Prispevki

Tanja Fajon - kolumna

Komentar Tanje Fajon po referendumu v Kataloniji: Kakšen mir podpira EU?

Prejšnji konec tedna je v Španiji minil v znamenju nasilja tiste vrste, za katero sem bila prepričana, da smo jo Evropejci s svojo stopnjo demokracije in spoštovanja človekovih pravic že davno presegli. Žal sem se zmotila. Zelo sem razočarana nad odzivom španskih oblasti, ki je nad lastno ljudstvo poslala oborožene policiste. Iz lastne zgodovinske izkušnje bi morali španski voditelji vedeti, da enostranska uporaba sile ne prinaša rešitev. Enako razočarana sem tudi nad odzivom Evropske komisije (pa tudi medlimi sporočili večine voditeljev evropskih držav, med njimi slovenskega premierja Cerarja).

Zadržanost in politična korektnost glede podpore referendumu je še lahko razumljiva, glede na to, da je v EU še veliko primerov narodov, ki težijo k samostojnosti, in da je ustave članic seveda treba spoštovati, a sem kljub temu pričakovala, da bo Evropska komisija kot varuhinja evropske demokracije v duhu zaščite temeljnih vrednot EU in človekovih oz. pravic narodov nemudoma in ostro obsodila nasilje. Pa je glede neverjetno surovega in zame osebno tudi nepričakovanega dogajanja v Kataloniji zavzela mlačno in pohlevno politično stališče, prazne diplomatske besede, s katerimi se očitno ne želi zameriti španski vladajoči strukturi.

Pri tem ne Evropske komisije ne večine voditeljev ne zanima, ali se niso nemara zamerili Kataloncem, ki so  – skladno s svojo že pregovorno nenasilno držo – povsem mirno oddajali svoje glasove na voliščih. Ti volivci niso mogli in ne bi smeli biti povod za politično zapovedano policijsko nasilje. V tej luči zato sploh ni pomembno, ali gre res samo za notranjepolitično vprašanje, ali je bil referendum neustaven, pa tudi primerjave z drugimi državami niso zelo bistvene.

Menim sicer, da kršitev temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel nikoli ne more ostati ‘samo’ notranjepolitično vprašanje in Komisija bi se tega kot varuhinja temeljnih pogodb morala zavedati enako, kot se v primeru Poljske, Madžarske in drugih primerih po EU in svetu. Zato me toliko bolj čudi, da se evropski vrh bolj kot na skoraj 1000 po nepotrebnem in nedolžnem poškodovanih Kataloncev osredotoča na primerjave separatističnih teženj narodov in se sklicuje na neustavnost referenduma. Kot da je uporaba sile nad mirnimi ljudmi ustavna pravica?

Evropska unija v 21. stoletju ne sme ponuditi ne prostora ne časa za nasilje nad miroljubnimi ljudmi, kot tudi ne za medijske blokade in cenzuro. Zato sva v začetku tedna s predsednikom SD in podpredsednikom Vlade RS Dejanom Židanom poslala pismo predsedniku Stranke evropskih socialistov (PES) Sergeiu Stanishevu in predsedniku Skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) Gianniju Pittelli. V njem izrazila stališče slovenskih Socialnih demokratov, ki smo zgroženi nad nasilnim dogajanjem in ga ostro obsojamo. Pozvala sva njiju in vse evropske voditelje, da tudi sami obsodijo takšna dejanja ter apelirajo na špansko in katalonsko stran k takojšnjemu reševanju statusa Katalonije in drugih odprtih vprašanj z mirnim dialogom.

Več kot očitno je, da je po dolgih letih in desetletjih moledovanja, neuspešnih pogovorov, poskusov spremembe ustave, tožb in sodb v poskusih za dodelitev več pravic Kataloncem v odnosih med Barcelono in Madridom moral nastopiti prelomni trenutek. In Katalonci so se odločili za preverjanje svojega stališča o samostojni državi, ki ga – predvsem Slovenci – v duhu pravice do samoodločbe lahko zelo dobro razumemo. Odločanje o lastni prihodnosti ostaja temeljna pravica naroda in zgodovina je že velikokrat dokazala, da je ne ustava ne nasilje ne moreta ubiti. Tako tudi ta vikend ni zadušil katalonske želje po neodvisnosti, ravno nasprotno, španske oblasti so jo s svojo neomajno odločnostjo, da s katalonsko vlado ne sedejo k pogovoru, še podžgale.

Zaradi kompleksnosti situacije kot zunanja opazovalka ne želim soditi, ali je za ponedeljek napovedana razglasitev odcepitve Katalonije pravilna in časovno primerna, vsekakor pa moram reči, da me skrbi. Odvzem ozemlja brez privolitve se namreč še nikoli ni končal z mirom. Glede na že videne odzive policije in garde se bojim, da se lahko kaj hitro soočimo s hudo tragedijo, katere vpliv lahko pljuskne preko meja. Evropska komisija in premierji pa bodo tedaj zelo težko trdili, da gre za notranjepolitično vprašanje Španije.

Še vedno si želim in prepričana sem, da je to tudi dolgoročno edina prava rešitev, da bi bili obe strani sposobni popustiti do te mere, da bi svoja stališča vendarle še enkrat soočili za pogajalsko mizo, morda sprejeli mediacijo ali drugo vrsto zunanje pomoči in se pri tem ves čas zavedali, da sodelovanje in konstruktiven dialog s konkretnimi rešitvami zanju nikakor in v nobenem primeru ni poraz, temveč obojestranska zmaga, od katere bodo imeli korist vsi španski in evropski narodi.

Odziv predsednika SD Dejana Židana

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji

Socialni demokrati obsojamo nasilje v Kataloniji, ki ga izvajajo španske oblasti. Predsednik SD Dejan Židan je ob dogajanju med referendumom izpostavil, da je “pravica do samoodločbe naroda neodtujljiva pravica, kar velja tudi za Katalonijo”. “Odločno obsojam vsakršno nasilje,” je še poudaril predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan v današnjem odzivu na nedopustno dogajanje v Kataloniji.

Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon pa je dodala, da z represivnimi dejanji, uporabo sile in orožja ne moremo zanikati pravice do nacionalne samoodločbe. “Sramota za Evropo,” je še povedala Tanja Fajon.

 

SD - Ozadje 3

Odziv SD na referendumsko odločitev Britancev za izstop Združenega kraljestva iz EU

Socialni demokrati obžalujemo, da so britanski državljani izglasovali izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Tesen rezultat kaže, da bi lahko bila odločitev tudi drugačna in da se mnogi na Otoku zavedajo negativnih posledic, ki jih ta odločitev prinaša tako za državo kot za EU.

Znašli smo se v popolnoma novi situaciji, v kateri bomo vsi skupaj sproti ugotavljali, kaj ta izstop pravzaprav prinaša. Tako organizacijsko kot vsebinsko bo treba na novo postaviti pravila in razmerja. Za EU, ki v tem trenutku bolj kot karkoli drugega potrebuje povezovanje, je to seveda težka preizkušnja. V preteklosti je bilo nekaj signalov, da bi na podoben način lahko svoje članstvo preverjale tudi nekatere druge članice.

Socialni demokrati si nikakor ne želimo, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje. Zato se je treba obrniti k voditeljem in k državljanom in skupaj določiti, kaj si želimo od EU in kdo je pri tem še pripravljen sodelovati in na kakšen način. V prihodnjih mesecih in letih bo gotovo narejenih veliko analiz, v tem trenutku pa je pomembno to, da prelomnico prečkamo trezno in z mislijo na to, da se izkušenj in napak lahko učimo, da jih pa ne smemo ponavljati.

SD - Referendum - ZDR 1500x500 px (WP news)

Socialni demokrati aktivno vstopamo v referendumsko kampanjo v podporo noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

V četrtek, 19. novembra, se je začela kampanja pred referendumom, na katerem bomo 20. decembra volivke in volivci odločali o uveljavitvi novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Socialni demokrati bomo v predreferendumski kampanji aktivno sodelovali, saj novelo zakona podpiramo in hkrati menimo, da je odločanje o človekovih pravicah manjšine na ponovnem referendumu nedopustno. Kljub temu se bomo Socialni demokrati množično udeležili referenduma in glasovali ZA novelo zakona, ki nikomur ničesar ne odvzema, ampak zgolj daje enake pravice vsem tistim, ki teh pravic zaradi svoje drugačne spolne usmerjenosti nimajo, kar narekuje tudi Ustava Republike Slovenije. Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je z večino letos spomladi potrdil Državni zbor Republike Slovenije, je zakonsko zvezo določila kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost dveh oseb in izenačila pravice istospolnih in heterospolnih parov.

Socialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila tudi neposredno izvrševanje odločb Ustavnega sodišča, ki nalaga ureditev tega področja. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da je tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.

Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni  pogoji,  preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!

Socialni demokrati smo bili tudi izjemno razočarani nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o ZZZDR. Po našem prepričanju je bila takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob novem referendumu o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.

Zato Socialni demokrati pozivamo vse državljanke in državljane, da se nam pridružijo na skupni poti do željenega cilja – države, ki bo vsem ljudem dala enake pravice, ne glede na njihovo spolno usmeritev, do skupnosti, ki bo cenila drugačnost in raznolikost, do takšne družbe, ki bo spoštovala človekove pravice vseh. Socialni demokrati menimo, da bojkot referenduma ni odgovoren, zato je naša dolžnost, da se ga vsi skupaj udeležimo in glasujemo ZA zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

ZA enake pravice vseh!

Socialni demokrati

Razočarani smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o ZZZDR in pravicah manjšine

Socialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila neposredno izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.

Socialni demokrati smo izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po našem prepričanju je takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.

Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni  pogoji,  preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!

Jan Škoberne o resoluciji Sveta Evrope

Poslanec Škoberne: Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine

Poslanci Državnega zbora, ki so člani slovenske delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Jan Škoberne, Ksenija Korenjak Kramar in Matjaž Hanžek so na skupni novinarski konferenci predstavili Resolucijo Sveta Evrope v zvezi z nedopustnostjo referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je poudaril, da se moramo jasno in odločno upreti vsakršni diskriminaciji istospolno usmerjenih, če želimo, da hodi po poti razvitih demokratičnih družb, kajti v nasprotju nas čaka usoda držav margine.

“Diskriminacija istospolnih parov je kategorija, zrela za smetišče zgodovine,” je bil jasen Škoberne ob tem pa je spomnil “na vse več odločitev, ki vztrajno širijo nabor držav, ki spoštujejo in v polni meri uveljavljajo pravice istospolno umerjenih.” To je po njegovem mnenju tudi resen signal vsem tistim nedemokratičnim družbam, ki na državni ravni izvajajo politiko diskriminacije in izključevanja istospolno usmerjenih, kar je v nasprotju s vsemi sprejetimi univerzalnimi listinami o temeljnih  človekovih pravicah in svoboščinah.

“Ta resolucija Sveta Evrope je sporočilo, da Slovenija z roko v roki ostalih evropskih somišljenikov hodi po poti zrelih in odgovornih družb,” je bil jasen poslanec Škoberne in ob tem poudaril, da vse te družbe ne smejo dopustiti, da jim ovire nazadnjaštva in ozkoglednosti preprečujejo spoštovanje temeljnega postulata demokratičnosti – človekovih pravic.

Resolucijo si lahko preberete na povezavi: http://skrci.me/l9DD6

Matjaž Nemec proti referendumu o ZZZDR

SD skupaj s petimi strankami v odgovoru Ustavnemu sodišču za nedopustnost referenduma o družinskem zakoniku

Poslanska skupina SD je skupaj s strankami SMC, DeSUS, ZaAB in ZL predstavila odgovor, ki naj bi ga DZ poslal Ustavnemu sodišču v zvezi z dopustnostjo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V njem smo sistematično zavrnili vse argumente zagovornikov referenduma, kot tudi pokazali, zakaj je referendum nedopusten. V odgovoru zavračamo vsakega od podanih očitkov, ki so ga v zahtevi, naj Ustavno sodišče presoja odločitev, s katero je DZ marca zavrnil razpis referenduma o omenjeni noveli, podali v koaliciji Za otroke gre. Hkrati v odgovoru zavračamo navedbe omenjene koalicije, da je bil postopek zavrnitve razpisa referenduma v DZ napačen in da je sama novela neustavna.

Ocenjujemo, da v zahtevi za ustavno presojo ni kakšnega konkretnega, ustavnega ali pravnega argumenta za to, da bi se novela ne uveljavila, ampak da gre zgolj za nasprotovanje izenačitvi pravic istospolnih parov s preostalimi pari. V vseh omenjenih strankah pričakujemo, da bo Ustavno sodišče o zahtevi odločilo čim prej ter da bo prvič jasno povedalo, da o odpravi diskriminacije istospolnih parov ni mogoče odločati na referendumu.

“Neverjetno je, da smo v letu 2015 in še vedno govorimo o osnovnih človekovih pravicah. Družba se namreč spreminja, z njo politika, zato v SD upamo, da bo tem trendom sledilo tudi sodstvo,” je razloge za to, da Socialni demokrati podpiramo novelo, na novinarski konferenci strnil namestnik vodje poslancev SD Matjaž Nemec. “Socialni demokrati verjamemo, da bo odločitev ustavnega sodišča, zadnja etapa v procesu odprave diskriminacije istospolnih parov in da bodo ustavni sodniki odločali vsebinsko,” je dodal Nemec. Ob tem je tudi poudaril, da mora biti konec družbenega, moralnega in pravnega kaznovanja na način odtegovanja in nepriznavanja človekovih pravic istospolnim. “Čas je, da pričnemo tudi v Sloveniji živeti v družbi, ki spoštuje in ne kaznuje drugačnost,” je zaključil poslanec SD.

Omenjeni odgovor Ustavnemu sodišču naj bi v petek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter ga po pričakovanjih sprejel. DZ mora sicer odgovor Ustavnemu sodišču posredovati do ponedeljka, 25. maja.

SD: Referendum o pravicah istospolnih je nedopusten

Skupina 23 poslancev strank ZL, DeSUS, SD in ZaAB je v ponedeljek, 23. marca 2015 v parlamentarni postopek vložila predlog sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi skupaj z zahtevo za sklic izredne seje. Tako bi preprečili referendum, na katerem bi večina odločala o pravicah manjšine. Omenjeno novelo, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih, je DZ v začetku marca sprejel z 51 glasovi za in 28 glasovi proti. Koalicija Za otroke gre pa je na to vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma o noveli.

Odločanje o človekovih pravicah istospolnih, kot jim jih daje novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je nedopustno, saj gre v primeru te novele za odpravo obstoječe sistemske diskriminacije. Razlog za spremembo definicije zakonske zveze v omenjeni noveli je po njegovih besedah popolna izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi, tako glede pravic kot dolžnosti. S sprejetjem novele bodo pridobili vsi, nihče pa ni nič izgubil. Vsi argumenti, ki jih navajajo nasprotniki novele, so neresnični in namenjeni le širjenju neupravičenega strahu.

V strankah ZL, DeSUS, SD in ZaAB ostro obsojamo uporabo sovražnega govora in širjenje neresnic, ki jih ob zagovarjanju referenduma poslužuje Katoliška cerkev s podporo NSi in SDS. Poslanci so omenjeno zahtevo vložili v ponedeljek 23. marca, na prvi dan zbiranja podpisov za razpis referenduma, ki je tudi prvi zakonsko možni dan, ko lahko zahtevo vložijo. Stranke podpisnice ne želimo po nepotrebnem obremenjevati pobudnikov referenduma in upravnih enot, zato si želimo, da o našem predlogu Državni zbor odloči čim prej. Zahtevo je podpisalo vseh šest poslancev ZL, prav tako vseh šest iz SD in vsi štirje iz ZaAB, prav tako pa tudi sedem od desetih poslancev DeSUS.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na ponedeljkovi skupni novinarski konferenci pojasnil, da so podpisi pod zahtevo dolžnost, ki presega politične odločitve, saj gre za odgovornost do človekovih pravic kot najvišjega postulata demokracije. “Človekove pravice niso last politike, niso last družbene klime in niso last ustavnega sodišča,” je dejal Nemec. Za njih po njegovih besedah nista sprejemljiva barantanje in manipuliranje o človekovih pravicah. “Kot sopodpisniki želimo s to odločitvijo postaviti jasen demokratičen mejnik naši družbi, ki naj jasno pove, da človekove pravice niso pravice privilegiranih, temveč pravice vseh, čisto vseh, tudi istospolno usmerjenih,” je poudaril poslanec SD. Če DZ razpis referenduma na podlagi vložene zahteve 23 poslancev zavrne, se lahko njegovi predlagatelji obrnejo na ustavno sodišče. Če DZ tega ne stori, pa referenduma ne more preprečiti nihče.

Predstavniki strank ZL, DeSUS, SD in ZaAB, ki predlagajo, da DZ izglasuje nedopustnost referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi, so nato v torek, 24. marca s stranko SMC usklajevali nekatera procesna vprašanja, zaradi katerih bi lahko predlog sklepa dopolnili. Končne odločitve še ni, so pa pozdravili oblikovanje koalicije, ki si prizadeva za ureditev pravic istospolnih. Predstavnikih petih parlamentarnih strank so se sestali na pobudo poslancev iz vrst SMC. Ti so novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na glasovanju v DZ podprli, pod predlogom sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, ki ga je skupaj z zahtevo za izredno sejo DZ vložila skupina 23 poslancev iz ZL, DeSUS, SD in ZaAB, pa njihovih podpisov ni. V poslanski skupini SMC so na sestanku udeležence seznanili z razlogi, zakaj podpisov niso prispevali, saj ocenjujejo, da je treba nekatere zadeve v detajlih še dopolniti in izpeljati na drugačen način. Vse stranke se sicer strinjajo, da vsebinsko zadeva ni dopustna, da to ni predmet, o katerem bi se moralo povprašati ljudi na referendumu.

Poslanec SD Matjaž Nemec je ob tem pozdravil “to novo koalicijo, ki podpira to, da bi se uredile pravice istospolno usmerjenih”. “Koalicija za podporo spremembi zakona se povečuje, danes smo se prvič sestali v tako široki zasedbi,” je pojasnil Nemec. Po Nemčevih besedah se trudijo, da skupaj najdejo način, kako priti zadevi do dna. Nemec pričakuje, da se bodo dokončno uskladili v kratkem. Pri iskanju rešitev pa morajo biti po njegovih besedah previdni, saj tovrstnega primera, po katerem bi se zdaj zgledovali, še ni bilo. Odprto vprašanje je, kako zaustaviti zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek, česar že vložen predlog ne vsebuje. Argumentacija bi bila pomembna predvsem, če se primer znajde pred Ustavnim sodiščem.

Stališče poslanske skupine Socialnih demokratov do referenduma o ZZZDR:

Podpisi Socialnih demokratov pod sklep o nedopustnosti za referendum o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso izbira. So dolžnost, ki presega politično odločitev. Gre za odgovornost do človekovih pravic kot najvišjega postulata demokracije. Danes se moramo izogniti presojam na podlagi kaj kdo čuti, misli, si predstavlja ali verjame, kdo naj ima privilegij imeti določeno pravico, kdo ne. Človekove pravice niso last politike. Niso last družbene klime. Niso last ustavnega sodišča, ne tistih, ki mislijo, da so te pravice boniteta samo tistih, ki ustrezajo njim sprejemljivim družbenim normam.

Varstvo človekovih pravic presega zgolj pravno, ustavno kategorijo. Je pokazatelj, merilo demokratičnosti družbe, je ogledalo njene zrelosti. Je dediščina, ki jo bomo zapustili našim otrokom. Ti nas ne bodo presojali po tem, koliko smo zakonov smo sprejeli, katera politična opcija je bila na oblasti, koliko političnih manevrov smo bili sposobni navreči, kolikim se obraniti. Sodili nas bodo po tem, ali smo znali in zmogli narediti kar je bila in ostaja naša dolžnost; to je zagotoviti polnopravno varstvo in življenje človekovih pravic za vse naše državljanke in državljane. Ne glede na njihove osebne okoliščine. Zato za nas ni sprejemljivo barantanje, manipuliranje o človekovih pravicah. Socialni demokrati smo zato odločeni narediti konec predsodkom. Kot sopodpisniki želimo s to odločitvijo postaviti jasen demokratičen mejnik naši družbi, ki naj jasno pove, da človekove pravice niso pravice privilegiranih temveč pravice vseh, čisto vseh tudi istospolno usmerjenih.