Prispevki

Gregor Goriup

Komentar Gregorja Goriupa: Rajski dokumenti – redefinicija “No Tax Risk”

Zgodbe o davčnih oazah, ki smo ji bili priča s Pananskimi dokumenti in z njimi povezano družbo Mossack Fonseca so dobile svojo novo verzijo 2.0. Korporacije in drugi subjekti pri čezmejnih davčnih vprašanjih običajno angažirajo ekipe davčnih svetovalcev, pri tem pa so mnenja, ki jih sproducirajo davčni svetovalci vezana zgolj na dve načeli, prvo je optimiziranje davčnega bremena zavezanca s težnjo po ekonomski koristi in drugo načelo “No Tax Risk”, ki običajno sledi politiki subjekta po delovanju v okviru veljavnih pravnih norm.

Tako s prvim, kot tudi drugim načelom želijo zavezanci ustvariti takšno strukturo, ki ne bo v nasprotju z veljavnimi normami in bo lastnikom omogočala nižje plačevanje davkov. Delovanja v državah, v katerih je nominalna davčna obremenitev z davkom od dohodkov pravnih oseb nižja od 12,5%, ter niso članice EU, je podvrženo beleženju na tako imenovanem seznam držav. Dodatna pojasnila o pogojih za prepoznavanje poslovnih enotah, obdavčitvi obresti, dividend, licenčni so aplikativno predstavljene v smernicah OECD oz. v “commentary to model tax convension”.

Tudi korporativno pravo je sledilo izkoreninjanju nekaterih anomalij, s tem ko je ukinilo določene statusno pravne oblike, kot npr. tihega družbenika, ali prepovedalo fiduciarne lastnike (slamnati lastnik). V kratkem pa lahko pričakujemo tudi seznam dejanskih lastnikov, torej recimo temu izpopolnjeno bazo poslovnih subjektov. Pa vendar se anomalije še naprej dogajajo. Zakaj?

Živimo v času, ko pravo diktira skoraj vsak naš gib, dejanje. Dovoljeno nam je ravnati v skladu s pravili, torej v okvirih, kot jih definirajo nadanacinalne in lokalne norme. Pa vendar se je potrebno vprašati, ali ravnamo prav – pošteno, ali zgolj pravno – legalno. In v tem je srž problema. Odgovor zakaj prihaja do anomalij se ponuja sam po sebi, saj se danes zanašamo zgolj na dikcije zakonov, ne pa tudi na zdrav kmečki razum, ki hitro razkrije ali je naše delovanje tudi pošteno. Ta ugotovitev pa kliče po višjih standardih, ki jih morajo sprejeti vsi deležniki.

Prej omenjeni ukrepi pomenijo sicer korak v pravo smer, a niso zadostni. Problema, ki letno pogoltne miljarde dolarjev nepobranih davkov, bi se lahko lotili tudi na način, da se svetovalnim družbam dodeli več odgovornosti. V Sloveniji je lahko davčni svetovalec kdorkoli, zato bi bilo smiselno razmisliti o regulaciji oz. podelitvi licenc za davčne svetovalce. Z licencirano svetovalno družbo se kvaliteta storitev načeloma izboljša, z jasno definiranimi etičnimi standardi, pa bi svetovalne družbe bile primorane iskati takšne rešitve, ki ne dopuščajo davčnega izigravanja. Svetovalna družba bi bila tako zavezana k pošteni praksi, saj bi v nasprotnem primeru tvegala izgubo licence, s tem pa bi ogrozila svoj obstoj.

Gregor Goriup
davčni svetovalec in član Sveta SD za finance in gospodarski razvoj

EP-045302A_Fajon_portraits

Komentar Tanje Fajon: Namesto ‘pohlepa v raju’ več transparentnosti in družbene odgovornosti

Kaj imajo skupnega angleška kraljica, Madonna in Bono? Občuduje jih ves svet, za mnoge so vzorniki in njihove besede – izrečene bodisi v govorih bodisi v neštetih glasbenih uspešnicah – imajo močan vpliv na številno prebivalstvo. Skupno jim je tudi to, da so se znašli v t. i. rajskih dokumentih med 13,4 milijonov zapisov, ki pokrivajo obdobje od leta 1950 do leta 2016, in med ostalimi pripadniki tistega 1 odstotka, ali celo 0,1 odstotka, najbolj privilegiranih.

Raziskovalni novinarji, ki trdno branijo svojo vlogo čuvajev demokracije, so nam omogočili, da ‘pokukamo’ v svet t. i. elite in da se še enkrat prepričamo, kako uspešno zlorabljajo davčni sistem, kako lagodno, nemoralno in brezskrbno uživajo v finančnem raju. Angleška kraljica, Madonna in Bono, skupaj z drugimi obrazi iz sveta politike, biznisa, zabave in športa, sicer ljubitelji lekcij o morali in poštenosti, so se tako znašli na vrhu piramide pohlepa. Oni, ki imajo največ, bi želeli še več in to na račun naših državljanov, davkoplačevalcev, ki se plačilom davkov ne morejo izogniti, hkrati pa upravičeno verjamejo, da bo ta denar uporabljen za skupno dobro, za financiranje javnega zdravstva, šolstva in infrastrukture ter za utrditev socialne države.

Utaja davkov ni nič drugega kot skrivanje bogastva, davčne oaze pa niso nikakršne afere, ki pricurljajo v javnost vsake toliko, temveč so postale resničen poslovni model. Takšen, ki je brez sramu in brezsramno tudi vedno bolj postaja temelj našega finančnega sistema, ne njegova anomalija. »Dobrodošli v finančnem raju!«, bi lahko pisalo na letališčih v prestolnicah nekaterih otokov, kot so Bermuda ter Trinidad in Tobago, ali pa v evropskih državah kot so Luksemburg, Ciper, Velika Britanija, Malta ali Švica.

Rajski dokumenti so ponovno pretresli javnost in s prstom pokazali na jedro težave. V Evropskem parlamentu smo se z novimi razkritji seznanili z največjo mero resnosti in odzvali s konkretnimi predlogi. Glede na to, da se mandat odbora PANA, kjer smo raziskovali panamske dokumente in v katerem sem aktivno sodelovala, izteče decembra letos, Socialisti in Demokrati v Evropskem parlamentu (S&D) predlagamo ustanovitev začasnega posebnega odbora, ki bi se osredotočil na ugotovitve iz rajskih dokumentov in predstavil ustrezne zakonodajne odzive.

Še pomembneje, v naslednji sestavi Evropskega parlamenta predlagamo oblikovanje stalnega mehanizma, ki bi bdel nad dejansko uresničitvijo vseh sprejetih dogovorov s področja davčne politike v EU. Želim si, da bi v Evropskem parlamentu vodili boj proti davčnim goljufijam in bi z nenehnim pritiskom na države članice, naj spremenijo davčne prakse in politike, dosegli napredek na EU ravni.

Kajti ravno države članice so tiste, ki morajo narediti največ, sprejeti zakone proti skrivaštvu in s tem davčne oaze spremeniti v pekel za goljufe. Zato Komisiji zamerim, da nikoli ‘poimensko’ ne izpostavi, katere države upočasnjujejo davčne reforme. Hkrati podpiram pozive k ustanovitvi nekakšnega središča za usklajevanje davčnih politik, organa, ki bi deloval znotraj Evropske komisije, koordiniral in utrjeval sodelovanje med nacionalnimi davčnimi institucijami. Davčne utaje so globalni fenomen, kjer potrebujemo jasen odgovor EU, kot tudi reformo na mednarodni ravni, zato je ta koordinacija med EU državami ključnega pomena.

A ključ za spremembe leži v rokah voditeljev držav in velikih mednarodnih podjetij, ki jih pozivam, naj ravnajo z več odgovornosti in ‘pohlep v raju’ zamenjajo za transparentnost in družbeno odgovornost. Boj proti davčnim goljufijam ni nič drugega kot boj proti družbeni neenakosti, proti nepravični razdelitvi svetovnega bogastva, proti odtujeni vladajoči eliti, pohlepu najbolj privilegiranih in posmehovanju najbolj ranljivim.

Gotovo se boste strinjali, da tisti, ki sooblikujejo zakone, ki veljajo za ‘navadne državljane’, zanje pa zakoni ne veljajo in si, lačni bogastva in vprašljive morale, priskrbijo davčne ovinke, niso kos nalogam dobrih voditeljev. Zanj bi bilo treba uvesti t. i. davek na pohlep in takojšnji izgon iz davčnih nebes.

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD