Prispevki

Črpanje evropskih sredstev ostaja problem

Socialni demokrati že dalj časa opozarjajo na neučinkovito črpanje evropskih sredstev, tako v prejšnjem kot sedanjem mandata. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je Slovenija v finančni perspektivi 2014 – 2020 počrpala le 24 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev. Navkljub temu, da lahko država tudi po izteku programskega obdobja še tri leta črpa evropskih sredstev, je to slaba tolažba za vse nerealizirane projekte in razvojne priložnosti.

S tem se povzroča škoda, saj ima Slovenija na vseh področjih potrebe, na katere lahko odgovori tudi s pomočjo evropskih sredstev. Mag. Bojana Muršič, poslanka SD, meni, da bi lahko danes “Slovenija dosegala številne multiplikativne učinke boljšega črpanja evropskih sredstev, s tem pa okrepljenih naložb države, občin, pa tudi ljudi in gospodarstva.” V prihodnji finančni perspektivi se Sloveniji obeta manj evropskih sredstev, zato je SD prepričana, da je potrebno v finišu črpanja evropskih sredstev narediti vse potrebno, da se raven črpanja nemudoma izboljša. Zato se moramo po mnenju Bojane Muršič osredotočiti na odpravo vseh administrativnih ter sistemskih ovir, ki so v zadnjih letih botrovale slabšemu izkupičku evropskih sredstev za Slovenijo.

Poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič je tako v okviru poslanskih vprašanj na ministra, pristojnega za kohezijo, naslovila vprašanje v zvezi z zamudami pri izplačilih evropskih sredstev, na katero je med drugim opozorila tudi Evropska komisija, ko je ta zaradi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu e-MA napovedala možnost začasnih zaustavitve plačil sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je Muršičeva ministra opomnila, da je slednji v javnem odzivu na pismo Evropske komisije poudaril, da ima Slovenija dva meseca časa za pripravo odziva, pa tudi, da potencialna začasna zaustavitev plačil evropskih sredstev ne bo vplivala na izplačila upravičencem, ker se sredstva zalagajo iz državnega proračuna, povračila pa se nato izvajajo iz prejetih sredstev.

»Spomniti velja, da se sistem za črpanje evropskih sredstev vzpostavlja že od leta 2013, torej pet let«, je ob tem opomnila poslanka, ko po njenih besedah po vseh teh letih še vedno prihaja do velikih težav, čeprav je bilo sredstev, namenjenih izboljšavi informacijskega sistema več kot 1,4 milijona evrov. »Še več, konec februarja letošnjega leta je ministrstvo sklenilo še dodatno, 800 tisočakov vredno štiriletno pogodbo za nadgradnjo in vzdrževanje sistema«, kritično dodaja Muršičeva. Zato je v luči težav, ki po njenem predstavljalo le del nedorečenih in nerealiziranih ciljev v zvezi z črpanjem evropskih sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, na ministra naslovila vprašanja; kdaj se lahko pričakuje odprava napak računalniškega sistema, ki skrbi za IT podporo projektom za črpanje evropskih sredstev, pa o bremenitvi slovenskega proračuna na račun zalaganja projektov zaradi zadrževanje evropskih sredstev ter posledicah teh zadrževanj in zamud, ki jih bodo te prinesle.

Dr. Iztok Purič, minister za razvoj in kohezijo, je potrdil, da je Evropska komisija Slovenijo opozorila o mogočem zadržanju evropskih sredstev za Slovenijo. Zatrdil je, da se s to problematiko ukvarja od začetka svojega mandata. “Zgodba sega v leto 2013,” je povedal minister, “in 2015 je padla odločitev, da Slovenija za koriščenje evropske kohezijske politike oblikuje tri informacijske sisteme”.

“Nihče v tem trenutku ne želi, da bi ta sistem na novo postavljali, ker gre za izrazito kompleksen sistem in tudi ustrezna potrebna dodatna finančna sredstva, vendar pa ga uspešno nadgrajujemo, urejamo, tako da ta sistem v tem trenutku deluje”, v sled opozorila Evropske komisije pojasnjuje Purič. Poudarja, da opozorilo temelji na ugotovitvah revizijskega organa. Minister je v odgovoru poslanki tudi zagotovil, da je v izogib težavam pristojna služba ministrstva pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Muršičeva je v dopolnilnem vprašanju ministra dodatno povprašala o pogodbenih sankcijah za nedelovanje sistema ter ponovno poudarila, da si brez kohezijskih sredstev “vseh zastavljenih projektov niti ne moremo predstavljati”, kar po njenem terja ves napor ministrstva, da do zadržanja sredstev ne pride, “ko bo v prihodnji finančni perspektivi evropskega denarja za Slovenijo še manj”, je zaključila poslanka Socialnih demokratov.

Osebna asistenca: Pomagajmo, ne otežimo!

Mag. Meira Hot je danes ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zastavila vprašanje o načrtovanih spremembah Zakona o osebni asistenci, saj dvomi v smiselnost in pravičnost načrtovane rešitve. Po tej osebni asistenti invalidnih oseb ne bi mogli biti družinski člani uporabnika. V poslanskem vprašanju je poudarila, da je možnost svojcev, da opravljajo to vlogo, vsaj minimalna pomoč družbe pri skrbi za pomoči potrebne.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namreč pripravlja novelo Zakona o osebni asistenci. Osebna asistenca je pomoč posamezniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih posameznik ne more izvajati sam zaradi invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in da je enakopravno vključen v družbo. Z utemeljitvijo, da bi naj osebna asistenca uporabnikom zagotavljala neodvisno življenje, se z novelo zakona ukinja možnost, da so lahko osebni asistenti družinski člani uporabnika. Ministrstvo spremembo utemeljuje s tem, da naj bi se s tem izboljšala možnost socializacije in vključevanja v družbo, saj bi bili osebni asistenti treje osebe in ne družinski člani.

Na poslanko SD mag. Meiro Hot se je obrnila mama, ki je osebna asistentka svojemu sinu, ki ne more skrbeti zase. Opozarja, da bo predlagana ureditev prinesla veliko negativnih posledic za tisto manjšo skupino uporabnikov, ki so že zdaj na robu družbe. Pri tistih uporabnikih, pri katerih gre za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju, je potrebno upoštevati, da jim starši in ostali družinski člani prinašajo občutek varnosti, saj imajo ob sebi nekoga, ki ga dobro poznajo, velikokrat pa najbolje prav oni poskrbijo za uporabnika, saj najbolj poznajo njegove potrebe in želje.

Kot alternativo tej ukinitvi je v predlogu novele zakona ponovno omogočena uveljavitev pravice do družinskega pomočnika, do katere so upravičene osebe s težko motnjo v duševnem razvoju oziroma težko gibalno ovirane osebe. Po veljavnem Zakonu o osebni asistenci se namreč pravica do osebne asistence izključuje s pravico do družinskega pomočnika, po tej novi predlagani ureditvi pa družinski člani ne bodo mogli več biti osebni asistenti, lahko pa bodo ponovno uveljavljali pravico do družinskega pomočnika, če so bili do nje upravičeni pred pridobitvijo pravice do osebne asistence.

“Glede na to, da družinski pomočniki niso upravičeni do nadomestila za čas bolniške odsotnosti, niso upravičeni ne do letnega dopusta in ne do regresa, ostanejo pa tudi brez dodatka za pomoč in postrežbo, ki jo prejme invalidna oseba, se upravičeno sprašujem, ali ne bomo s takimi ukrepi že tako ranljive skupine ljudi, ki so že zdaj  na robu družbe, še bolj potisnili čez rob,” se sprašuje Meira Hot in poudarja, da osebe s težko invalidnostjo in s težkimi duševnimi motnjami potrebujejo 24-urno oskrbo, vsak dan, 365 dni v letu: “Največkrat za njih skrbijo njihovi starši, ki si ne morejo privoščiti in ne zmorejo plačevati tovrstnih storitev nekomu drugemu, da bi skrbel za njihove otroke, zato za njih poskrbijo sami. Želijo biti s svojimi otroci, zato se odrečejo institucionalnem varstvu.”

Zato je Meira Hot na današnji seji Državnega zbora ministrico vprašala, kakšni so razlogi in nameni novele Zakona o osebni asistenci, pri tem pa ob drugih razlogih tudi dvoni, da bo na voljo dovolj osebnih asistentov, saj jih že zdaj primanjkuje, gre pa za zelo zahtevno delo, opravljati ga je potrebno tudi ponoči, ob nedeljah in praznikih.

V dopolnilnem vprašanju je poslanka SD poudarila, da si sama niti ne zna predstavljati, kako težke so take situacije, ko je potrebno toliko truda, potrpljenja, zvestobe in odrekanja: “Zato se mi zdi pomembno, da tem ljudem pomagamo v največji možni meri. Ukinitev možnosti, da so družinski člani lahko osebni asistenti ni prava pot. S tem, ko bodo osebni asistenti lahko tudi družinski člani, ravno ohranjamo tako dostojanstvo uporabnika kot tudi njegovo pravico do izbire.” Zato je ob zaključku poslanskega vprašanja apelirala na ministrico, da ponovno premisli o smiselnosti in pravičnosti takšnega posega.

Židan v čestitki Sassoliju o skupni odgovornosti za spremembe

Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v čestitki Davidu Marii Sessoliju, novoizvoljenemu predsedniku Evropskega parlamenta, zapisal, da “mnoge Evropejke in Evropejci zrejo v Evropski parlament z upanjem, da bo v novih okoliščinah sposoben odgovoriti na številne izzive pred nami.” Pri tem je spomnil, da je tudi SD skupaj z drugimi evropskimi naprednimi silami ljudem obljubili celovit odgovor na povezana ekonomska, okoljska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Evropo in svetom. “Tem obljubam smo in bomo zvesti,” dodaja Židan.

Svojemu tovarišu s sestrske, italijanske Partido Democratico, je izrazil prepričanje, da bo kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta: “Tvoja dosedanja življenjska pot nam daje upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile pozicije ljudem, ki krepijo dvome, da bo nova komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi.”

Židan je v pismu podčrtal skupne evropske vrednote antifašizma, enakosti vseh državljank in državljanov, vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic ter poudaril, da je evropska ideja v samem bistvu ideja o enakosti in vzajemnem spoštovanju držav, ki morajo biti pravično zastopane tudi pri upravljanju skupne evropske prihodnosti, brez elitizma, koncentracije moči, novih ali starih delitev. Opozoril je, da evropski skupnosti kot edinstvenemu in največjemu primeru sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini grozijo nevarnosti, če se bo odpovedala svojim vrednostnim temeljem, na kar so nakazovale izjave in ravnanja sedaj že bivšega predsednika EP Tajanija.

Židan je pri tem Sassoliju poudaril, da v njegovi izvolitvi “vidimo jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeni Evropo enako močno in predano, kot je to skupaj z nami obljubila pred evropskimi volitvami.” Čestitko je Židan zaključil z željo, da bo Sassoli pri svojem delu uspešen, da se Evropa spremeni in postane bolj napredna, solidarna, demokratična, trajnostna in pravična.

Mag. Dejan Židan
Foto: AP

SD ostro obsoja organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani

Socialni demokrati ostro obsojamo več kot očitno organizirano skrunitev spomenikov v Ljubljani, ki so trajne priče naše skupne zgodovine. Iz te zgodovine se namreč vsak dan učimo, pa naj gre za še tako kontroverzne trenutke, da bi v prihodnosti znali ravnati drugače, da bi preprečili trpljenje, da bi kot družba napredovali.

Ne glede na posameznikova prepričanja nima nihče pravice skruniti skupnega spomina, ki je naša skupna osnova za pogled v prihodnost. Morda na različna obdobja zgodovine gledamo različno, zato se o tem pogovarjamo in skozi enotnost v sedanjosti celimo rane preteklosti. Različnost pa ne sme nikoli legitimirati skrunitev  pomnikov skupne zgodovine.

Ob tem sprašujemo, v kakšni stiski so ljudje, ki načrtno oskrunijo spomenik človeka, ki je bil sestreljen med prevozom kruha, in se je, kot vojak JNA, dogovarjal za prestop v vrste Teritorialne obrambe. Če je to dejanje klic na pomoč, potem javno sporočamo, da so naša vrata odprta za vse, ki jo potrebujejo. Drugače namreč ni mogoče razložiti skrunitve spomenika predsedniku prve slovenske vlade ali pa spomenika revolucije, ki je prinesla socialno, ekonomsko in narodno osvoboditev Slovencev.

Socialni demokrati se zavedamo, da so izkušnje polpretekle zgodovine za marsikoga neskončno boleče, vendar skrunitve ne bodo prinesle pomiritve in enotnosti. Spoštovanje preteklosti in njenih naukov, sodelovanje v sedanjosti in skupno iskanje poti v prihodnost je naša edina pot. Spomenik naj spominjajo in opominjajo, naša dejanja pa naj potrjujejo, da smo se iz naukov zgodovine česa naučili in smo danes zato boljši.

Baković: Zakaj država tolerira nabavo zdravil v javnih lekarnah s kršitvijo pravil o javnem naročanju?

Poslanec Socialnih demokratov Predrag Baković je na seji Državnega zbora s poslanskim vprašanjem opozoril na problem (ne)izvajanja javnih naročil v javnih lekarnah. Javni lekarniški zavodi že vrsto let ne spoštujejo predpisov o javnem naročanju, zdravila pa nabavljajo z neposrednimi pogodbami z določenimi dobavitelji. Samo v letu 2018 je 24 lekarniških zavodov s štirimi največjimi dobavitelji zdravil, medicinskih pripomočkov in prehranskih dopolnil brez razpisa ustvarilo 481 milijonov evrov prometa.

Nespoštovanje predpisov omogoča monopolni položaj, posledično pa dražja zdravila tako na recept kot brez recepta in slabšo kakovost storitev. Kar pa vedno prekomerno plačata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s tem pa vsi zavarovanci oziroma pacienti. To ugotavlja tudi Računsko sodišče in Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Da so javni lekarniški zavodi dolžni spoštovani zakon o javnem naročanju, trdi tudi Ministrstvo za javno upravo, k sprožitvi ustreznih postopkov pa je že pozvala tudi Komisija za nadzor javnih financ.

Zato je ministra za notranje zadeve vprašal, zakaj se takšno stanje dopušča in zakaj nobena institucija, zadolžena za zakonitost in nadzor, ne ukrepa. Pri tem po njegovih besedah prihaja do oškodovanja javnih sredstev, dražjih zdravil in slabših storitev. Baković je ob tem vprašal tudi ministra za zdravje, zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje javnim lekarnam sredstva za nabavo zdravil, čeprav ve, da zdravila niso nabavljena na zakonit način. Zanimalo ga je tudi, kako bo Ministrstvo za zdravje zagotovilo učinkovito upravljanje in nadzor nad javnimi lekarnami, ali bo za nastalo škodo kdo tudi odškodninsko odgovarjal ter zakaj ZZZS plača ceno za zdravila, ki niso znižana za naknadne popuste, ki jih od dobaviteljev zdravil prejmejo javni lekarniški zavodi.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je Bakoviću odgovoril z izgovorom, da je zaradi specifičnosti trga zdravil nemogoče vnaprej definirati količino in vrste zdravil v skladu z veljavnimi predpisi. Pri tem pravi, da je bilo v preteklosti izvedeno že več srečanj in sestankov, na katerih so iskali optimalno rešitev za problem neizvajanja javnih naročil pri nabavi zdravil.

Odgovor je v tem pogledu za poslanca Bakovića razočaranje, saj kaže, da se država sicer zaveda, da javne lekarne zdravila nabavljajo v nasprotju s pravili javnega naročanja, da pa vzdrževanje nezakonitosti vedno znova opravičujejo s specifiko področja: “Tako smo v nevzdržnem stanju, ko država načrtno tolerira neizvajanje zakonodaje, s tem pa nezakonito nabavo zdravil, ki jih na koncu plačamo vsi zavarovanci.”

Spomnimo, da je Računsko sodišče že leta 2016 izvedlo prečno revizijo nabave zdravil v Celjskih lekarnah, Gorenjskih lekarnah in Mestnih lekarnah. Pri tem je ugotovilo, da so javni lekarniški zavodi glede na svoj pravni status, nedvomno naročniki po zakonu s področja javnega naročanja, da nabava zdravil v lekarnah ni izvzeta iz pravil javnega naročanja. Pri tem Računsko sodišče ugotavlja, da nespoštovanje predpisov o javnem naročanju ne zagotavlja gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Opozarja, da obstoječi mehanizmi javnega naročanja, kot je sklenitev okvirnega sporazuma z več ponudniki s predhodno priznano usposobljenostjo, ocenjuje kot primeren postopek javnega naročanja, ki omogoča tudi ustrezno fleksibilnost tako z vidika naročnika, kakor ponudnika.

Nabava zdravil v javnih lekarniških zavodih v letu 2018

Lekarna Ajdovščina6.636.120,21 €
Lekarna Brežice6.714.694,49 €
Celjske lekarne39.091.117,69 €
Kraške lekarne Ilirska Bistrica17.272.965,83 €
Lekarne Kočevje4.292.568,83 €
Obalne lekarne Koper18.855.245,75 €
Gorenjske lekarne44.021.464,46 €
Lekarna Krško 4.301.067,55 €
Mariborske lekarne Maribor 48.325.163,87 €
Lekarna Mozirje   4.081.433,82 €
Pomurske lekarne Murska Sobota28.392.571,81 €
Goriška lekarna13.671.723,40 €    
Dolenjske lekarne Novo mesto 22.242.274,09 €  
Lekarna Ormož 4.063.162,92 €  
Lekarna Ptuj11.235.182,26 €  
Koroška lekarna17.562.668,69 €    
Lekarna Ribnica3.035.138,41 €
Lekarna Sevnica5.840.976,29 €
Lekarna Slovenska Bistrica6.451.255,16 € 
Zasavksa lekarna Trbovlje13.987.823,77 € 
Lekarna Velenje 13.265.297,70 €    
Žalske lekarne5.982.552,90 €
Mestne lekarne Kamnik 20.596.275,27 € (7.470.328,00€ javno naročilo)
Lekarna Ljubljana 133.313.571,54 € (4.744.705,33€ javno naročilo).

Vir: erar.si in portal javnih naročil

Tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar na vprašanje ni izrecno odgovoril, ampak je postregel z nekaj statistikami o pregonu korupcije v zdravstvu. Tudi v tem pogledu je Bakovič razočaran, da na pristojnih ministrstvih ni volje za to, da se vzpostavi zakonito stanje, nabava zdravil podvrže javnemu nadzoru, nezakonita in negospodarna ravnanja pa ustrezno sankcionira.

Predrag Baković je napovedal, da bodo v poslanski skupini SD ta neprijetna vprašanja postavljali še naprej, najverjetneje z javno razpravo na pristojnih delovnih telesih Državnega zbora: “Ta večletna kršitev veljavnih predpisov o javnem naročanju je poznana čisto vsem, Računskemu sodišču, Državni revizijski komisiji, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Državnemu tožilstvu, Komisiji za nadzor javnih financ in Odboru za zdravstvo Državnega zbora, pa tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V času, ko bi morali vsa razpoložljiva sredstva nameniti skrajševanju čakalnih vrst in nujnim nalogam v zdravstvu, je načrtno in tolerirano neizvajanje javnih naročil nedopustno.”

“Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo.”

Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”

Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.

Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.

Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.

Ponosni na preteklost. Pripravljeni na prihodnost.

Danes mineva 26 let, odkar so se v socialno demokracijo združile leve, socialdemokratske in socialistične stranke. 29. maja 1993 so se v takratno Združeno listo socialnih demokratov združile Socialdemokratska prenova, Delavska stranka, Socialdemokratska unija in skupini iz Socialistične stranke Slovenije in DeSUS-a. Na svojem 5. kongresu 2. aprila 2005 se je stranka preimenovala v Socialne demokrate.

Socialna demokracija ima sicer več kot 150-letno tradicijo. Nastala je kot politično gibanje delavstva za socialne in politične pravice. Njene ključne vrednote so solidarnost, pravičnost in enakopravnost vseh ljudi. Zato je bila vodilna zaveznica žensk v boju za njihovo politično in socialno enakopravnost ter ključna politična sila za promocijo univerzalnih človekovih pravic. V svoji zgodovini je dosegla velikanski napredek v družbenem ustroju Evrope in uveljavila evropsko socialno državo. V samem bistvu je zavezana miru in sodelovanju v mednarodni skupnosti. Zgodovina socialne demokracije je zato tudi zgodovina socialnega, gospodarskega in političnega napredka, pravic zaposlenih, žensk, manjšin in mednarodne solidarnosti.

Potrebujemo napredno evropsko večino

Nosilca evropske liste SD Tanja Fajon in Matjaž Nemec sta danes pozvala k oblikovanju levo-leve-zelene napredne večine v Evropskem parlamentu. Po njunih besedah ima Evropa vrsta uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. “Ne zato, ker tega ne bi znali, ampak ker za velike napredne korake naprej nismo imeli prave večine”, pravi Tanja Fajon. Ocenjuje, da je dosedanja volilna kampanja pokazala, da ima SD z drugimi naprednimi gibanji skupne ideje in rešitve: “Prav včeraj smo Socialni demokrati govorili o uvajanju evropskega 35-urnega delavnika, danes o tem govori tudi Levica.” Oblikovanje takšne napredne večine v Evropskem parlamentu predstavlja pravo alternativo politiki Evropske ljudske stranke, ki je očitno v krizi. “Od znotraj jo ruši Orban, od zunaj jo najeda Salvini. To ni več politična sila, ki bi predstavljala rešitev za Evropo,” pravi Fajonova, “zato imamo sedaj priložnost, da evropski ideji z drugačno, napredno politično večino damo nov zagon pri soočanju z veliki notranjimi in zunanjimi izzivi.”

“Zato danes napredne politične sile vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike in zamere med nami. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da v Evropi oblikujemo levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.

Ob tem sta ocenila še dosedanji potek volilne kampanje v Sloveniji in po Evropi ter predstavila pričakovanja in načrte SD do zaključka volilne kampanje. “Med sorodnimi silami je treba začeti graditi zaupanje in sodelovanje,” je poudarila Tanja Fajon. “Začeti je potrebno oblikovanje progresivnega zavezništva v Sloveniji in v Evropi s ciljem, da damo dodaten zagon naprednim političnim silam v tej volilni kampanji in utirimo oblikovanje napredne evropske večine v novem Evropskem parlamentu,” je napovedala nosilka liste SD.

“Zato danes napredne politične sile Socialni demokrati vabimo, da skupaj zastavimo to sodelovanje,” je pozvala Tanja Fajon. Po njenih besedah Socialni demokrati razumemo, da je treba zaupanje za sodelovanje zgraditi. “Mi smo na to pripravljeni, ker vemo, da je to edini način, da v Evropi spet začnemo graditi zaupanje v skupno evropsko prihodnost. Zdaj je čas, da presežemo drobne razlike med nami, zamere in egocentrizem. Če nam res gre za naše skupne vrednote, se povežimo v zmago napredne večine, da bomo kljub razlikam med nami v Evropi oblikovali levo-levo-zeleno zavezništvo,” je poudarila Tanja Fajon.


“Nova evropska družbena pogodba, naše euro deal, je ta napredna večina. S tem sodelovanjem pokažimo ljudem, da smo pripravljeni in vredni njihovega zaupanja. Da smo vredni njihovega glasu, ker je to glas za spremembe v Evropi, da postane napredna, demokratična, zelena, solidarna, pravična, naša, je povedala nosilka liste in podpredsednica Socialnih demokratov.


Tanja Fajon je danes pojasnila, da je kampanja Socialnih demokratov za evropske volitve v polnem teku. Pred nami je še odločilnih deset dni volitev. “Vsak dan smo na terenu, po krajih in mestih po Sloveniji, naša ekipa kandidatov se je v dosedanjem teku kampanje pokazala kot najbolj aktivna in z veliko energije,” je naštela Tanja Fajon. “Na terenu slišimo ljudi, ki vedo, kaj nam je prineslo članstvo v EU, a vedo tudi, česa se bojijo, kaj jim manjka, kaj hočejo od Evrope,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da zato potrebuje Evropa spremembe. “Mi to spremembo vidimo tudi v oblikovanju nove evropske napredne večine,” je poudarila nosilka liste SD.


“Evropa ima sicer vrsto uspehov, a pri mnogih vprašanjih ni uresničila pričakovanj ljudi. Ne zato, ker tega ne bi znali ali hoteli, ampak zato, ker za velike napredne korake nismo imeli prave večine,” je bila jasna Tanja Fajon. “Tudi nas ne zanima stopicanje na mestu, vzdrževanje statusa quo, nas zanimajo spremembe, skupna akcija, da rešimo probleme, zagon evropskega projekta, da bomo bolj varni, bolje pripravljeni, bolj povezani. Za to potrebujemo pravo večino,” je pojasnila Tanja Fajon.


“Več kot deset let nam dopovedujejo, da je socialna demokracija v Evropi v krizi, a danes lahko vidimo prerojeno moč in energijo socialne demokracije v Španiji, na Portugalskem in Finskem ter drugje,” je naštela podpredsednica SD. “Naš skupni vodilni kandidat Frans Timmermans iz debate v debato ustvarja momentum, ki dokazuje, da je najprepričljivejši kandidat za vodenje nove Evropske komisije z napredno in proevropsko agendo,” je izpostavila Tanja Fajon. To daje vsem nam nov zagon. “V Sloveniji velja, da imamo najboljšo ekipo kandidatov, da imamo prepričljiv evropski program korenitih sprememb za Evropo,” je naštela nosilka liste. “Ker verjamemo v Evropo, vemo, da je potrebna sprememb, da spet zgradimo in okrepimo zaupanje ljudi vanjo,” je povedala Tanja Fajon.


Matjaž Nemec je izpostavil, da ne glede na to, kaj je vprašanje, je Evropa odgovor, saj Evropa ni problem, Evropa je rešitev. Po njegovem mnenju so konservativci zbrani v Evropski ljudski stranki v krizi. Tisti konservativci, ki so 15 let obvladovali večino evropskih držav in evropske institucije ter Evropo vodili v napačno smer, vključno z brexitom. “Vidimo, da se na evropski ravni dogaja tisto, kar smo pred dvema tednoma videli v Španiji, ekstremna desnica najeda zmerno desnico,” je izpostavil Nemec. “Orban jo ruši od znotraj, Salvini jo ruši od zunaj, kar je nevarno za prihodnost Evrope,” je opozoril Nemec. 


“Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razpad povezave. Problemi pred nami terjajo sodelovanje. Boljše, učinkovitejše, pravičnejše. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni vzpon nacionalistov in populistov. Izzivi pred časom zahtevajo, da se bolje in pametneje povežemo. Kar zdaj Evropa potrebuje, ni razmah sovraštva in laži, ampak vztrajno in potrpežljivo ustvarjanje zaupanja za to, da povečamo moč sprememb. Zgodovina nas je z bolečimi izkušnjami naučila, da kadar se na levici drobimo, zunaj koraka fašizem,” je povedal Matjaž Nemec.


“V Sloveniji in v Evropi vidimo, da si stranke na levici v veliki meri prizadevamo za enake cilje in da nas pri tem v veliki meri usmerjajo tudi enake vrednote. Gre za skupne cilje, ki odpirajo priložnost za skupne politike in skupne akcije. Med nami so tudi razlike. A te razlike so zgolj nianse v primerjavi z vrednostnim prepadom, ki nas loči od populističnih in nacionalističnih gibanj, ki kažejo na svoj politični vzpon v naši soseščini in po Evropi. Tega sodobnega pohoda na Rim ne moremo ustaviti razklani,” je opozoril Matjaž Nemec.

“Socialni demokrati, kot socialisti in demokrati, kot napredna politična družina, želimo začeti krepiti sodelovanje in zato je najpomembnejši korak, da Evropo opremimo z močjo, da skupaj odgovorimo na velike notranje in zunanje izzive, ravno napredna politična večina v Evropi,” je še poudaril Nemec.


“Prepričani smo, da lahko, če pokažemo to voljo, damo naprednim silam v Sloveniji nov zagon. Pokažimo, da sodelovanje na lestvici naših vrednot vedno premaga tekmovanje. To je Evropa. Evropa je sodelovanje. To ni vedno lahko in skoraj vedno je težko. A skupaj smo v desetletjih po vojni v Evropi oblikovali največji projekt sodelovanja držav in narodov v človeški zgodovini in tukaj ustvarili prostor najvišjih standardov človeškega in okoljskega razvoja,” je izpostavil Matjaž Nemec.

Tanja Fajon je na vprašanje, komu točno je namenjen današnji poziv, pojasnila, da Socialni demokrati poziv usmerjamo naprednim silam, ki vidijo v Evropi rešitev in ne problem. “Vidimo na primer, da imamo mnogo skupnih pogledov z Levico in s skupno listo Povežimo se, Piratov, Ekologov brez meja, Liste kolesarjev in pešcev. Vidimo, da se lahko drug od drugega veliko naučimo in da lahko s sodelovanjem ustvarimo ambiciozne in izvedljive rešitve,” je povedala nosilka liste in podpredsednica SD Tanja Fajon.

Ob tem je dodala, da v tej volilni kampanji Socialni demokrati vidimo ideje in stališča Levice, s katero nas povezuje tudi sporazum o sodelovanju z vlado in marsikateri skupni projekt. “Slišimo ideje liste Povežimo se kot povezave vrste list in gibanj z zeleno in progresivno agendo,” je pojasnila Tanja Fajon in dodala, da podobno vidimo tudi v Evropi – med Evropskimi zelenimi in Evropsko levico.

“V dosedanjih debatah in soočenjih vidimo ideje, znanje in voljo, da kot skupnost resno nagovorimo izzive: socialne, ekonomske in politične neenakosti, podnebne spremembe, nakopičeni okoljski problemi, digitalizacijo in robotizacijo, velike tehnološke spremembe, razpadanje multilateralne svetovne ureditve in primata mednarodnega prava, varnostne izzive in pomanjkanje zaupanja, učinkovitost institucij in demokratičnost unije, enake možnosti žensk in moških, participacijo državljanov,” je zaključila Tanja Fajon na novinarski konferenci.

Kaj pa liberalne stranke v ALDE?


Z liberalno sredino sodelujemo v vladi in tudi na evropski ravni imamo dovolj skupnih točk in vrsto skupnih rezultatov. Pri stvareh, ki so nam skupne, hočemo sodelovati. A naš poziv je najprej usmerjen k tistim, s katerimi nas povezuje prepričanje, da je prevladujoča konservativna in neoliberalna logika mnoge pustila na cedilu, da je zatajila vladavino prava in da moramo za povezane probleme v družbi in v svetu ustvarjati povezane odgovore, ki zahtevajo tudi spremembe v našem ekonomskem modelu, višje socialne standarde, skupni glas Evrope v svetu in aktivno soočenje s podnebnimi spremembami ter pravičen prehod v trajnostno družbo.

Nemec: Sodelovanje s skupnimi cilji je alternativa sovraštvu med narodi

Evropa je na pragu novega obdobja, Manifest o sodelovanju med slovenskimi Socialnimi demokrati, Demokratsko stranko Furlanije-Julijske Krajine in Socialdemokratsko stranko avstrijske Koroške je mednacionalna socialdemokratska zaveza, da ljudi ob meji ne bomo pustili na cedilu desničarske razdiralne politike.

Vodilni predstavniki socialnodemokratskih strank Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine so danes v Gorici podpisali programski Manifest o sodelovanju in povezovanju ljudi, krajev in vsebin na obmejnem območju, v katerem so opredelili skupnih deset ciljev.

»Podpisniki tega programskega manifesta se zavezujemo, da bomo vezi med nami ter vsemi dobromislečimi političnimi in civilnodružbenimi silami, ki želijo živeti v močni, povezani in tolerantni skupnosti, takšni, ki različnost vidi kot priložnost za uresničitev največjega možnega potenciala v dobro ljudi, še krepili«, je ob dogodku poudaril podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec, ki je v imenu SD tudi podpisal skupni manifest. »Prav časi, ko se po Evropi razraščajo populizmi, ki se hranijo s strahovi ljudi in negotovo prihodnostjo in ki politikom konservativne in ekstremne desnice dajejo lažno legitimiteto »rešiteljev«, terjajo odločne ukrepe«, je dodal.

Isabella De Monte, Carlo Calenda, Furio Hosnell, Debora Serracchiani in Tatjana Rojc, ki so manifest podpisali v imenu socialdemokratskih družin avstrijske Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, so mu pritrdili v zavezi, da naj manifest bolj kot simbolno dejanje spodbudi dejansko ukrepanje po področjih in vsebinah obmejnih območij: jezikovnih manjšin, izobraževanja, turizma, infrastrukture… To bo po mnenju vseh podpisnikov terjalo več kot le politično voljo socialdemokratskih družin Slovenije, Italije in Avstrije, zahtevalo bo širši družbeni in vseevropski angažma.

»Ta manifest in njegovo sporočilo vidim kot del nečesa večjega. Vidim ga kot nov zagon za boljšo Evropo. Se pa moramo pred tem odločno zoperstaviti vsem dvomom, strahovom in nestrpnosti, da bodo lahko v polni luči ponovno zaživele skupne evropske vrednote, zaradi katerih je Evropa pravzaprav nastala,« je prepričan Matjaž Nemec. Podpisniki v sodelovanju vidijo način, da preženemo strahove, dvome in nestrpnosti ter s tem preprečimo vzpon politike, ki raste le ob razdvajanju in negativnosti.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

»Venomer, povsod in prav dandanes, ko sence preteklosti želijo v evropskem prostoru ponovno zatemniti svetlobo svobodne in na vrednotah pravičnosti, solidarnosti, humanosti in vsesplošnemu napredku in blaginji zavezane Evrope, se moramo spomniti in obuditi zavedanje, da dobro prihaja le skupaj s sodelovanjem in povezanostjo. Socialni demokrati in vsi dobro misleči ljudje, generacije njih, ki so več kot sedem desetletij pod skupno streho v isti evropski družini sobivali v miru in spoštovanju, ne bomo dovolili, da ti svoboščini ponikneta v žrelu populizma, temveč v prihodnjem času, najbolj prelomnem času Evrope ostaneta dela življenja vsakega Evropejca in Evropejke«, je ob podpisu Manifesta zaključil podpredsednik stranke Socialnih demokratov Matjaž Nemec.

Podpis manifesta med SD, SPOE in PD v Gorici

Volitve niso loterija, so priložnost in odgovornost za spremembe v Evropi

Na medijskem dogodku je SD predstavila inovativne načine za pogovor z volivci in manifest, s katerim načrtujejo korenite spremembe v EU.