Prispevki

Matjaž Han v DZ

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Matjaž Han - izjava za medije

Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna

Koalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.

Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.

Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.

Matjaž Han ob interpelaciji v DZ

Han: “V SD smo pri sestavi proračuna želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi.”

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2018 je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslancev SD Matjaž Han:

“Težko je predstaviti stališče poslanske skupine glede proračuna, ko se zavedam situacije, da je proračunski akt najbolj pomemben akt, ki ga spremlja koalicija in po drugi strani, ko nimamo dogovora s socialnimi partnerji in, ko imamo ta trenutek 300 milijonsko luknjo v proračunu. Pred sprejemom najpomembnejših dokumentov, ki bodo uokvirjali javnofinančno stanje proračunov za dve leti bi bilo pričakovati, da so najtežje proračunske naloge že za nami, ko se je v času težke gospodarske in finančne krize rezalo na vseh koncih in krajih. Ko so se prihodki v javno malho zmanjševali do te mere, da ni bilo nobenega manevrskega prostora, ki bi komurkoli omogočil tudi najmanjše pogajalsko izhodišče za boljšo finančno pozicijo.

Tako ni bilo za pričakovati, da bomo po dobrih dveh letih gospodarske rasti pred najtežjimi proračunskimi preizkušnjami, ko je ura že zdavnaj odbila dvanajst. Žal pa se vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja niso uspeli dogovoriti, v kolikšni meri oziroma oz. na kakšen način se bodo v prihodnjih letih sproščali varčevalni ukrepi, ki so jih najbolj občutili ravno javni uslužbenci z najnižjimi dohodki. Ker vladi ni uspelo zapreti teh proračunski postavk, smo danes soočeni s proračunsko luknjo. Lahko se slepomišimo, lahko govorimo o postavkah, lahko govorimo o čolnih, kako moramo vsi skupaj veslati, dejstvo pa je, da bo problem nastal, če ne bomo uspeli sprejeti interventni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v teh naslednjih dneh.

Socialni demokrati smo pri sestavi proračunskih dokumentih in razpravi o teh želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi. To je možno le na način, da proračun v večji meri kot doslej upošteva širši socialni dialog, da ta manevrski prostor skupaj napolnimo z neko možnostjo za rast, posledično pa tudi sami generiramo še bolj trdne temelje pri nadaljnjih pogovorih o prepotrebnih reformah. S takim zaupanjem bomo lahko naredili nekaj dobrega, da bomo popravili tisto enostransko zavezo ali pa odvzeto zavezo, ki smo jo odvzeli tudi javnemu sektorju.

Sam se zavedam, da ni produktivno, da se ta seja danes izrodi v iskanje dežurnega krivca kdo je bolj oziroma kdo je manj kriv, da se sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci niso dogovorili. Zavedam se, da je za takšen dogovor vedno potrebna dobra volja, realna ocena in pa tudi odgovornost do države. To velja tako za vlado kot tudi za javni sektor. Vem pa tudi, da je okvir v proračunu za naslednji dve leti nastavljen ustrezno. Imamo možnost in priložnost, da v še večji meri spodbujamo pozitivne kazalnike, ki smo si jih priborili sami.

Dejstvo je, da se nam zmanjšuje brezposelnost, dejstvo je, da imamo stabilno gospodarsko rast, ta moment največjo v evropski skupini in da imamo tudi možnost večjega investiranja, kot v prihodnosti. Čeprav vemo, da smo vsi skupaj okvirjeni s tako imenovanim fiskalnim pravilom, da imamo sprejet nacionalni reformni program in da imamo tudi druge zaveze do raznih evropskih in tudi drugih sistemov. Danes pa menim, da ni čas, ko te zaveze postanejo edino in zveličavno zato, da se bomo lahko na ta dokument uprli. Še enkrat, potreben bo dogovor, tudi v teh urah, če temu tako rečem.

Proračun bomo ta moment v poslanski skupini SD podprli, in upali, da bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati. Zavedam se, da bo v primeru nedogovora med vlado in sindikati narediti poslanski interventni zakon, ampak takrat se bomo mogoče se pogajali nekateri drugi. Zavedamo se, da bomo proračun zaprli poslanci. Zaenkrat pa Poslanska skupina Socialnih demokratov ta proračun v teh okvirjih podpira.”

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Ekipa SD ob prihodu na vrh koalicije

Židan na vrhu koalicije: “V SD verjamemo, da bo možno na podlagi proračunov za 2016-2017 bolj ambiciozno razmišljati o razvoju Slovenije.”

V torek, 22. septembra, je na Brdu pri Kranju potekal vrh koalicije s poslanci, na katerem so predstavili predloge proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Predsednik SD in minister mag. Dejan Židan je pred srečanjem v izjavi za medije ocenil, da je proračun realen in upošteva to, da imamo v Sloveniji gospodarsko rast, med drugim upošteva potrebe po nekaterih investicijah, prav tako pa je na voljo več denarja za socialne programe. “Verjetno noben minister ni v celoti zadovoljen, ker ima vsak dodatne potrebe, vendar denarja je toliko in iz tega je treba narediti koristne stvari za državljane in državo,” je dejal Židan.

Ministri iz vrst SD na vrhu koalicije

Minister za finance dr. Dušan Mramor je na vrhu uvodoma pojasnil, da je bil predviden padec investicij v letu 2016 glede na letos pričakovan. Spomnil je, da je vlada lani in letos “postrgala” velik del sredstev, ki so še ostala v prejšnji finančni perspektivi, in jih večinoma namenili za investicije. Začenjajo nov cikel, v katerem pa imajo bistveno manjša sredstva. Glede zaposlovanja, kar je tudi očitek delodajalske strani, pa minister pojasnjuje, da je težava v javnem sektorju, ki se izjemno stara. “V zadnjih letih so zmanjševali zaposlovanje in kadrov niso nadomeščali z mladimi, zato zdaj želimo javnemu sektorju pustiti, da se nekoliko pomladi,” je še povedal minister za finance.

Poslanci SD na vrhu koalicije

Glede razburjenja sindikatov Židan pravi, da je sindikate treba razumeti “kot naše zaveznike in ne naše nasprotnike”. Pričakuje, da bodo tudi z njimi dosegli kompromis. “Tako kot doslej moramo to reševali s socialnim dialogom,” je povedal Židan in dodal, da so že nekajkrat dokazali, da znajo v pogajalskem procesu zbližati stališča in doseči kompromis. Ob tem je poudaril, da bo tudi javnim uslužbencem v letu 2016 bolje kot letos, prav tako so odgovorili na pričakovanja mladih in odprli vrata zaposlovanja v javnem sektorju.

Predsedniki strank koalicije na NK po vrhu koalicije

“Tako vlada kot poslanci koalicije podpirajo predloga proračuna za leti 2016 in 2017 in v SD verjamemo, da bomo lahko z njima uresničevali politike, ki smo jih začrtali v koalicijskem sporazumu,” je po posvetu vladne koalicije na novinarski konferenci povedal predsednik SD in poudaril, da koalicijski partnerji računamo tudi na dogovor s sindikati. “Socialni demokrati verjamemo, da bo možno na podlagi tega proračuna bolj ambiciozno razmišljati o razvoju Slovenije in izpeljati tudi nekatere razvojne projekte,” je povedal Židan in ob tem dodal, da proračun “ne odgovarja na vse želje, ker je želja več, kot so realne možnosti, v vsakem primeru pa rešuje najbolj odprte zadeve”. Predlog proračunov za obe leti bo v skladu s predvidenimi postopki predložen DZ, datum pa še ni točno določen. To je odvisno od ministrstva za finance, ki mora pripraviti celovito gradivo. Koalicijski partnerji pa pred tem računamo tudi na dogovor s sindikati javnega sektorja.