Da mora nekaj ostati, da jim omogoča življenjski standard in da bodo še kaj investirali v kmetijstvu.

Židan na srečanju kmetijskih ministrov EU za izboljšanje položaja kmetov v prehranski verigi

Ministri EU pristojni za kmetijstvo so se sestali v Bratislavi na neformalnem zasedanju Sveta EU pod predsedstvom Slovaške. Tema tokratnega zasedanja je bila »krepitev položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano«. Razprava je bila postavljena v kontekst številnih iniciativ, tako na ravni EU kot nacionalni, za čimprejšnjo ureditev tega področja, Slovaška pa je večjo poštenost v prehranski verigi uvrstila med glavne prioritete predsedstva. Iz Slovenije se je zasedanja udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v razpravi opozoril, da je pomembno, da se ugotovijo in odpravijo nepoštene poslovne prakse v agroživilski verigi, s ciljem vzpostavitve enakopravnejših odnosov med pridelovalci, dobavitelji in distributerji živilskih proizvodov, čemur Slovenija že več let namenja posebno pozornost.

Čeprav ima že 20 držav EU posamezne prakse za večjo poštenost v prehranski verigi, je kmet pogosto še vedno zelo šibek člen, je ob koncu neformalnega srečanja ministrov v Bratislavi izpostavil slovenski kmetijski minister mag. Dejan Židan. S kolegi so se zato pogovarjali predvsem o tem, kako na evropski ravni zaščititi kmeta in mu povečati pogajalsko moč. Kot je povedal Židan, gre za prioritetno temo, ker se je v zadnjih dveh letih pokazalo, da v primeru krize na področju prehrane, breme nosi samo kmet. “Ko se cene nižajo, se znižajo pri kmetu, medtem ko maržo ali dobiček pri industriji ter trgovini kriza enostavno ne doseže. Takšno stanje je ob dejstvu, da je evropska kmetijska politika pomembna, da želimo ohraniti in razvijati kmetijstvo in da na ta način uporabimo več kot 60 milijard evrov tudi davkoplačevalskega denarja letno, postalo nevzdržno in zato na več krajih iščemo rešitev,” je izpostavil minister iz vrst SD.

Slovenija je sicer po Židanovih besedah neke vrste pionir na področju urejanja razmer. “Mi smo že pred nekaj leti uvedli prostovoljni kodeks, ki je sicer dal spodbudne rezultate v obliki neto cen, a ker končni rezultat ni bil popolnoma zadovoljiv, smo šli v zakonodajne spremembe,” je dejal minister in izpostavil uvedbo varuha v prehranski verigi. “Predpisali smo tudi krajše plačilne roke za prehransko verigo in prepovedali nedovoljene prakse, ki so se dogajale znotraj prehranske verige,” je dodal Židan.

Po naši poti je šlo še 19 drugih držav, tako da ima že 20 držav EU posamezne prakse, s katerimi želi povečati poštenost v verigi. Kljub temu je treba to po besedah Židana urediti tudi na evropski ravni. Židan je s srečanjem ministrov zadovoljen, saj se je večina strinjala, da je treba stvari regulirati na ravni EU. Med drugim se bodo zavzeli za omejitev ali razbitje monopolov tam, kjer ti so, aktivno pa bodo posegli tudi v eno večjih nevarnosti, to je po Židanovih besedah akcijska prodaja hrane. “Ta je na policah dostopna po nedostojnih prodajnih cenah, ki ne pokrijejo niti osnovnih proizvodnih stroškov,” je poudaril Židan, ki je izrazil tudi prepričanje, da bodo ministri EU našli rešitve, ki bodo izboljšale položaj kmeta.

Minister Židan: Potrebno je začeti razmišljati o spremembi EU kmetijske politike

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je v Novi Gorici organizirala 16. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij. Dogodka se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je udeležencem predstavil ocena razmer v kmetijstvu in živilstvu ter pogled v prihodnjo ureditev v prehranskega sektorja in nujnimi spremembami kmetijske politike.

Židan z mladimi kmeti v Novi Gorici

Minister Dejan Židan je v nagovoru prisotnim dejal, da se stanje na področju proizvodnje hrane v Sloveniji izboljšuje. “Raste proizvodnja, raste število zaposlenih in raste tudi dobiček, s tem pa bodo podjetja lahko vlagala v razvoj, v nove proizvode in ustvarjala pogoje za rast,” je dejal minister. Vendar je po njegovih besedah na področju kmetijstva vedno več pritiskov, podobno kot na evropski ravni. “Če je bilo pred 50 leti, ko se je začela razvijati skupna evropska kmetijska politika, v Evropi premalo hrane, ta pa je bila slabe kakovosti in zelo draga, smo po 50 letih prišli v ravno nasprotni del – hrane je preveč in se zato tudi težko prodaja, je kakovostna in izrazito nizkocenovna, kar v praksi pomeni, da je marsikatera kmetija na robu preživetja, nekatere pa tudi ne morejo več živeti,” je poudaril Židan.

Židan v Novi Gorici

Zato je po ministrovem mnenju potrebno začeti razmišljati o spremembi evropske kmetijske politike, o čemer so včeraj potekale razprave že na neformalnem zasedanju v Amsterdamu. Kot je še dejal minister Židan, bo zagovarjal vse ukrepe, ki so v korist družinskim kmetijam. “To v praksi pomeni, da je potrebno ohranjati prvine programa razvoja podeželja, torej plačila za področja, kjer je težko kmetovati, za bolj sonaravno kmetovanje, investicijska podpora mladim kmetom in za to, da se del neposrednih plačil aktivira za obvezno zavarovanje v primeru tveganj,” je pojasnil Židan. Ob robu dogodka so razglasili rezultate in podelili priznanja Ecotrophelija Slovenija 2016, v tekmovanju študentov na področju razvoja inovativnih živilskih proizvodov.

Minister Židan na srečanju 16+1: “Slovenija ima na področju gozdarstva večstoletno znanje in tradicijo – gozdarstvo je vir energije in življenja.”

Na Brdu pri Kranju je potekalo 1. srečanje na visoki ravni o koordinacijskem mehanizmu med Ljudsko republiko Kitajsko in državami Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), t.i. srečanje 16+1, ter Poslovno investicijsko konferenco gozdno lesne verige. Srečanje je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predsedujoči srečanju na visoki ravni minister mag. Dejan Židan je v nagovoru udeležencem dejal, da se Slovenija kot država, ki jo pokriva okoli 60 odstotkov gozdov, zaveda pomena trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in njihove tesne povezanosti s prizadevanji za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. “Zato prav posebej pozdravljamo vsakršno pripravljenost na izmenjavo izkušenj in znanj ter prizadevanja za vključevanje gozdarstva v trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in v zelene ekonomije držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske,” je poudaril minister Židan med nagovorom na srečanju.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Slovenija je s podporo 4. Vrha voditeljev držav CEE in Kitajske novembra 2015, postala koordinatorka za vzpostavitev mehanizma za usklajevanje sodelovanja med LR Kitajsko in državami CEE na področju gozdarstva. Rezultat priznanja in zaupanja do Slovenije, je današnje prvo srečanje koordinacijskega mehanizma 16+1. Predsedujoči dogodku minister mag. Dejan Židan in minister pristojen za gozdarstvo LR Kitajske, Zhang Jianlong sta skupaj z ostalimi vodji delegacij podpisala akcijski načrt za sodelovanje v okviru mehanizma za usklajevanje sodelovanja med LR Kitajsko in državami CEE. S podpisom tega načrta je Slovenija prevzela koordinacijsko vlogo in skupaj s predstavniki ostalih 15-tih držav Srednje in Vhodne Evrope (CEE) ter Kitajske oblikovala koordinacijski organ, ki bo zadolžen za izvajanje konkretnih nalog z namenom doseganja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, spodbujanja gospodarskega sodelovanja med državami in izmenjavi izkušenj s področja znanosti. Koordinacijski organ bo vodil predstavnik Slovenije, ostale člane bodo imenovali pristojni ministri vseh sodelujočih držav. 

Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister mag. Dejan Židan ima današnje srečanje tudi simbolni pomen, saj je zadnji teden v mesecu maju že več kot 40 let posvečen slovenskim gozdovom. Letošnja rdeča nit ob tednu gozdov so dogodki, ki se dogajajo pod sloganom »Gozdovi za jutri – ohranimo jih!«, skozi katero se zrcali zaveza trajnostne rabe gozdov. Po besedah ministra so gozdovi izjemno pomembni za izboljšanje pogojev za življenje širše družbe. “So ključni naravni element za spodbujanje zelene rasti, lahko pomembno vplivajo na blaženje podnebnih sprememb ter v splošnem spodbujajo družbeni in gospodarski razvoja ter so zagotovo osrednjega pomena za razvoj t.i. zelenega gospodarstva,” je povedal Židan.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Na novinarski konferenci po dogodku je minister mag. Židan povedal, da so prednostne naloge, ki si jih je zadala Slovenija usklajene s Kitajsko. “Najpomembnejše prioritete mehanizma so v izmenjavi kompetenc in strokovnih informacij, koordinaciji držav na področju znanosti in raziskovanja, v pospeševanju gospodarskega sodelovanja na področju gozdarstva in lesarstva ter v zasledovanju prepoznavnosti zelenega gospodarstva v vseh državah podpisnicah Akcijskega načrta,” je poudaril Židan. Na vprašanje kaj lahko naša država ponudi skupini držav 16+1, pa je minister Židan odgovoril, da “Slovenija lahko ponudi informacijsko platformo za gozdarsko in lesarsko delovanje, predvsem pa izrazito visoko tehnološko znanje in možnosti za vlaganje v Slovenijo”. Minister Židan je nadaljeval, da je Slovenija s tem mehanizmom dobila priznanje, da je pot na področju gozdarstva pravilna. Kot izjemno pomembno korist od sodelovanja pa je Židan izpostavil gospodarsko izmenjavo in dodal, da “slovenska lesna industrija zadnja leta ponovno raste, posluje z dobičkom in z medsebojno menjavo s Kitajsko vidim možnost, da pridemo do dodatnih novih delovnih mest znotraj tega pomembnega sektorja, ki sliši na ime zeleno gospodarstvo”.

Slovenija po besedah ministra daje velik pomen sodelovanju v mehanizmu 16 +1, podpisani dokumenti, tudi ta akcijski načrt, pa bodo prispevali k uspešnemu sodelovanju tudi na področjih spodbujanja trgovine in novih naložb v gospodarstvu, kmetijstvu, turizmu, infrastrukturi in nenazadnje, pri pospeševanju razvoja celotne gozdno-lesne verige. Minister je ob koncu še poudaril, da se Slovenija zaveda pomena trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in njihove tesne povezanosti s prizadevanji za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb. Tovrstna sodelovanja bodo po njegovem mnenju vsekakor prispevala k izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter vključevanju gozdarstva v trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in v zelene ekonomije držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Kitajske. “Zavedamo se, da je koordinacijski mehanizem potreben, ker so potrebe po gospodarskem sodelovanju velike in verjamem, da bomo čez 5 let lahko povedali, da je  bil današnji dan tako za Slovenijo kot Kitajsko zgodovinski,” je še dodal Židan.

#Journalist-kice dobesedno, pred akcijo

Minister, pristojen za gozdarstvo LR Kitajske, Zhang Jianlong je na novinarski konferenci poudaril, da je danes zgodovinski dan in da je gozd eno največjih bogastev ter bistven za obstoj človeštva in kulture. Kitajska politika zato po njegovih besedah razvija novo politiko in nove metode zelenega trajnostnega razvoja kitajskih gozdov. Kitajska si po besedah ministra želi več sodelovanja med državami Srednje in Vzhodne Evrope in Kitajsko, tako na področju gozdarstva, znanosti in zelenega gospodarstva. Minister Židan in kitajski kolega Zhang sta nagovorila tudi udeležence poslovnega srečanja na področju gozdarstva in lesarstva, na kateri je bilo prisotnih preko 60 gospodarskih družb iz Kitajske in Slovenije. Oba ministra sta prisostvovala tudi prvemu podpisu poslovnega sodelovanja med slovenskim podjetjem Lesko in kitajskim podjetjem Natural Home.

Minister Židan v Tehnološkem parku o prodaji hrane preko spleta

Minister za kmetijstvo, gozdrarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je v ljubljanskem Tehnološkem parku udeležil prireditve ob otvoritvi platforme za neposredno trženje lokalne hrane – Foodko. Minister Židan si je na začetku dogodka v spremstvu soustanoviteljev platforme “Foodko” in direktoric ter direktorjev sodelujočih prehranskih podjetij, ogledal tržnico lokalnih pridelovalcev, ki so na ogled postavili svoje proizvode. Namen dogodka je bil predstaviti platformo neposredne prodaje lokalno predelane hrane preko spleta. Ustanovitelji so v poslovno idejo v kratkem času uspeli vključiti več kot 25 slovenskih proizvajalcev hrane, ki si povezani pod platformo za internetno prodajo hrane med drugim delijo tudi prevozne in skladiščne kapacitete. 
 
V nadaljevanju dogodka in pozdravnega nagovora je minister Židan povedal, da v slovenskem kmetijstvu prav povezovanje kmetov predstavlja težavo, saj so nepovezani na trgu ranljivejši. Po njegovih besedah povezovanje kmetov v večje skupine prinese pozitivne učinke tako v obdobjih rasti, kot tudi v kriznih časih. Poudaril je, da je moderni potrošnik zahteven in hkrati prestrašen. Tako v Sloveniji kot drugod po Evropi prihaja na področju prehrane do nemalo zavajanj, s čimer se ruši tudi zaupanje potrošnikov v prehranske proizvode. Prav zaupanje in varnost potrošnika v Evropi postajata ključna igralca in platforma Foodko ter podobne rešitve omogočajo, da potrošnik dobi varnost in garancijo za kvalitetne ter lokalno pridelane prehranske proizvode, je še povedal minister. Udeleženci dogodka so se strinjali, da prodaja hrane preko spletnih platform doživlja strmi vzpon in multiplikativne učinke. Minister Židan je ustanoviteljem platforme na koncu zaželel, da dosežejo cilje, ki so si jih zadali, vsem proizvajalcem pa dobro prodajo preko takih inovativnih poti.

Židan: “Vpeljujemo shemo »Izbrana kakovost«, znak, ki bo potrošnikom jasno pokazal, da proizvod ni samo narejen v Sloveniji, ampak tudi iz slovenske surovine.”

Na povabilo Združenja turističnih kmetij Slovenije se je 18. tradicionalnega srečanja, ki je letos potekalo v gostišču Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, udeležil tudi kmetijski minister in predsednik SD mag. Dejan Židan. Na srečanju je prisluhnil stanju v tem pomembnem kmetijsko – turističnem sektorju, pobudam in problemom, s katerimi se srečujejo te kmetije. V svojem nagovoru je opozoril na javno razpravo glede spremembe o Zakonu o katastrskem dohodku, v katero vabi, da se vključijo in sodelujejo pri predpisu, ki bo lahko vplival tudi na njihovo delovanje.

Minister Židan je izpostavil tudi aktualne davčne blaganje, kjer je dejal, da argument, da davčne blagajne ne sme imeti kmet, ni pravilen. Po njegovem je treba razmišljati o argumentu, da “če je neka dejavnost zadosti majhna, potem je ne obremenjevati z davčnimi blagajnami, ker se bodo posledično ljudje ustrašili in dejavnost tudi opustili.” Ob tem je Židan še dodal, da naj se uredi to področje na način, da davčne blagajne ne bodo veliko breme za kmetije.

Minister Židan se je dotaknil tudi aktualnega vprašanja, kaj dejansko je slovenska hrana? “Proizvod, ki je narejen, sestavljen v Sloveniji je slovenski; vendar pa ni povezave s tem, da je surovina tudi slovenska,”  je ponazoril minister pristojen tudi za prehrano. Ob tem je dodal, da je to za področje hrane premalo, da je samo narejeno v Slovenij, pomembno je tudi to, da je iz domače surovine. “EU predpisov se ne sme kršiti, vendar bo Slovenija našla rešitev,” je še poudaril minister Židan.

Zato je izpostavil, da bo Slovenija v letošnjem letu začela vpeljevati shemo »Izbrana kakovost«, ki bo znak, ki bo potrošniku jasno pokazal, to, da ni samo proizvedeno v Sloveniji, ampak bo tudi iz slovenske surovine, potrošniku bo garancija, kar bo nadzorovala tudi inšpekcija. “To je korak, ki v tujini omogoča, da pride do razlike v ceni, v prid lokalnemu kmetu in industriji,” je še dejal minister in zaključil, da je potrošniku v interesu, da išče domači  proizvod.
 
Združenje turističnih kmetij Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1997, vanj pa je včlanjenih okoli 400 turističnih kmetij. Glavne aktivnosti združenja so skrb za skupno promocijo, razvoj ponudbe, informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah in zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju. Združenje si prizadeva za povečanje zasedenosti zmogljivosti s čimer se omogoča višje prihodke kmetij iz turistične dejavnosti, nova delovna mesta na kmetijah ter ohranjanje poseljenosti podeželja.Združenje turističnih kmetij Slovenije je aktivno tudi na mednarodnem nivoju, med drugim je od leta 2004 član evropskega združenja za turizem na podeželju EuroGites.
 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa preko javnih razpisov s tem v zvezi podpira delovanje nepridobitnih združenj, ki povezujejo društva podeželske mladine, podeželskih žensk, sindikat kmetov in lastnike gozdov, delovanje priznanih rejskih organizacij, delovanje ostalih društev na območju širše Slovenije in ki se ne ukvarjajo s predelavo in trženjem, informiranje in usposabljanje na področju predelave in s kmetijstvom povezanim delovanjem na podeželju. V Sloveniji imamo sicer okoli 900 registriranih turističnih kmetij, ki delujejo kot: izletniške kmetije, vinotoči, osmice in turistične kmetije z nastanitvijo.

Ministra Židan in Katič sta se udeležila otvoritve Kulturnega bazarja v Ljubljani

V Cankarjevem domu poteka 8. Kulturni bazar, ki sta se ga udeležila tudi kmetijski minister Dejan Židan in obrambna ministrica Andreja Katič. Kulturni bazar je zasnovan kot oblika strokovnega usposabljanja za vse, ki se v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah ukvarjajo s kulturno-umetnostno vzgojo otrok, učencev in dijakov ter za izobraževanje kulturnih delavcev. Na bazarju tudi letos sodeluje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), na njihovem razstavnem prostoru pa sta še posebej izpostavljena dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk ter v okviru teh pomembnost lokalno pridelane hrane. Minister Dejan Židan je dogodek označil kot pomembnega tudi za slovensko kulinariko, ki jo razumemo kot del kulturne dediščine našega naroda.

MKGP predstavlja tudi novo nacionalno shemo »Izbrana kakovost – Slovenija«. Označeni proizvodi v shemi kakovosti bodo potrošniku zagotavljali, da gre za kakovosten proizvod, ki je pridelan in predelan iz slovenske surovine, poleg tega pa so bile vse faze od pridelave do predelave proizvoda izvedene v Sloveniji. Na bazarju se poleg MKGP predstavljajo tudi Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavodo RS za šolstvo, Slovenska nacionalna komisijo za Unesco ter kulturne ustanove iz vse Slovenije.

Židan in Katič na bazarju

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano aktivno sodeluje na Kulturnem bazarju z razstavnim prostorom in tematsko razpravo. Skupaj z ministrstvi, pristojnimi za zdravje, kulturo ter izobraževanje, šolstvo in šport je v Klubu Cankarjevega doma pripravilo tematski dogodek na temo »Recept za popestritev«. V prvem delu tega dogodka so si otroci in učitelji lahko ogledali interaktivni zvočni performans z naslovom Zvočna kuhinja. Dogajanje Zvočne kuhinje je umeščeno v kuhinjo, v kateri kuhar izgubi okus, odkrije pa, da lahko občutek okušanja nadomesti z ustvarjanjem in poslušanjem zvokov. Predstava sledi zaporedju bogatega zvočnega kosila.

Katič in Židan na bazarju

Sledila je tematska razprava, ki se je je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo na MKGP Tadeja Kvas Majer. Govorci so osvetlili različne vidike, povezane s kulturo in kulturno dediščino, skozi katere na eni strani prispevamo k ozaveščanju otrok, mladostnikov ter najširše javnosti o kakovostni, med drugim tudi o okusni in hranljivi lokalni hrani, pridelani v naši bližini – v pestrem in ohranjenem slovenskem okolju, po drugi strani pa k zdravemu prehranjevanju otrok in mladostnikov.

Ministra na bazarju

Direktorica Tadeja Kvas Majer je predstavila dejavnosti ministrstva, ki jih izvajamo v podporo kratkim prehranskim verigam – od Priporočil za javno naročanje živil, ki so namenjena javnim zavodom, evropske Sheme šolskega sadja in zelenjave do promocijskih kampanj, s katerimi potrošnike spodbujamo, da se odločijo za nakup domače, lokalne hrane, ki za sabo nima prevoženih veliko kilometrov. Še posebej je izpostavila prizadevanja MKGP v okviru obeleževanja dneva slovenske hrane in projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (poteka vsako leto tretji petek v novembru), omenila pa je tudi financiranje šolskih vrtov in delavnic za kuharje v okviru sheme šolskega sadja in zelenjave.

Ministra na kulturnem bazarju

Ob koncu tematske razprave so učenci iz OŠ Krmelj, ki se udeležujejo tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti – KUHNA PA TO, obiskovalcem postregli s koruznim potancem, namazanim z zeliščnim namazom ter ajdovimi kroglicami s fižolom, ocvirki in skuto na jabolčnem čipsu, prelitimi z medom.

Minister Židan: Dan slovenske hrane v ospredje postavlja pomen zdravega prehranjevanja z živili lokalnega porekla

V Sloveniji bodo v petek, 20. novembra, pripravili že peti tradicionalni slovenski zajtrk in četrti dan slovenske hrane, s katerim želijo pristojne institucije ljudi spodbuditi k zdravemu prehranjevanju in uživanju lokalne hrane. “Veseli nas, da tradicionalni slovenski zajtrk prerašča v nekakšno gibanje in da se po Sloveniji zgleduje vse več evropskih držav,” je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Otroci v osnovnih šolah in vrtcih ter zaposleni v številnih podjetjih in institucijah na ta dan skupaj uživajo zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister Židan, ni pomembno le to, koliko otrok se zjutraj sreča z zajtrkom, ali se prehranjujejo zdravo, ampak gre tudi za zavedanje, da lokalna proizvodnja hrane omogoča delovna mesta. “A ne gre le za delovna mesta, gre tudi za višjo kakovost, ki je povezana s kratko transportno potjo,” je dejal minister iz vrst SD. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je DZ v sredo po vetu v državnem svetu znova sprejel prenovljeni zakon o javnem naročanju, ki uvaja okoljski kriterij in upošteva dolžino transportne poti. “To je pomembno, saj so javni zavodi pomemben kupec hrane. Po anketi iz letošnje pomladi je 38 odstotkov hrane v javnih zavodih lokalnega izvora, ta delež pa želijo zvišati na 70 do 75 odstotkov,” je povedal Židan.

Ministri s tradicionalnim slovenskim zajtrkom

Prehranjevalne navade Slovencev se izboljšujejo, saj več kot polovica odraslih zajtrkuje, medtem ko je pri mlajši generaciji ta delež še vedno manjši od 50 odstotkov. Tradicionalni slovenski zajtrk je pomemben za osveščanje najmlajših, da je zajtrk eden od najpomembnejših dnevnih obrokov. Na vsakodnevne jedilnike bi morali pogosteje uvrščati kakovostna polnozrnata živila, stročnice in sadje ter zelenjavo, pridelano v lokalnem okolju. Priporočena pestra hrana v zmernih količinah vključuje tudi meso. Organizirana šolska prehrana je eden od pomembnih standardov kakovosti šolskega prostora. Slovenija je tudi ena od redkih držav, ki to sistematično in sistemsko izvaja kot šolski resor. Ni veliko držav, ki temu namenja sredstva in tovrstne spodbude, zato je to kakovost treba negovati. Šole bi pristojni radi spodbudili, da bi večkrat uporabile lokalno pridelane sestavine, moramo pa sistemsko poskrbeti, da imajo ustrezen sistem naročanja hrane in veliko skrb za vse standarde kakovosti in zdravja, ki jih mora hrana zagotavljati. Zato so na šolskem ministrstvu organizirali medresorsko skupino, ki bo prevetrila merila za naročanje in standarde v luči zdravja in sodelovanja z lokalnim okoljem ter pridelavo.

Projekt s pristojnimi ministrstvi izvajajo Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, akciji pa se vsako leto pridružujejo tudi številna slovenska podjetja. Lani je tradicionalni slovenski zajtrk pripravilo 667 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki jim je kmetijsko ministrstvo povrnilo stroške, veliko pa je bilo tudi tistih, ki so projekt v celoti izpeljali s pomočjo donacij. “Tradicionalni zajtrk je tako pojedlo 257.000 otrok v vrtcih in osnovnih šolah, ministrstvo pa je projekt lani financiralo s 111.538 evri, približno enak znesek pričakujejo tudi letos,” je še navedel minister Židan. Projekt o tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki je nato prerasel v dan slovenske hrane, je nastal na pobudo ČZS. Še en pomemben projekt, pod katerega so se sopodpisali čebelarji, pa je projekt razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. “Realno lahko pričakujemo, da bo Generalna skupščina ZN o tem odločala jeseni 2017,” je napovedal Židan.

Ekipa MKGP z organizatorji SLO zajtrka

ČZS bo skupaj s proizvajalci zaščitenih kmetijskih proizvodov danes popoldne organizirala tudi slovensko kosilo, pred kmetijskim ministrstvom pa je že dopoldne simbolno zagnala promocijsko kampanjo, v okviru katere bodo do marca s prepoznavnim vozilom, ki ga krasijo čebelarski motivi, obiskali vsa čebelarska društva v Sloveniji in širili informacije o pobudi za razglasitev svetovnega dneva čebel. Predsednik ČZS Boštjan Noč je Židanu ob tem podelil posebno zahvalo za zelo dobro delo na projektu svetovnega dneva čebel. “Do danes smo 110-odstotno uspešni,” je dejal in priznal, da je ponavadi zelo neučakan, v tem primeru pa je še sam presenečen nad hitrostjo razvoja dogodkov in nabiranjem podpore. Presenečen je tudi nad pozitivnim odzivom gospodarstva. Ta projekt je po Židanovem mnenju v prvi vrsti namenjen osveščanju o pomenu čebel in opraševanja, z vidika Slovenije pa je pomemben tudi za krepitev prepoznavnosti države, turizma in širšega gospodarstva. Napovedal je tudi, da so na nedavnem obisku na Kitajskem tamkajšnjim predstavnikom predali prošnjo za izvoz medu in medenih izdelkov, ki jo obravnavajo “prioritetno”. “Verjamem, da bomo hitro prišli do tega trga,” je optimističen minister Židan.

Židan: “Slovenija se lahko pohvali tudi z najvišjo rastjo kmetijske proizvodnje v EU.”

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je 9. oktobra v Ljubljani udeležil omizja “Maxi klub STA” v organizaciji Slovenske tiskovne agencije, kjer so v pogovoru o stanju živilskopredelovalne industrije sodelovali še generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, agrarni ekonomist Emil Erjavec, prehranski varuh Jože Podgoršek in predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Slovenska živilskopredelovalna industrija se mora povezovati, saj bo tako močnejša pri sklepanju pogodb s trgovci, predvsem pa ji brez tega ne bo uspelo na tujih trgih. A manjka tudi dolgoročna vizija države, v katero smer bo šla panoga, so soglašali udeleženci okrogle mize o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Židan je povedal, da se na ministrstvu s pomočjo podjetjem pri prodoru na tuje trge že intenzivno ukvarjajo ter kot primer izpostavil Kitajsko. V slovenski živilskopredelovalni industriji je zaposlenih 12.500 ljudi, k temu je treba prišteti še 3500 zaposlenih v obrti. Na okrogli mizi o razmerah v slovenski živilsko-predelovalni industriji je minister Židan poudaril njen izjemni pomen za gospodarstvo in kmetijstvo. Prav kmetijstvo je namreč eno od najbolj svetlih točk slovenske rasti. Slovenija je imela v preteklem letu, med vsemi članicami EU, največjo rast kmetijske proizvodnje. Vrednostno je namreč proizvodnja zrasla za 8 odstotkov, količinsko pa kar za 13 odstotkov. Kot je povedal Židan, je panoga lani zrasla in povečala izvozno učinkovitost, tako da danes izvozi že 23 odstotkov vsega, kar se izvozi v Sloveniji.

“Naša največja težava je razdrobljenost,” pa je na okrogli mizi dejal generalni direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Mesna industrija je bila že na dobri poti, da se konsolidira, a smo prišli s šestih na 48 klavnic, med katerimi številne nimajo niti enega zaposlenega, je dodal Krivec. V 20 letih nismo uspeli povezati živilske industrije, konkurenca je premočna, je menil tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Poudaril je, da je treba v Sloveniji vzpostaviti agroživilske verige in okrepiti te, ki obstajajo. Danes namreč tekmujejo med seboj države in agroživilske verige, ne pa posamezni členi teh verig. Prav tako se je za močnejše sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov v verigi preskrbe s hrano zavzel prehranski varuh Jože Podgoršek. Če bi bili dobro povezani, konsolidirani med panogami, prehranskega varuha sploh ne bi potrebovali, je menil. Ker tega ni, so dobavitelji pri sklepanju pogodb s trgovci pogosto potisnjeni v kot po principu “vzemi ali pusti”, je dejal Podgoršek.

Da je potrebno povezovanje, je soglašal tudi predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič. Medtem ko se je trgovina v zadnjih letih povezovala in je svoje nakupne navade spremenil tudi potrošnik, pa slovenska prehranska industrija stagnira že 15 let, je bil kritičen. Zaradi tega je nekonkurenčen tudi Mercator, ki kupuje od lokalnih proizvajalcev, je nadaljeval Balažič. “Zdaj je prišlo do trenutka resnice, ko se mora nekaj spremeniti – potrebujemo močne konkurenčne lokalne dobavitelje,” je pozval Balažič.

Ob tem se je razvila razprava, ali je Mercator s prehodom v hrvaško lastništvo začel s svojih polic izrinjati blago slovenskega porekla. Balažič je to zanikal, drugače pa je menil kmetijski minister Dejan Židan. “Kot kupec vidim, kaj se dogaja na trgovskih policah,” je dejal minister iz vrst SD in povedal, da po njegovi subjektivni oceni pri nekaterih trgovcih opazno narašča delež slovenskega blaga, pri drugih pa hrvaškega – med slednjimi je po njegovih besedah tudi Mercator. Zato je Židan napovedal še bolj intenzivno nagovarjanje potrošnika, naj išče lokalne proizvode. “Naredili bomo vse, da bo slovenski potrošnik sledil slovenski hrani,” je poudaril kmetijski minister Židan.

Direktor Celjskih mesnin Krivec je opozoril, da nas ne sme motiti le hrvaško blago na Mercatorjevih policah. Ker je v hrvaški lasti, je povsem jasno, da bo na njegovih policah tudi hrvaško blago, je dejal, ob tem pa spet opozoril na pomen povezovanja. Sicer pa je Krivec slovenskim živilskopredelovalnim podjetjem predlagal, naj to, kar bodo izgubili pri Mercatorju, nadomestijo na tujih trgih. Krivec je tudi opozoril, da je v tujini težko biti konkurenčen, tudi zaradi neprepoznavnosti. “Lahko je Francozu, Italijanu ali Špancu prodajati vino, nam je težko,” je dejal in povedal, da so poskušali v Celjskih mesninah poskušali poiskati kupce v tujini preko gospodarske diplomacije, vendar niso bili preveč uspešni. “Naša kranjska klobasa je super, a ko je treba narediti korak naprej, smo prešibki – tam potrebujemo močno podporo politike.”