Prispevki

SD si bo prizadevala za vodilno vlogo pri okoljski in podnebni politiki

SD se aktivno pripravlja na programsko-statutarni kongres, ki bo 9. novembra v Velenju. Prvak SD Dejan Židan napoveduje, da bodo ostali vodilna stranka na področju zagotavljanja socialnih pravic, postati pa želijo tudi vodilni na področju okoljsko-podnebne politike. Sprejeli bodo razvojni, zeleni in socialni sveženj smernic za nadgradnjo programa.

(povzeto po STA)

“Razvojni, zeleni in socialni sveženj so tisto ogrodje, ki bo Sloveniji omogočalo stabilen in trajnostni razvoj,” je na današnjem srečanju z novinarji povedal mag. Dejan Židan. Zeleni sveženj po njegovih besedah temelji na odgovorih glede podnebja, okoljskih ukrepih in na etičnem ravnanju v družbi.

Na področju socialnega programa je Židan kot kratkoročni cilj izpostavil zagotovitev dolgotrajne oskrbe čim prej v tem mandatu. “Dolgotrajna oskrba ni floskula, ni zakonska materija, pač pa sistem, ki ga je treba solidarno financirati,” je pojasnil. Načinov za ureditev sistema je več. Po ocenah SD bi zadostovalo, če bi okoli 1,5 milijona prebivalcev različnih skupin, tudi kmetje in upokojenci, prispevali povprečno 10 evrov mesečno. Tudi pri tem prispevku se sicer SD zavzema za solidarnost glede na prihodek. Poleg tega predlaga, da dolgotrajno oskrbo rešijo skupaj s prenosom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno.

Pri programu na področju razvoja v SD poudarjajo, da mora gospodarski razvoj temeljiti na višji dodani vrednosti. Ta pa prinaša potrebo po digitalizaciji, je povedal Židan in spomnil, da so pobude za digitalni razvoj Slovenije že prisotne v političnem prostoru.

S spremembo statuta na kongresu pa želi SD več soodločanja v okviru stranke omogočiti svojemu članstvu, nevladnim organizacijam in sindikatom. Kongres SD ne bo volilni, a je do Židana iz stranke neuradno slišati tudi kritike. Vendar je predsednik SD danes spomnil, da je bil pred slabim letom izvoljen z “neverjetno visoko podporo”, ki jo čuti še vedno. Pomembno mu je, da je vodstvo stranke osvojilo njegov pogled pri razvoju stranke.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih političnih zadev in med drugim ponovil željo, da pet koalicijskih strank in Levica delujejo do konca mandata. Glede špekulacij, da imajo nekateri v vladi željo po predčasnih volitvah, pa je Židan posvaril, da naš sistem ne omogoča, da bi kar imeli izredne volitve, če bi kateri od strank v vladi zaradi javnomnenjskih anket to zelo ustrezalo. Po njegovem mnenju vse stranke v koaliciji vedo, da morebitni odhod premierja ne bi pripeljal do izrednih volitev, pač pa bi verjetno dobili desno vlado.

Po ocenah SD je obstoj koalicije do rednih volitev odvisen tudi od gospodarskih razmer. Če se bo ohlajanje gospodarstva še povečalo, bodo stranke po Židanovih besedah morale na svoja pleča prevzeti tudi bremena nepopularnih ukrepov. “Ne vem, če so vse stranke v tej koaliciji na to pripravljene,” je dejal.

Z novimi vlaganji za pospešen razvoj kulture

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, t.i. zakon o kulturnem evru. Minister za kulturo mag. Zoran Poznič je ob sprejemu izrazil zadovoljstvo, da se bo z novimi vlaganji zagotovili pospešen razvoj na področju kulture. ‘‘Kulturno polje je popolnoma podhranjeno, to je način, da po več letih pridobimo dodatna sredstva za kulturo,’’ je izpostavil Poznič in dodal, da gre tudi za politično zavezo iz aktualnega koalicijskega sporazuma.

Od leta 2009 smo beležili upad investicijskih in razvojnih vlaganj na področju kulture, zato je Ministrstvo za kulturo pripravilo predlog zakona, s katerim se bo za določene nujne programe v kulturi načrtovalo sredstva državnega proračuna.

‘‘Z novim zakonom bomo zagotovili večji dostop do kulturnih dobrin, konkurenčnosti slovenskega jezika v digitalnem okolju in ohranjali najbolj ogroženo kulturno dediščino,’’ je o bistvenih prednosti novega zakonodajnega predloga povzel Poznič.

Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine pa ima po besedah državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo mag. Petre Culetto tudi številne pozitivne učinke na druga področja, kot je gospodarstvo, zlasti turizem, pa tudi na okolje ter s tem povezan trajnostni vidik, obnovljive vire in učinkovitejšo rabo energije. ‘‘Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, WTO pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma. Samo vpis na seznam Unesco pomeni 40 % povečanje turističnega obiska,’’ še o pomembnih razlogih za sprejem predloga zakona povedala državna sekretarka Culetto.

Z novimi sredstvi se bodo v obdobju 2021 – 2027 izvajale sanacije ogroženih kulturnih spomenikov, uredili prostorski pogoji in kupila oprema za javne kulturne zavode, podprla sodobna knjižničarska storitev v potujočih knjižnicah, ohranjale in obnavljale slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine s trajno hrambo digitalnih kulturnih vsebin za prihodnje rodove.

Med cilji zakona je tudi razvoj slovenskega jezika v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.

Socialni demokrati tako postavljajo kulturo in jezik v središče družbe in države. Zavedajo se, kako pomembni so kulturni domovi za enakomeren regionalni razvoj, da brez bibliobusov ni enakopravnega dostopa do znanja, razumejo, da mora slovenski film v svet in da brez skrbi za arhive in muzeje izgubljamo narodno identiteto, vrednote in skupni spomin. S predlaganim zakonom pa Socialni demokrati tudi izpolnjujejo obljubo o Samozavestni Sloveniji.

Kot je povedal še minister iz vrst SD mag. Zoran Poznič, verjamejo in želijo na vseh področji uveljavljati enakomeren regionalni razvoj, zato tudi niso poimensko naštevali projektov, ki se bodo financirali iz naslova tega zakona. Želijo namreč, da sredstva prejmejo, regionalno enakopravno, najboljši in najbolj konkurenčni projekti. 

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom SD bo tako, v obdobju od leta 2021 do leta 2027, zagotovilo 122.600.000 € v skladu z javno finančnimi zmožnostmi države, omogočeno pa je tudi dopolnjevanje sredstev z donacijami.

mag. Meira Hot z odločno namero proti uporabi in prodaji pirotehničnih izdelkov

Poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot se je na Komisiji DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti odzvala na peticijo za prepoved pirotehničnih izdelkov. Meira Hot je namreč tekom zadnjega leta preko poslanskih pobud in vprašanj pristojne pozvala k ureditvi tega področja na način, da se zavoljo vseh škodljivih in nevarnih posledic prodaja in raba pirotehničnih sredstev prepove.

Prvo pobudo glede te vsebine je vložila še preden je civilna iniciativa pripravila peticijo, katere podpisnica je tudi poslanka. Slednja je poudarila, da je v družbi zaznati pozitivne premike v nameri, da se to področje uredi. Tako gre po njenem velika zahvala tudi pobudnikom peticije, “za trud pri ozaveščanju in podpori za zakonodajne spremembe”.

Mag. Meiro Hot žalosti, da te namere ne sprejema in zazna Ministrstvo za notranje zadeve, katerega mnenje je, da ni potrebe po spremembah. “S čimer se nikakor ne morem strinjati in bom vztrajala pri spremembi zakonodaje, ker mislim, da je le ta absolutno potrebna,” je odločna.

Med številnimi motivi za prepoved je poslanka izpostavila negativni vpliv pirotehnike na zdravje ljudi in živali, hude poškodbe, ki se žal končajo tudi z invalidnostjo, nešteto psiholoških posledic, strahu … “Z uporabo teh sredstev posameznike omejujemo in ogrožamo svobodo gibanja in z dovoljenjem uporabe teh sredstev ogrožamo tudi nekatere osebnostne pravice. Veliko nas je, ki se zaradi strahu pred pokanjem petard v decembrskem času večinoma zadržujemo doma oziroma v zaprtih prostorih,” je izpostavila, ob tem pa po njenih besedah ne gre zanemariti tudi izjemno škodljivih posledic kemikalij, ki se v obliki nanodelcev ob eksploziji pirotehnike spuščajo v zrak, in so še posebej škodljive za bolnike, otroke in nosečnice ter negativno vplivajo na okolje.

“Iz javno dostopnih podatkov Agencije RS za okolje je razvidno, da koncentracije trdnih delcev v ozračju vsako leto na prehodu v novo leto večkrat presežejo dovoljeno dnevno mejo onesnaženosti. Ob tem je potrebno poudariti, da merilne postaje Agencije RS za okolje niso postavljene v ožjih središčih mest, torej so lokalne koncentracije na lokacijah bližje množični uporabi pirotehnike v starih mestnih jedrih še veliko večje,” je opozorila.

Zaradi navedenega je Agencija za okolje Republike Slovenije leta 2017 vsem občinam poslala poziv, naj se zaradi zdravja prebivalcev in zmanjšanja onesnaženja odpovedo organiziranim ognjemetom. Poslanka ob tem pričakuje, da se bodo tudi občine, ki ne sledijo tem priporočilom, zavoljo neprimerno daljšega seznama negativnih posledic kot morebitne nekajminutne atraktivnosti dokončno odpovedale tej praksi.

“Skrajni čas je, da v naši družbi prepovemo prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov. Četudi v Evropski uniji popolne prepovedi ni, je to le še razlog, možnost in odgovornost več, da našo pobudo naredimo za vseevropsko, da v Sloveniji prvi prepovemo rabo pirotehničnih izdelkov, tako kot je Avstrija prva v Uniji prepovedala uporabo herbicida glifosata,” je zaključila poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot.

S kongresom do novih odgovorov za nove izzive pred Slovenijo, Evropo in svetom

Kongres Socialnih demokratov bo 9. novembra 2019 v Velenju. Kot najvišji organ slovenske socialne demokracije bo odgovoril na vprašanje, kako se morata stranka in družba organizirati za upravljanje velikih sprememb, ki jih prinašajo povezana podnebna, okoljska, ekonomska, socialna, politična in varnostna tveganja pred Slovenijo, Evropo in svetom.

Te procese in politike prilagajanja bo stranka identificirala s programskim dokumentom, kongres pa bo moderniziral strankin statut, da se na eni strani dinamizira in poglobi demokratične procese v stranki z novimi pristopi za vključevanje in organiziranje ljudi na vseh ravneh organiziranosti.

Takšna programsko – organizacijska narava kongresa izhaja iz prepričanja, da je socialna demokracija zgodovinsko velike družbene premike dosegala takrat, ko je bila sposobna organizirati družbo za doseganje skupnih ciljev. Ta navdih v SD vidijo v svoji dediščini delavskega boja, procesa emancipacije žensk, narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi v osamosvojitvi in evropskem povezovanju.

Tokratni kongres bo že dvanajsti po vrsti, odkar je bila z združitvijo socialdemokratskih strank ustanovljena Združena lista socialnih demokratov, na njem pa bo bo sodelovalo preko 400 delegatk in delegatov, odprt pa bo tudi za članstvo in javnost.

V septembru in oktobru SD načrtuje tudi intenzivno predkongresno dogajanje z enajstmi javnimi tribunami po vsej Sloveniji, na katerih bo stranka v razpravah s članstvom in javnostjo spregovorila o potrebnih odgovorih na nove izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetletjih. V tem predkongresnem času bodo v SD predstavili tudi nekaj inovativnih pristopov za vodenje javne razprave.  

SD proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejemnikom socialnih pomoči

Predlog sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih predvideva popolno ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Namen ukinitve dodatka naj bi bila hitrejša aktivacija prejemnikov denarne socialne pomoči, saj bi naj dodatek za delovno aktivnost ob visokem minimalnem dohodku povzročal past neaktivnosti, češ da se ljudje raje odločijo za denarno socialno pomoč kot pa da bi sprejeli zaposlitev. Socialni demokrati (SD) pravijo, da ukinitev dodatka za delovno aktivnosti na prava pot in da lahko past neaktivnosti preprečujemo z boljšimi in pravičnejšimi ukrepi.

Socialni demokrati poudarjajo, da mora vsak, ki dela, za to prejeti pravično plačilo, sistemi socialne varnosti pa ne smejo delovati nemotivirajoče, ampak morajo ljudi spodbujati, da aktivno iščejo zaposlitev in se tudi zaposlijo. Zato pritrjujejo stališčem, da prejemniki denarne socialne pomoči ne morejo biti v boljšem položajo kot nekdo, ki dela. Vendar je po mnenju SD prav dodatek za delovno aktivnost ukrep za aktivacijo v sistemu pasivnih socialnih pomoči, namenjen spodbujanju k delu oziroma ohranjanju motivacije za delo. Mag. Marko Koprivc, poslanec SD in član parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, zato poudarja: “Ta ukrep predstavlja prvo vstopno točko za socialno aktivacijo brezposelnih oseb. Praksa nevladnih organizacij kaže, da je vključitev v prostovoljno delo zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah, ki se s prostovoljstvom pogosto uspejo ponovno vključiti v delovno ali socialno okolje. V SD razumemo vsako delo kot vrednoto, zato je potrebno tudi takšno aktivnost nagraditi.”

Sedaj veljavna ureditev določa, da dodatek prejmejo tisti, ki pokažejo neko aktivnost k delu, aktivacijo – torej se bodisi vključijo v programe aktivne politike zaposlovanja, se vključijo v programe psihosocialne ali zaposlitvene rehabilitacije, opravljajo delo družinskega pomočnika, so zaposleni ali sklenejo pogodbo o volunterskem pripravništvu ali dogovor o opravljanju prostovoljskega dela.

V SD je to vprašanje intenzivno obravnaval tudi strankin strokovni svet, ki opozarja, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oziroma samskih oseb (oziroma 4.149 upravičencev, od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oziroma samskih oseb (oziroma 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in denarno socialno pomoč v višini 93 evrov, zdaj izgubila teh 93 evrov denarne socialne pomoči. Marko Koprivc se zato sprašuje: “Kaj se bo zgodilo s temi družinami, posamezniki in najpomembneje, kaj se bo zgodilo s temi otroci? Ali ima pristojno ministrstvo za njih že pripravljene kakšne alternativne ukrepe? Ne smemo si dovoliti, da bodo že tako ranljivi posamezniki  pristali v še večji socialni in denarni stiski.”

Popolna ukinitev dodatka za delovno aktivnost je za SD skrajni in zadnji ukrep v vrsti drugih možnosti, ki bi jih lahko sprejeli, da bi dosegli hitrejšo aktivacijo  prejemnikov denarne socialne pomoči. Tako bi lahko na primer znižali ponderje za izračun dodatka za delovno aktivnost, ki vplivajo na njegovo višino, lahko bi zaostrili pogoje za pridobitev dodatka, lahko bi o pravici do dodatka odločal svetovalec za zaposlovanje na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. Že zdaj imamo v 42. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih določbo, ki določa, da mora upravičenec do denarne socialne pomoči, ki je brezposelna oseba in ki je v zadnjih 12 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, ki mu jo ponudi oziroma na katero ga napoti zavod. Z doslednim izvajanjem te zakonske določbe, s posodobitvijo in ustreznim delovanjem informacijskih sistemov Zavoda za zaposlovanje in centrov za socialno delo, bi to določbo lahko izvajali dosledno in tako bi lahko dosegli cilj, ki se zasleduje v predlogu novele zakona, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Tudi pri opravljanju prostovoljskega dela bi bilo možno zaostriti pogoje za pridobitev dodatka za delovno aktivnost bodisi, da se določi najmanjše število ur, ki jih je posameznik dolžan opraviti z delom v prostovoljni organizaciji bodisi, da se opravljanje prostovoljskega dela omeji samo pri tistih prostovoljskih organizacijah, ki že obstajajo določen čas in redno poročajo pristojnim organom o svojih aktivnostih.

Ukinjanje dodatka za delovno aktivnost je nenavadno tudi zato, ker so se koalicijske stranke s koalicijskim sporazumom zavezale k drugačnemu, celo nasprotnemu ravnanju, saj sporazum določa, da “bomo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči, in sicer s ciljem njihove aktivacije ter zmanjšanja pasti revščine.” Marko Koprivc poudarja: “Čeprav beležimo gospodarsko rast, v Sloveniji še vedno 268.000 ljudi živi pod pragom revščine. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine. Socialni demokrati se zato upravičeno bojimo, da bomo s takimi ukrepi le še povečali revščino v Sloveniji. Zato predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih ne bomo podprli.”

Židan med voditelji evropske socialne demokracije o novi Evropski komisiji

Predsednik SD mag. Dejan Židan se danes v Bruslju udeležuje srečanja voditeljev evropske socialne demokracije. Na srečanju PES Leaders Meeting je Židan sodeloval pri oblikovanju socialdemokratskega načrta za oblikovanje nove Evropske komisije, na ločenem sestanku pa se je srečal z vodilnim kandidatom Fransom Timmermansom in novoizvoljeno vodjo poslanske skupine Socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu Iratxe Garcia. Delegacija SD je opravila tudi več bilateralnih razgovorov z voditelji socialdemokratskih sil Italije, Avstrije in Hrvaške.

Evropski socialni demokrati ob današnjem Evropskem svetu pričakujejo napredek pri oblikovanju nove Evropske komisije. Socialdemokratski voditelji so enotni pri vztrajanju na sistemu vodilnih (spitzen) kandidatov, saj je jasna izbira med kandidati za vodenje Evropske komisije odgovorna do državljanov. Mag. Dejan Židan je vztrajanje pri sistemu vodilnih kandidatov utemeljil s prepričanjem, da ta zmanjšuje demokratično deficit in odtujenost evropskih institucij od državljanov. Voditelji so pozitivno ocenili rezultate evropskih volitev, saj so socialisti uspeli ohraniti drugo najmočnejšo politično skupino v Evropskem parlamentu.

Predsednik SD je na srečanju pozdravil visoko enotnost socialdemokratske družine, saj je to ključno za uspeh načrtov, da se oblikuje drugačna evropska večina z močnim in naprednim socialdemokratskim karakterjem. “Tokratne evropske volitve smo vsi ocenjevali kot prelomne. Sam pa pravim, da mora biti ta mandat prelomen, saj Evropa potrebuje spremembe, da odgovori na pričakovanja in potrebe ljudi. Zato potrebujemo celovit odgovor na povezana socialna, okoljska, ekonomska, politična in varnostna tveganja. To mora biti naloga kompetentne, učinkovite in napredne Evropske komisije z vizijo, okoli katere se bomo poenotili vsi,” poudarja Židan.

Premierja Španije in Portugalske Pedro Sánchez in António Costa, ki sodelujeta v procesu šesterice predsednikov vlad, ki se pogaja o kandidatu Evropskega sveta, sta kolegice in kolege seznanila s potekom pogajanj za vodilna mesta institucij (t.i. EU top jobs). Predsednik Stranke evropskih socialistov (PES) Sergei Stanishev je ob tem izrazil prepričanje, da ima socialna demokracija s Timmermansom najboljšo ponudbo za potrebne spremembe v Evropi, kot so spreminjajoča se narava dela, podnebna kriza, enakost spolov in drugih: “Frans Timmermans je naravna izbira za čelo nove Evropske komisije.” Vrh voditeljev evropskih socialdemokratskih strank se je strinjal, da imajo v Fransu Timmermansu najboljšega kandidata za vodenje nove Evropske komisije, saj ima izkušnje, znanja in ideje, potrebna za pomladitev Evrope.

Prvič se je PES Leaders Meeting udeležil tudi Antti Rinne, ki je kot vodja zmagovite finske Socialdemokraterne prisegel kot novi finski predsednik vlade. V nekaj tednih bo PES v svojih vrstah pozdravil še eno socialdemokratsko premierko iz Danske, saj bo po kot osma skupini socialdemokratskih premierjev pridružila Mette Frederiksen. Srečanja voditeljev se je udeležila tudi Iratxe García Pérez, ki je bila minuli torek kot zavzeta aktivistka za socialno pravičnost, feministka in močna proevropska voditeljica izvoljena na čelo socialistične skupine v Evropskem parlamentu.

Več bilateralnih sestankov

Predsednik SD se je ločeno sestal še s Fransom Timmermansom, socialdemokratskim vodilnim kandidatom, s katerim sta govorila o nadaljnjih korakih za oblikovanje Evropske komisije. Timmermans, ki je Slovenijo obiskal pred začetkom volilne kampanje, je posebej čestital SD za odličen volilni rezultat, ki je skoraj potrojil delež glasov in v Evropski parlament s preferenčnimi glasovi pripeljal močna evroposlanca – Tanjo Fajon in dr. Milana Brgleza. Židan se je srečal tudi z novo vodjo S&D Iratxe García Pérez, s katero sta govorila o nadaljnji krepitvi sodelovanja stranke s poslansko skupino v Evropskem parlamentu.

Delegacija SD pod vodstvom predsednika mag. Dejana Židana je opravila tudi več bilateralnih sestankov, med drugim z novim voditeljem italijanske Partido Democratico (PD) Nicolo Zingarettijem, s katerim se bosta ponovno srečala v prihodnjih mesecih, da stranki na obeh straneh meje skupaj bolje odgovorita na rastoč nacionalizem in obujanje fašizma. Pamela Rendi-Wagner, predsednica avstrijske SPÖ, je Židana povabila na obisk na Dunaj še v času volilne kampanje pred avstrijskimi predčasnimi volitvami, na katerih hoče energična voditeljica ponovno okrepiti avstrijsko socialdemokracijo. Židan se je na kratko srečal še s predsedniki sestrskih strank Davorjem Bernardićem (SDP Hrvaške), Stefanom Löfvensom (švedski premier Socialdemokraterne) in Mette Frederiksen (danska Socialdemokratiet).

“Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo.”

Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”

Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.

Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.

Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.

Ponosni na preteklost. Pripravljeni na prihodnost.

Danes mineva 26 let, odkar so se v socialno demokracijo združile leve, socialdemokratske in socialistične stranke. 29. maja 1993 so se v takratno Združeno listo socialnih demokratov združile Socialdemokratska prenova, Delavska stranka, Socialdemokratska unija in skupini iz Socialistične stranke Slovenije in DeSUS-a. Na svojem 5. kongresu 2. aprila 2005 se je stranka preimenovala v Socialne demokrate.

Socialna demokracija ima sicer več kot 150-letno tradicijo. Nastala je kot politično gibanje delavstva za socialne in politične pravice. Njene ključne vrednote so solidarnost, pravičnost in enakopravnost vseh ljudi. Zato je bila vodilna zaveznica žensk v boju za njihovo politično in socialno enakopravnost ter ključna politična sila za promocijo univerzalnih človekovih pravic. V svoji zgodovini je dosegla velikanski napredek v družbenem ustroju Evrope in uveljavila evropsko socialno državo. V samem bistvu je zavezana miru in sodelovanju v mednarodni skupnosti. Zgodovina socialne demokracije je zato tudi zgodovina socialnega, gospodarskega in političnega napredka, pravic zaposlenih, žensk, manjšin in mednarodne solidarnosti.

Prve ocene evropskih volitev: Zanima nas napredek

Včeraj se je sestalo predsedstvo Socialnih demokratov in med izmenjalo vtise in poglede na uspeh stranke na evropskih volitvah. Odlična lista, inovativna kampanja in izjemen angažma terenske mreže so botrovali prepričljivemu rezultatu, s katerim je stranka potrojila zaupanje iz zadnjih evropskih volitev in dosegla drugi najboljši rezultat stranke sploh, v Evropski parlament pa sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena Tanja Fajon in dr. Milan Brglez.

Predsednik stranke mag. Dejan Židan je pri tem ocenil, da “tako dobrega rezultata na evropskih volitvah, ne v deležu in ne v številu prejetih glasov, stranka še ni dobila, zato se državljanom iskreno zahvaljujem.” Stranki to zaupanje daje odgovornost, da s svojimi idejami, rešitvami in ljudmi prispeva k naprednim spremembam v Evropi.

Židan je v izjavi za medije po seji predsedstva tudi ocenil, da je tokrat uspeh na volitvah dosegla tudi koalicija, saj je skupaj dosegla polovico mandatov. To po njegovih besedah skupaj z uravnoteženim uspehom obeh največjih vladnih strank daje obet za stabilnost koalicije. Še več, Socialni demokrati si po njegovih besedah želijo, da to partnerstvo nadgradijo tudi z zavezništvom na evropski ravni: “Partnerji smo doma, bodimo partnerji tudi v Evropi,” je poudaril Židan in ocenil, da je sedaj ključno, da Evropska unija dobi napredno vodstvo z vizijo, s katero se bodo poenotili tudi Evropejke in Evropejci. Imenovanje predsednika Evropske komisije je po njegovih besedah prvi korak, kjer si želi oblikovanje naprednega zavezništva socialdemokratskih, levih, zelenih in liberalnih sil, ki lahko spremeni ravnotežje na političnem zemljevidu EU v prid naprednim spremembam. “Nas zanima napredek. To partnerstvo, ki ga imamo sedaj v Sloveniji, želimo na nek način izvoziti tudi v EU. Cilj SD je, da skupaj z našo skupino socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu vzpostavimo partnerstvo z levico, zelenimi in liberalnimi strankami. Da kot napredno partnerstvo poiščemo predsednika komisije, ki bo garant za spremembe,” poudarja Židan.

Pri tem je ocenil, da je tudi v tej volilni kampanji nastopilo več naprednih list, ki so zagovarjale bolj odločno okoljsko in podnebno politiko, nove urbane rešitve, digitalizacijo in robotizacijo ter spremembe, ki jih prinašajo nove tehnologije, pa tudi več socialnih pravic na ravni EU, prilagojene novim okoliščinam. Pri tem je omenil iniciative in stranke, zbrani v listi Povežimo se, kot so Piratska stranka, Ekologi brez meja ali Lista kolesarjev in pešcev. Po Židanovih besedah si želijo v SD vzpostaviti projektno sodelovanje, saj lahko skupaj “ideje in rešitve, pa tudi znanje in energijo teh list, postavimo na skupno politično agendo in jih uresničimo na lokalni, nacionalni in evropski ravni.” Zato bo SD navedenim strankam in listam poslala vabilo na srečanje s ciljem, da se pri posameznih vprašanjih vzpostavi projektno sodelovanje.

SD: Odločen boj proti davčnim utajam

Boj proti davčnim utajam je v ospredju naših načrtov, da povečamo davčno pravičnost, zmanjšamo neenakosti in Evropo bolje pripravimo na prihodnost.