Prispevki

Brglez: “V SD se bomo vsakič znova zoperstavili zmanjševanju pomena NOB ter poskusom relativizacije nacističnih in fašističnih zločinov!”

Na seji Državnega zbora so v sredo, 20. marca, poslanke in poslanci že četrtič v zadnjih desetih letih na predlog opozicijske SDS obravnavali deklaracijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede predloga deklaracije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu je predstavil poslanec dr. Milan Brglez, ki je opozoril, da nas SDS s predlogom deklaracije še enkrat več vrača v preteklost.

Stališče PS SD si lahko preberete v nadaljevanju:

Socialni demokrati nismo prvi in verjetno tudi ne zadnji, ki v našem stališču ali v uvodu v razpravo pri tej točki dnevnega reda ugotavljamo, da gre za četrti poskus SDS, da bi Državni zbor odločal o isti zadevi. Glede na izid glasovanja na Odboru za pravosodje je jasno, da gre za vnovičen neuspešni poskus vsiliti Državnemu zboru, da bi se v našem pravnem redu dalo posebno veljavo eni izmed resolucij Evropskega parlamenta. Ne glede na to smo danes – ne po svoji izbiri – udeleženi v predstavi, ki je imela že nekaj ponesrečenih ponovitev, na kateri je publika že dala jasen signal, da je scenarij slab in da igralci s svojim nastopom v neprestanem ponavljanju izkrivljene zgodbe o grehu in krivdi niso prepričali.

Verjetno ni veliko logičnih argumentov, s katerimi bi si lahko razlagali vztrajnost SDS v vedno novem porazu. Šele ko se ozremo po kontekstu te razprave, je jasno, da ne gre za mazohizem predlagatelja, temveč uprizarjanje, katerega cilj je večni poraz ali večno vračanje istega, ki je srčika njegovega političnega in ideološkega programa.

Medtem ko je bila večina današnje seje usmerjena v prihodnost, nas SDS s predlogom deklaracije enkrat več vrača v preteklost. Natančneje v točno določeno točko preteklosti, v kateri se za SDS vse končna in hkrati tudi vedno znova začne. To je zgodovinsko obdobje neposredno po drugi svetovni vojni, iz katerega se SDS vedno znova napaja.  

Socialni demokrati nikoli nismo in nikoli ne bomo zavračali razprave o preteklosti. Slednjo moramo poznati, da bi znali razumeti sedanjost in načrtovati prihodnost ter se izogibati čerem napak iz preteklosti. Kot je dejal prvi nemški kancler po drugi svetovni vojni, ki je na lastni koži občutil grozodejstva nacističnega režima, krščanski demokrat Konrad Adenauer: »Oziranje v preteklost ima smisel le tedaj, če služi prihodnosti«. Ta Adenauerjeva misel najlepše oriše sedanjo razliko med nami in Slovensko  demokratsko stranko, še posebej na točki odnosa do zgodovinskih dogodkov med in po drugi svetovni vojni na območju današnje samostojne Republike Slovenije.

Ne glede na to, kako zapletena je preteklost, še posebej, ko zadeva obdobje vojne, ki je po svoji naravi vir trpljenja in krivic, smo bili Socialni demokrati že leta 1995 sposobni pomesti pred lastnim pragom. Na kongresu stranke v Slovenj Gradcu smo ostro obsodili povojne poboje, obsodili smo zlorabe, ki so jih zakrivile takratne oblasti nad posamezniki. Ostro smo obsodili tudi kršenje človekovih pravic, obsodili smo zlorabo prava in države za politične, razredne, verske in druge cilje. Vse našteto smo večkrat obsodili tudi že v Državnem zboru.

Prav tako smo aktivno in konstruktivno sodelovali pri zakonodaji o popravi krivic, pa tudi pri urejanju grobišč. Morda bi lahko naredili še več. Verjetno tako kot druge stranke. Vsi – tako politika kot družba – bi lahko morda še več naporov usmerili v podporo osvetljevanju zgodovine, v razjasnjevanje posameznih dvomov in zamegljenih okoliščin. A vsakdo, ki želi glede tega dejansko kaj narediti in ne le dajati vtisa, da nekaj dela, mora in bo moral začeti pri sebi.

Ne glede na to oziroma prav zato pa Socialni demokrati nikoli ne bomo iskali smisla v vračanju v preteklost zaradi preteklosti same. Še več, glasno in ostro bomo nastopili proti vsakemu poskusu spreminjanja zgodovine, ne glede na to, kako zapleteni in boleči so za nas nekateri njeni deli. Zagotavljamo, da se bomo vsakič znova zoperstavili zmanjševanju pomena narodnoosvobodilnega boja ter na drugi strani poskusom relativizacije nacističnih in fašističnih zločinov. Na tej točki noben kompromis, iz kakršnega se je rodila tudi sama Resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, za nas ni možen.

Zakonitost minevanja časa je, da počasi zgubljamo ključ do razumevanja preteklosti, kar omogoča, da SDS in njim podobni skušajo odpirati vrata drugačnim interpretacijam zgodovinskih dogodkov ter njihovo zlorabo za poskuse sedanjih in prihodnjih delitev. Prava nevarnost te in verjetno še kakšne prihodnje ponovitve današnje razprave je zamegljevanje sodobnih totalitarizmov, ki se razraščajo v sodobnih formalnih demokracijah.

Skoraj neverjetno se zdi, da smo dobrih sedemdeset let po tragičnih dogodkih dvajsetega stoletja v moderni Evropi – s formalno demokracijo tako na ravni Evropske unije kot na ravni držav članic hkrati utemeljeni na in zamejeni z vladavino prava ter varstvom človekovih pravic – priča vznikanju političnih opcij, ki opravičujejo in celo poveličujejo dejanja nekdanjih nacističnih in fašističnih voditeljev. Enako neverjetno se zdi, da SDS z njimi odkrito ter s ponosom simpatizira, jih podpira in z njimi sodeluje.

Ker je bi predlog deklaracije na matičnem delovnem telesu zavrnjen, bomo Socialni demokrati to točko dnevnega reda izkoristili kot priložnost in odgovornost, da v nadaljevanju razprave spregovorimo o nevarnosti tovrstne relativizacije ter dvoličnosti.

Socialni demokrati s podporo Marjanu Šarcu za mandatarja želimo, da Slovenija čim prej dobi novo vlado

Državni zbor je na izredni seji, v petek, 17. avgusta, začel postopek izvolitve kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca. Kandidaturo za mandatarja so s podpisi poslancev vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja poslancev SD Matjaž Han je v stališču Poslanske skupine SD povedal, da smo se Socialni demokrati za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. “Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje,” je poudaril Han.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred začetkom seje v izjavi za medije dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko ta čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. “Ta vlada bo prijetno presenetila, saj v tej koaliciji verjamemo, da bomo trdo delali prihodnja štiri leta. Ne bo ne prva in morda tudi ne zadnja manjšinska vlada,” je dejal predsednik SD. Židanu, ki so ga bodoči koalicijski partnerji predlagali za novega predsednika DZ, ni pomembno, kdaj bo na to mesto izvoljen. “Želim pa si, da ne bi bilo teh ostrih tonov, ki so nastali med novo koalicijo in NSi,” je še dejal. Na vprašanje, ali ima zagotovljene glasove za izvolitev, je Židan odvrnil, da so podpisali koalicijski protokol, ki tako predsedniku vlade in predsedniku DZ zagotavlja 52 glasov. “Tudi politiki moramo verjeti na dano in zapisano besedo,” je ob tem dodal predsednik SD.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Han, si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:

“Spoštovani,

3. junija 2018 smo se državljanke in državljani Slovenije tretjič zapored odpravili na predčasne volitve v Državni zbor. Klub temu pa lahko ugotovimo, da je mandat odhajajoče vlade trajal praktično vsa štiri leta ter da je pomembno doprinesel k umiritvi političnih in gospodarskih razmer ter zagotovil potrebno politično stabilnost za razvoj naše države. Volitve 3. junija so nam prinesle močno razdeljen Državni zbor RS. Toliko strank, devet, ni bilo v Državnem zboru RS še nikoli. Posledica tega je velika razdrobljenost političnih skupin. Zato smo morale in moramo še naprej vse stranke vložiti toliko večji napor pri sestavljanju vlade.

Kljub tej razdrobljenosti pa nam podrobnejši pogled na rezultat volitev kaže tudi, da so ljudje so na volitvah večino glasov namenili političnim strankam levosredinske, leve in sredinske politične opredelitve. In te stranke bomo danes podprle imenovanje Marjana Šarca za Predsednika Vlade Republike Slovenije. Gospod Šarec je kot uspešen župan uspel prepričati drugo največje število ljudi na volitvah. In da ne bo kakšne pomote: to, da drugouvrščeni na volitvah sestavi vlado ni nič novega v Sloveniji, pa tudi sicer v EU najdemo številne takšne primere.

Socialni demokrati smo se za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje.

Z imenovanjem gospoda Šarca in nato celotne ministrske ekipe bomo postavili temelj za uresničitev koalicijskega sporazuma, ki med drugim določa, da bomo: skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo.

Sporazum tudi določa, da bomo namenili več sredstev za raziskave in razvoj ter ustrezno uredili povezovanje znanosti in gospodarstva in prenovili nacionalni raziskovalni sistem ter s tem tudi postavili potrebne temelje za razvoj naše države.

Prinaša pa današnje imenovanje gospoda Šarca in nato imenovanje ministrske ekipe, ki bo sledilo, neko novost v slovenski politični prostor: vlada gospoda Šarca bo imenovana z glasovi na podlagi ločenega sporazuma o sodelovanju med levo-sredinskimi vladnimi strankami in zunanjo stranko Levica. Dobili bomo torej tako imenovano manjšinsko vlado, ki pa tudi ni nič dramatičnega ali hudo drugačnega kot lahko vidimo drugje v Evropski uniji, saj je skoraj ena tretjina vlad v EU takšne narave, pri čemer velja povedati še, da med njimi najdemo številne uspešne države.

Seveda pa bo ta novost na Slovenskem od vseh, ki stopamo na to pot, zahtevala novo, višjo stopnjo politične kulture. Zavedati se moramo, da smo na nek način vsi hkrati nadomestljivi, tako ali drugače, vendar moramo zaradi potrebe in koristi države narediti vse v naši moči, da zagotovimo politično stabilnost in ustrezen razvoj naše države.

Socialni demokrati bomo glede na zaupanje volivk in volivcev na preteklih volitvah prevzeli svoj del odgovornosti za oblikovanje naslednje slovenske vlade, saj smo samozavestni in si upamo prevzeti odgovornost tudi takrat ko je težko, ne samo ko je lahko. Naredili bomo vse v naši moči, da Slovenija postane bolj socialna, bolj napredna in bolj solidarna ter gospodarsko uspešna država.

Verjamemo, da bo naše današnje glasovanje v podporo gospodu Šarcu prvi korak na tej poti.

Srečno Slovenija.”

 

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Poslansko vprašanje Škoberneta premierju Cerarju glede davčne razbremenitve srednjega razreda

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se je začela redna februarska seja Državnega zbora. Iz vrst koalicijskih poslanskih skupin je vprašanje premierju zastavil poslanec SD Jan Škoberne, in sicer glede namere vlade za davčno razbremenitev srednjega razreda. Poslanca Škoberneta je zanimalo kako premier Cerar ocenjuje predlog Socialnih demokratov, da se uvede dodatni 34-odstotni dohodninski razred, hkrati pa se dvigne zgornjo mejo obdavčitve 27-odstotnega dohodninskega razreda na 30.000 evrov.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta predsedniku vlade Miru Cerarju in odgovore nanj si lahko preberete v magnetogramu seje DZ:

Jan Škoberne:

Spoštovani predsednik Vlade, cenjeni ministrski zbor, kolegice in kolegi tudi vam prav prijeten dober dan. Drugo leto te koalicijske Vlade hkrati pomeni tudi drugo leto stabilne gospodarske rasti, stabilnega trenda zniževanja brezposelnosti in ključne spremembe v izvajanju politik te države, od sanacij posledic hude gospodarske in finančne krize, k investicijam v dvig standarda ljudi in razvoja naše države. Ključni ukrepi, ki bi jih bilo mogoče povzeti skozi fiskalno stabilizacijo, skozi dvig minimalnega dohodka prebivalcev, skozi sproščanje ključnih ukrepov, ki jih je zamejil ZUJF in so pomembni za standard ljudi, kot je denimo sproščanje otroških dodatkov in povečanje števila štipendij, pa seveda potrebujejo ustrezne nadgradnje, ki jih vsaj Socialni demokrati vidimo predvsem skozi davčno reformo, ki mora razbremeniti srednji razred in omogočiti delodajalcem, gospodarstvu, da ustrezno razbremenijo strošek dela, da ustrezno nagradijo svoje zaposlene, ter, da na tak način dosežejo višjo učinkovitost dela, višjo produktivnost in posledično ohranjanje doseženega standarda gospodarske rasti in dosežnega standarda rasti novih delovnih mest zaposlenosti.

Zato me, spoštovani predsednik Vlade zanima, kakšne so namere in predvideni ukrepi Vlade v zvezi z finančnimi ukrepi, z davčno reformo, ki morajo prinesti razbremenitev srednjega razreda, okrepitev domače potrošnje, kot njeno posledico in seveda stabilizacijo gospodarske rasti, ki se po podatkih, ki so bili predstavljeni v prejšnjem tednu tudi v prihodnjem letu kaže kot ena izmed ključnih posledic ukrepov te koalicijske vlade. Hvala lepa.

Miro Cerar:

Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Že z podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015 – 2016 se je Vlada zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranje javno-finančnih bremen s ciljem znižanja obremenitev dela. Slovenija ima nizko in konkurenčno obdavčitev dohodkov pravnih oseb in visoke stroške dela. Tako, da če imamo na določenem področju davčno preobremenitev v primerjavi z drugimi državami EU razmeroma visoko, drugod pa razmeroma nizko, potem seveda moramo opraviti ravno to čemur rečemo davčno prestrukturiranje. Pri zasledovanju cilja takšnega prestrukturiranja bo treba uresničevati tudi cilj konsolidacije javnih financ. To pomeni, da bo Vlada v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem, ko bo na drugi strani pripravila ukrepe s katerimi bo pokrila izpad prihodkov. Zasledovala se bo enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev.

Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogu z delodajalci in delojemalci, saj prav socialni dialog predstavlja temelj za doseganje širokega družbenega soglasja o prihodnjem razvoju Republike Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je potrebno utrjevati, razvijati in poglabljati. Vlada je prve korake v smeri razbremenitve stroškov dela in s tem vzpostavitve bolj učinkovitega in rasti prijaznega davčnega sistema ob hkratnem zasledovanju cilja do doseganja javnofinančne konsolidacije že storila, in to s spremembo dohodninske lestvice konec leta 2015, kot veste. V letu 2016 pa bo nadaljevala z ukrepi, ki bodo pomenili znižanje obremenitev tistih stroškov dela, ki so mednarodno primerljivo nadpovprečno obremenjeni. Primerjalna analiza namreč kaže, da so stroški dela do povprečne plače zmerni, breme pa se začne povečevati pri plači, ki znaša 1,6 povprečne in se z rastjo plač še dodatno povečuje. Imamo nadpovprečno obremenjeno delo najbolj produktivnih in najbolj izobraženih kadrov.

Vlada načrtuje ukrepe v smeri pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, delom in premoženje, to se pravi kapitala. Zastavljeni bodo ukrepi za zmanjšanje obremenitve dela kot tistega dejavnika, ki med davčnimi ukrepi negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja pomembno oviro za gospodarsko rast. Predvidoma naj bi dosegli 60 do 90 milijonov evrov razbremenitev pri stroških dela. Vendar pa se bodo rešitve na tem področju pripravilo le na način prestrukturiranja javnofinančnih bremen iz načela enakomerne in pravične porazdelitve. Cilj pa je zagotavljanje ključnega ekonomskega cilja, torej okrepitve gospodarske rasti ob istočasnem zagotavljanju javnofinančne konsolidacije. Posebna pozornost bo pri tem namenjena tudi poenotenju prispevnih osnov od katerih se obračunavajo prispevki za socialno varnost. S tem ukrepom bomo dosegli tudi pomembne posredne učinke, ki se jih lahko pričakuje skozi administrativno poenostavitev in normalizacijo razmer na trgu dela. Konkretni predlogi, ki jih seveda, spoštovani gospod poslanec, navajate pa bodo natančno ocenjeni v skladu s cilji, ki jih reforma davčnega prestrukturiranja zasleduje. Hvala lepa.

Jan Škoberne:

Spoštovani gospod predsednik. Veselijo me besede, ki ste jih povedali ob odgovoru na moje vprašanje, ker pomeni, da lahko računamo na dvig konkurenčnosti naše države na eni strani in na to, da se Vlada zaveda temeljnega cilja, to je povečanja potrošnje, ki mora dvigniti oziroma dvigovati gospodarsko rast in hkratne razbremenitve naših ljudi, ker brez davčne razbremenitve tudi ne moremo pričakovati realnega dviga življenjskega standarda in moči potrošnje v državi.

Me pa kljub temu dopolnilno zanima, kako osebno ali kot Vlada gledate na vprašanje oziroma možnost uvedbe dodatnega dohodninskega razreda, ki bi povečal pravičnost dohodninske obremenitve prebivalcev.  Ali lahko morda računamo tudi, kar ocenjujemo Socialni demokrati, da bi bilo ključno, bistveno razbremenitev 13. in 14. plače, kar se je marsikje po svetu izkazala kot zelo pomembna komponenta zagotavljanja notranje potrošnje in seveda tisto, kar je vprašanje s te strani zelo pogosto, kakšen je sedaj odnos do spremembe ali revitalizacije zakona, ki ureja tudi delitev dobička med zaposlene, glede na to, da obstoječi zakon ne daje rezultatov, ko smo si jih želeli ob njegovem sprejemu.

Miro Cerar:

Hvala za to dodatno vprašanje. Kot sem rekel, se ta hip ni še primerno izrekati o teh konkretnih rešitvah. Poglejte, vse te rešitve so na mizi, tudi vaš predlog. Gre pa za to, da moramo iti skozi nek socialni dialog tukaj. Torej, povprašati še dodatno delodajalce, delojemalce, se pravi sindikate, predstavnike delavcev in drugih. Seveda ne nazadnje je tudi zelo pomembno politično okolje, skratka treba je tudi na političnem polju doseči nek konsenz. Zagotovo, kot sami veste, si ta Vlada resnično prizadeva za pravičnejšo porazdelitev teh bremen in pa takšno, ki bo na eni strani zagotovila večjo učinkovitost gospodarstva in tudi preprečila ta beg možganov v tujino, ki se je dogajal v preteklih letih in na drugi strani omogočile razbremenitev, kot smo že lansko leto naredili, srednjega razreda in omogočiti delavcem neke spodobne plače, spodobno življenje.

Seveda za to so potrebni tudi drugi ukrepi, razvoj gospodarstva na sploh, socialni ukrepi, vse to kar Vlada dela. Se bomo pa zagotovo zavzemali za to, da bomo do teh ukrepov prišli skozi nek intenziven dialog v prihodnjih  mesecih, da bomo na nek  način dosegli nek konsenz o temu koraku naprej, ki bo na eni strani, kot sem rekel, razbremenil gospodarstvo, da bo še lažje delalo, izvažalo, tako kot dobro delajo sedaj. Tudi administrativna bremena moramo zmanjšati in vse ostalo. na drugi strani pa, da bomo tudi pravični do delavcev, torej do delojemalcev na splošno. Tako, da ta proces se sedaj zelo intenzivira.

Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva

Minister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.

Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.

Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.