Prispevki

Socialni demokrati ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Socialni demokrati smo že večkrat obsodili vse povzročitelje žrtev in krivic v dvajsetem stoletju: brez razlikovanja, vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. In iz tega nismo kovali pristranega političnega kapitala. Ko gre za žrtve, s človeškega stališča ni razlik. Slovenija ima glede tega vprašanja do od vseh držav še najbolj čiste roke: prvi smo se uprli fašizmu, ko smo v Marezigah leta 1920 nagnali fašiste, ki so hoteli preprečiti Slovencem, da bi volili, nato smo ustanovili TIGR, nato dognali nevarnost nacizma in organizirali upor z OF na čelu, premagali smo nacizem in fašizem, organizirano delovali proti diktaturi kralja Aleksandra in se leta 1948 definitivno odlepili od stalinizma in komunizma po sovjetskem vzoru.

Bili smo nosilci samoupravljanja in neuvrščene politike, ki sta bili takrat prepoznani kot alternativi mezdnemu položaju delavcev, hegemonije velikih sil in blokovske delitve sveta. Leta 1990 smo se odločili za strankarsko demokracijo in leta 1991 za samostojno državo. To pa so zgodovinska dejstva, ki jih ne more potvoriti nobena politika!

Danes je povsem jasno, da desničarjem v Evropi ne gre in ni šlo za obsodbo holokavsta, niti ne nacizma in fašizma, niti ne stalinizma, temveč zgolj in samo za promocijo nacizma, fašizma in kolaborantstva. Tudi s praznovanjem ustanovitve domobranstva na Slovenskem, kolaborantske vojske, so jasno pokazali, da ne gre za spomin na žrtve nacizma in drugih totalitarizmov. To je projekt vrednotne in politične destabilizacije Slovenije in Evrope.

Gre za neizmerno provokacijo, na katero morajo vse protifašistične sile odreagirati. Gre za poskus rehabilitacije najbolj zločinskega režima v zgodovini človeštva in njihovih kolaborantov. Za Slovenijo in slovenski narod je to še toliko bolj boleče in tragično, saj so nacisti in fašisti izpolnjevali program popolne asimilacije ter sistematičnega uničenja slovenskega naroda, program, ki je poleg Židov in Romov najbolj prizadel Slovence. In kdor je kolaboriral pri tem programu si ne zasluži časti, temveč najhujšo grajo in zavrnitev.

Današnjim mladim generacijam Evropejk in Evropejcev na srečo ni bilo treba živeti v totalitarnem ali avtoritarnem režimu. A tega dejstva nikoli ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Za slovenske Socialne demokrate je zato izjemno pomembno, da ohranjamo spomin na zgodovino in je ne potvarjamo ter se vsi skupaj zavedamo, kako zelo drugačna je Evropa v primerjavi s preteklostjo. Zato je Evropska unija s svojimi demokratičnimi sistemi, svoboščinami in spoštovanjem pravne države ter temeljnih pravic posameznika za nas, Socialne demokrate in za vse prihodnje rodove, prava pot, da se tragedije iz prejšnjega stoletja ne bi nikoli več ponovile.

Židan ob otvoritvi 54. sejma AGRA: “Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem.”

V Gornji Radgoni se je v soboto, 20. avgusta, odprl 54. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, ki ga je simbolično s sprejemom košare stročnic v luči mednarodnega leta stročnic, letos otvoril predsednik vlade. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je v slavnostnem govoru izpostavil pomembnost varovanja naravnih virov, še posebej kmetijskih zemljišč. Varovanje kmetijskih zemljišč je podprl tudi predsednik vlade, ki je v nagovoru dejal, da bo zemljo možno pozidati, kot se je to dogajalo v preteklosti, le še izjemoma. Sicer pa je minister v nagovoru posebej izpostavil mlade kmete v katerih “prepoznavamo prihodnost slovenskega kmetijstva”, in dodal, da verjame, “da če bodo mladi kmeti bolj prevzeli kmetijstvo v svoje roke, bo razvoj hitrejši”.

Minister Dejan Židan je v svojem govoru na otvoritvi sejma AGRA, izpostavil predvsem pomembnost varovanja slovenskih kmetijskih zemljišč, za katere Slovenija v 25 letih samostojnosti ni skrbela zgledno. Kot je dejal Židan, smo imeli pred 25 leti 560.000 hektarjev obdelovalnih kmetijskih površin. Zaraščanje in predvsem pozidava, sta v tem obdobju povzročili, da smo izgubili 15 odstotkov kvalitetnih kmetijskih zemljišč. “To je nedopustno, škodljivo in naša država si to ni zaslužila,” je povedal minister Židan ter dodal, da nam pa je uspelo izgubljanje kmetijskih zemljišč v zadnjih letih ustaviti. Vse od leta 2010 vlagamo velike napore, da ljudem in odločevalcem dopovemo, da naravna bogastva niso naša.

“Naravna bogastva mi samo upravljamo in smo jih dolžni predati svojim potomcem,” je dejal Židan. Ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč je po besedah ministra Židana pomembno tudi iz razloga prehranske varnosti. “Danes mogoče ne občutimo, da je hrana vrednota, ker jo je v tem trenutku preveč. Nobena projekcija, ki jih poznam ne govori o tem, da bo prehrane preveč tudi v bodoče. Vse projekcije, ki jih poznam govorijo, da bo hrane premalo,” je povedal minister in pozval vse, da po najboljših močeh pomagajo pri zaščiti slovenskih kmetijskih zemljišč in s tem dolgoročne prehranske varnosti. Zato minister Židan poziva vse odgovorne za slovenska kmetijska zemljišča in za slovensko proizvodnjo hrane, da pomagajo pri varovanju slovenskih kmetijskih zemljišč, ker so brez njih so vsi pogovori, vsi sejmi in vse ostalo povsem brez pomena. Minister Židan je kmetom tudi obljubil pomoč vlade ob izzivih, ko so cene zaradi presežkov nizke.

Kmetijski minister Židan se je v nagovoru dotaknil tudi mladih kmetov in s tem povezano skrbjo za prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja. “V posebno veselje mi je, da je Ministrstvo za kmetijstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica in predstavniki mladih kmetov podpisalo poseben akcijski načrt, kako izboljšati položaj mladih kmetov. V mladih kmetih je novo znanje, nova energija in tudi pogum,” je poudaril Židan. Minister je na koncu vse zbrane povabil na ogled razstavnega prostora Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, kjer so izpostavljene teme projekt za svetovni dan čebel, mladi kmeti in mednarodno leto stročnic. Po slavnostni otvoritvi sta si minister Židan in predsednik vlade Cerar, ogledala sejem AGRA in si ogledala razstavni prostor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je minister Židan podrobno predstavil interaktivni razstavni paviljon, ki je namenjen promociji Svetovnega dneva čebel.

Predsednik SD in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan ter državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša pa bosta v sredo, 24. avgusta, na sejmu AGRA sprejela in vodila delegacijo Socialnih demokratov, v kateri bodo poslanci SD na čelu z vodjo Matjažem Hanom, ministrici in župani iz vrst SD ter vodstva lokalnih organizacij SD v Pomurju.

Komentar dr. France Križanič: O razprodaji Slovenije

Odločitev države za prodajo svojega deleža v danem podjetjuje stvar mikroekonomske presoje in ne vodenja ekonomske politike. Če je podjetje pomembno za delovanje narodnega gospodarstva, ima njegova prodaja lahko tudi večje narodnogospodarske posledice. Za podjetja, ki so naravni monopoli (na primer Telekom in Aerodrom Ljubljana) je prodaja tvegana, saj prepušča monopolni prihodek privatnikom in najverjetneje njegov odliv v tujino. Nekateri gospodarski subjekti (kot sta na primer NKBM ali paMercator) s svojimi storitvami omogočajo delovanje dobršnega dela našega gospodarstva. Delujejo torej kot t.i. »mrežna podjetja«. Za podjetja kot so Elan, Fotona, Helios in Unior velja, da so razvojno intenzivna. Prevzemnik jih bo v procesu prilagajanja svojemu načinu poslovanja ustrezno zmanjšal in prilagodil svojim interesom (pri Elanu lahko ta proces opazujemo ob opustitvi programa razvoja in proizvodnje skakalnih smuči). Kupec podjetja pridobi trg in odpravi konkurenco, slovensko narodno gospodarstvo pa izgubi delovna mesta srednjega sloja: upravljavce, razvijalce, tržnike, tehnologe in vsa ostala delovna mesta vezana na uspešno delujoča jedra podjetij.

Prodaja podjetij, ki nimajo narave monopolov, niso zelo razvojno intenzivna in ne oskrbujejo ali odkupujejo blaga in storitev od večjega dela slovenskega gospodarstva, na prvi pogled ne predstavlja večjega makroekonomskega problema. Takšni primeri, vključeni v različne državne načrte odprodaje, so: Aero, Cinkarna Celje, Paloma, Terme Olimia. Podjetja, kot so Žito, Ljubljanske Mlekarne, Pivovarna Union in Laško smo že odprodali. Vprašanje je kaj bo od teh gospodarskih subjektov ostalo po njihovem prevzemu? Iz dosedanjih centrov razvoja na nekem sicer omejenem področju bodo postala hčerinske družbe za proizvodnjo in prodajo. Lastnik jih bo uporabljal dokler se stroški (zlasti plače) ne povišajo do take mere, da se mu bo izplačalo proizvodnjo preseliti tja kjer so ti stroški (plače) nižji. V jeziku teorije mednarodnih ekonomskih odnosov bi rekli, da smo podjetja proizvodnega ciklusa (ta ki z angažmajem znanja kreirajo raznolikost ponudbe na trgu) spremenili v t.i. »footloose« podjetja (ta, ki se selijo v območja z najnižjimi stroški).

Seveda pa so v Sloveniji podjetja, ki bi jim zelo koristil kredibilen strateški partner. Vendar jih je treba temu partnerju tudi prodati. Takšno podjetje je bilo na primer Adria Airways. Tako kot je bila prodana, predstavlja »laboratorijski primer« na katerem bomo lahko opazovali, kako bo novi lastnikspreminjal poslanstvo tega podjetja ne glede na potrebemobilnosti slovenskega prebivalstva.

Vprašajmo se še, kakšne bodo končne posledice, če bo začet proces razprodaje podjetij s sedežem in težiščem svojih razvojnih funkcij v Sloveniji stekel do konca (Mercator ob prevzemu ni bil državno pač pa privatno podjetje, proces prodaje podjetij po letu 2012 je sprožila država, a je bil precej širši od prodaje državnih deležev). Ob nadaljevanju nepremišljene razprodaje in transformacije samostojnih podjetij v podružnice bo Slovenija namreč dosegla raven, ko pri nas ne bo več možno uvajati gospodarskega razvoja, akumulacija bo odtekala, podjetja infrastrukturne narave pa bodo skrčila svojo ponudbo. Zopet bomo polkolonija in takokot na koncu 19. stoletja se bomo soočili z eksodusom (med 1880 in 1910 se je, po podatkih Enciklopedije Slovenije, odselila približno tretjina našega prebivalstva). Za razliko od takratnih razmer si bodo tokrat morali ljudje, ki bodo ostali,zelo verjetno za svoj obstoj pomagati z razbojništvom. Gre zaobliko preživetja obstrancev, izključenih ali ubogih (teoretično jo je v knjigi »Razbojniki« obdelal angleški zgodovinar Eric Hobsbawm). V sodobnem svetu razbojniške tolpe oziroma združbe imenujemo »gangs«.

Naj končam optimistično. Ko je Nobelov nagrajenec Simon Kuznets (za bralce Svobodne besede: od 1942 do 1944 je vodil »Bureau of Planning and Statistics, War Production Board«, državni organ, ki je v ZDA organiziral proizvodnjo za vojaške potrebe) empirično analiziral kaj vpliva na moderno gospodarsko rast, je odkril štiri t.i. nacionalne faktorje (velikost, lega, naravne danosti ter zgodovinska dediščina narodnega gospodarstva), zaradi katerih se ta med državami razlikuje. Po drugi strani pa je ugotovil, da obstajajo tudi trije t.i. transnacionalni (vsem skupni) faktorji: (1) sistem produkcije, ki temelji na tehnološkem potencialu danem z dosežki znanosti, (2) želja po višjem življenjskem standardu ter (3) nacionalna država. Proces razprodaje Slovenije (njenih ključnih podjetij) je po 2012 postal možen zaradi nedelovanja (neustreznega delovanja) Kuznetsovega tretjega transnacionalnega faktorja: organizirane nacionalne države. Začetek sodne obravnave odgovornih za destabilizacijo Slovenije (namenjeno ustvarjanju pogojev za razprodajo Slovenije) pomeni, da tak scenarij ni neizogiben. Morda pa vendarle lahko ostanemo optimisti.

Minister Židan po srečanju s kitajskimi partnerji: Sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko raste, izvoz hmelja je letos zgodba o uspehu

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minister mag. Dejan Židan sprejel namestnika kmetijskega ministra LR Kitajske Chen Xiaohua. Sogovornika sta izpostavila odlično sodelovanje med državama, ki že daje rezultate. “Gospodarsko sodelovanje poteka zelo dobro, izmenjava se povečuje, pričakujemo pa krepko povečanje v prihodnje,” je po srečanju dejal slovenski minister Židan. Ob tem je še izpostavil, da je letos zgodba o uspehu izvoz slovenskega hmelja, saj je v samo prvih treh mesecih Slovenija letos na Kitajsko izvozila za skoraj milijon evrov hmelja, medtem ko je v celem lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.

Slovenija po besedah ministra Dejana Židana sodelovanje s Kitajsko ocenjuje kot zelo dobro. Pri tem je posebej izpostavil mehanizem 16 + 1, ki ga združujejo države vzodne in srednje Evrope ter Kitajska, na področju gozdarstva pa ga vodi prav Slovenija. Minister se je po srečanju v izjavi za medije namestniku kitajskega ministra za kmetijstvo zahvalil, da je Kitajska omogočila hiter postopek pridobivanja dovoljenje za izvoz mlečnih proizvodov, ki so jo nedavno dobile 4 mlekarne za skupaj 5 obratov. Židan je povedal, da se bodo prvi izvozi mlekarn dogodili že ta mesec in pri tem dodal, da je letošnji uspeh izvoza slovenskih produktov na Kitajsko hmelj, ki smo ga izvozili v vrednosti milijona evrov, medtem ko je v lanskem letu izvoz hmelja dosegel približno 600.000 evrov.

“Trenutno potekajo dogovori za pridobitev uvoznih dovoljenj na področju rib in ribjih proizvodov, perutnine in perutninskih proizvodov, svinjine ter proizvodov iz svinjine ter medu in čebeljih proizvodov”, je pojasnil Židan. Po besedah ministra so na kitajskem tržišču zaznali interes tudi za mlevske proizvode, oljčno olje in vino, uvozna dovoljenja pa za živila rastlinskega izvora niso potrebna. Državi bosta krepili sodelovanje na vseh področjih še naprej, potekajo pa tudi priprave na  obisk slovenske politično – gospodarske delegacije na kmetijskem sejmu na Kitajskem, ki se bo odvijal novembra letos, ob robu katerega bo potekalo tudi 3. srečanje kmetijskih ministrov držav 16+1.

Namestnik kitajskega ministra za kmetijstvo Chen Xiaohua je izjavi za medije poudaril, da slovenski kmetijski izdelki na Kitajskem uživajo velik ugled. Na kitajskem imajo zahtevno tržišče, kjer je konkurenčnost odvisna od izbire potrošnika. Po njegovih besedah so slovenski izdelki visoko kakovostni t.i. zeleni, zato je po njegovih besedah na tem področju veliko potenciala. Želijo pa si tudi, da bi se kakovostni kitajski proizvodi pojavili na slovenskih trgovskih policah.

“Pri izvozu kitajskih kmetijskih izdelkov na slovensko tržišče bomo spodbujali blagovno izmenjavo, saj bodo v le tako spoznali okus in navade slovenskega potrošnika,” je povedal Chen Xiaohua. Glede nadaljnjega sodelovanja med državama je namestnik ministra Chen dejal, da je prvenstvena naloga skupnega delovnega mehanizma 16+1 določiti prednostna področja in naloge. “Kitajska od skupnega sodelovanja skozi mehanizem 16+1 pričakuje dobro sodelovanje s Slovenijo tudi na področju raziskav v kmetijstvu,” je dodal Chen Xiaohua. Po besedah Chen Xiaohua pa bo Kitajska ponudila sodelovanje tudi pri udeležbi Slovenije na kmetijskem sejmu novembra letos.

Minister Židan začetku delovanja državnega gozdarskega podjetja: Verjamem v ponovni zagon gozdno-lesne verige v Sloveniji

“Ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) je zgodovinski dogodek za Kočevsko in Slovenijo,” je na novinarski konferenci ob začetku delovanja podjetja ocenil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. Prvi mož družbe SiDG Miha Marenče želi, da bi bila družba pomemben igralec pri dobavi gozdno lesnih sortimentov. “Prvič v 25 letih je država ustanovila proizvodno gospodarsko družbo, ki ima sedež na območju, ki je razvojno ogroženo,” je dejal Židan. Pojasnil je, da je bil koncesijski model upravljanja z državnimi gozdovi unikaten in je dajal slabše rezultate od pričakovanih, saj med drugim ni dajal spodbude gozdno-lesni verigi.

Pri novem modelu upravljanja bodo upoštevali najboljše primere dobrih praks v tujini, zaradi katerih Židan pričakuje boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi. Med drugim so si ogledali upravljanje z bavarskimi deželnimi gozdovi, kjer je nov sistem začel optimalno delovati po približno treh letih. Minister Židan je izpostavil tudi jasne cilje nove družbe, in sicer doseganje čimvišjega donosa ob upoštevanju ekosistemskih koristi gozda. Bodoči razpisi naj bi omogočali, da se lahko nanje prijavijo tudi manjši izvajalci, dostop do dela v državnem gozdu pa bodo imele tudi gozdno-hribovske kmetije.

Židan in ekipa SiDG v gozdu

“Pomembna nam je transparentnost del in transparentnost prodaje lesa,” je dejal Židan. “Tako bomo lahko ponovno priče zagonu gozdno-lesne verige v Sloveniji, zato sem tu optimist,” je dodal minister. Spisek ustreznih članov nadzornega sveta bo po ministrovih zagotovilih znan do 11. julija. Svoje predloge bodo potem podali ministrstva za finance, gospodarstvo, kmetijstvo in okolje, en predlog bo dala opozicija, tri pa zaposleni v družbi. “Imam velika pričakovanja, verjamem, da jih boste zaposleni uresničili. Prvi meseci verjetno ne bodo optimalni,” je dejal Židan.

V.d. direktorja družbe Slovenski državni gozdovi Miha Marenče je pojasnil, da bo družba teritorialno razporejena, imela bo štiri poslovne enote – Kočevje, Ljubljana, Maribor in Postojna, te se bodo delile na še 13 operativnih enot. S Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je na novo družbo danes prišlo 38 zaposlenih, večinoma gozdarjev. Najprej bodo poskrbeli za sanitarno sečnjo, za katero jim pošilja odločbe Zavod za gozdove.

“Pri prvih razpisih smo usmerjeni v sanitarno sečnjo, saj so podlubniki naša prioriteta, v naslednjem tednu pa bo objavljen razpis tudi za redno sečnjo,” je pojasnil Marenče. Za hlodovino je družba do danes prejela okoli 100 ponudb, štiri iz tujine. “Želimo, da je slovenska primarna lesna industrija pri tem uspešna, želimo spoštovati cilje, ki so nam naloženi, torej da smo tudi pomemben igralec pri dobavi gozdno-lesnih sortimentov,” je še dodal Marenče.

Židan in Marenče

Vlada je na račun novega podjetja že nakazala 20 milijonov evrov in predvidela njihovo porabo za najem ali nakup in ureditev poslovnih prostorov (6,56 milijona evrov), postavitev vsaj štirih logističnih centrov in skladišč po državi (devet milijonov evrov), nadgradnjo računalniške in programske opreme (1,8 milijona evrov), nakup opreme in strojev, potrebnih za sečnjo in transport – predvidoma dveh žerjavov, štirih kompozicij za strojno sečnjo, 15 traktorjev in 20 tovornjakov (10,5 milijona evrov).

Družba še nima nadzornega sveta, zato bo to nalogo opravljala vlada, ki je družbi že dala predhodno soglasje za sklepanje več pravnih poslov. Med drugim za nabavo mobilnih terminalov do vrednosti 200.000 evrov, za nabavo zaščitnih delovnih sredstev za zaposlene do vrednosti 120.000 evrov, nabavo računalniške opreme s komunikacijskimi povezavami do vrednosti 190.000 evrov, nabavo terenskih vozil do vrednosti 150.000 evrov, oddajo del sečnje, gojitvenih in varstvenih del ter del na gozdni infrastrukturi do vrednosti 4,1 milijona evrov in prodajo gozdnih lesnih sortimentov do vrednosti 8,02 milijona evrov.

Minister Židan na konferenci Slovenije in nemške dežele Saške poudaril pomen ekosistemskih storitev gozdov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje in kmetijstvo nemške dežele Saške sta v Bruslju pripravili konferenco na temo »Podnebne spremembe in ekosistemske storitve gozdov – primer Slovenije in dežele Saške«. Dogodka sta se udeležila oba pristojna ministra mag. Dejan Židan in Thomas Schmidt. Na konferenci so izpostavili, da zavedanje o neposrednih in posrednih koristih, ki jih ljudje dobimo iz gozdov narašča, zato se ustrezno razvija tudi način evidentiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev. Po mnenju govornikov ekosistemske koristi iz gozda koristijo ljudje, zato je treba te storitve ustrezno ovrednotiti in tudi zagotoviti plačilo s strani uporabnikov.

Konferenco z mednarodno udeležbo je v svojih prostorih pripravilo predstavništvo dežele Saške pri EU v sodelovanju s Slovenijo, udeležili pa so se je številni strokovnjaki s področja gozdarstva, strokovnih institucij, Evropskega parlamenta, in drugi. Na njej so različni nastopajoči predstavili dobre prakse in značilnosti gozda in sektorja v Sloveniji in na Saškem.

Posvet o gozdovih v Bruslju

Udeležence konference sta nagovorila tudi slovenski in saški minister. Minister Dejan Židan je poudaril, da je gozd v Sloveniji izrednega pomena. “Ne gre samo za lesno bogastvo, za naravni vir, ki ga moramo trajnostno upravljati, ampak tudi za izredno bogastvo biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi,” je povedal Židan, ki je ob tem dodal, da je gozd ekosistem, ki s svojimi dobrinami in storitvami prispeva k ohranjanju dobrega stanja nadzemnih in podzemnih voda, kakovostnih virov pitne vode, zdravja prebivalcev ter kulturne dediščine, hkrati pa omogoča razvoj turizma in rekreacije.

Židan na posvetu o gozdovih

“Pri tem prihaja do soočanja zasebnega interesa lastnikov gozdov in javnega interesa; ravnotežje med njima ureja država tudi s proračunskimi sredstvi za delovanje javne gozdarske službe ter financiranjem in sofinanciranjem različnih ukrepov,” je še dodal Židan. Ob koncu dogodka je minister znova nagovoril zbrane in dejal, da ekosistemske storitve gozdov niso brezplačne in da jih najlažje zagotavljamo skozi državne gozdove.

Schmidt na posvetu o gozdovih v Bruslju

Saški minister Thomas Schmidt je poudaril, da morajo biti cilji v gozdu raznoliki, izpostavil pa je preveč administrativnega dela. “Ko gre za nadziranje in poročanje, je treba omejiti birokracijo; preveč administriranja, namreč lastnikom gozdov otežuje upravljanje,” je zaključil saški minister Schmidt, ki bo prihodnji konec tedna tudi na uradnem obisku v Sloveniji.

Gozd sicer pokriva kar 40% površine EU, opravlja pa pomembne funkcije in vloge. Prav funkcije, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo lesa, ampak z zagotavljanjem čiste pitne vode, rekreacije in oddiha v gozdovih, so vedno bolj pomembne, še zlasti zaradi dejstva, da 75% ljudi v EU živi v urbanem okolju.

Na konferenci so bila predstavljena tudi prizadevanja na ravni EU, da se gozdovom prizna ta najširši pomen, nova strategija EU za gozdove prav temu področju posveča posebno pozornost. Evropska komisija, v sodelovanju z državami članicami, prav sedaj izvaja pomemben projekt v zvezi z določitvijo in vrednotenjem ekosistemskih storitev gozdov na ravni celotne EU. Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da mora koncept, ki bo sprejet v zaključni fazi, omogočiti, da se pri določitvi in vrednotenju ekosistemskih storitev upošteva raznolikost gozdov in gozdarstva posamezne države. V razpravi so se dotaknili tudi drugih aktualnih tem, med drugim tudi vplivu na ta sektor po izstopu Velike Britanije iz EU.

Ekonomist dr. France Križanič: Gospodarska rast v Sloveniji se nadaljuje, obeti pa so mešani

V prvem letošnjem četrtletju je bil slovenski bruto domači produkt merjeno v evrih za 3.6% večji kot pred letom. Statistični urad Republike Slovenije je izračunal realno rast v višini 2.5% in rast cen po katerih se ta produkt meri za 1.1%. Od prvega četrtletja 2015 do 2016 se je naš izvoz blaga in storitev povečal za dobre 5%, državna poraba za slabe 3% in poraba gospodinjstev za manj kot 1%. Na nasprotni strani so se investicije v osnovna sredstva zmanjšale za več kot 8%. Upad investicij je povezan z zmanjšanjem gradbene dejavnosti.

V prvem četrtletju 2016 je bila njena dodana vrednost za 18% manjša kot pred letom. V tem obdobju je vrednost opravljenih gradbenih del pri stavbah upadla za 7%, pri t.i. »gradbenih inženirskih objektih« (ceste, železnice, jezovi, vodovodi, …) pa celo za 60%. Gre pretežno za investicije v javne objekte, ki so se krepko znižale kljub temu, da potrebujemo nadaljnjo izboljšanje železniških povezav (na čelu z drugim tirom Koper – Divača), modernizacijo cestnih povezav (avtoceste ali hitre ceste) na odsekih poimenovanih »razvojne osi« (Vinica – Novo mesto – Celje – Dravograd; Ljubljana – Kočevje; Škofja Loka – Tolmin – Kobarid), temeljito prenovo omrežja državnih cest, izgradnjo različnih objektov protipoplavne varnosti, dokončanje verige hidroelektrarn na Savi in za preprečevanje nihanja podtalnice vsaj eno hidroelektrarno na Muri.

Poleg učinka na zmanjšanje blaginje in razvojnega potenciala zaradi slabše infrastrukture, kot če bi se infrastrukturne investicije nadaljevale, vodi krčenje gradbene dejavnosti tudi v neposredno in posredno znižanje bruto domačega produkta. Ob upadu dodane vrednosti gradbeništva za skoraj petino se slovenski bruto domači produkt na letni ravni direktno zmanjša za 331 milijonov evrov ali 0.9%, preko multiplikativnega učinka izgubljenih prihodkov potencialnih dobaviteljev in zaposlenih pa še približno za enkrat toliko.

Če upoštevamo povprečen 45% delež javnofinančnih prihodkov v bruto domačem produktu, bodo javnofinančni prihodki letos, ob pasivnosti države in paradržavnih institucij in posledično prekinitvi investicij v nizke gradnje, za okoli 150 milijonov evrov nižji od realno dosegljivih. Upoštevajoč posredne učinke bo vpliv še za približno enkrat večji. Preračunano v vrednost gradnje avtoceste (po slovenski učinkovitosti – 10.4 milijona evrov za kilometer) to ustreza vrednosti 28 kilometrov avtoceste.

Med ostalimi sektorji se je od prvega četrtletja 2015 do 2016 zmanjšala dodana vrednost v nikoli dovolj saniranem finančnem sektorju (za 6%). Verjetno gre za začetek nove umazane igre s Slovenijo. Drugod so rezultati boljši. Dodana vrednost v kmetijstvu se je povečala za 9%, v predelovalnih dejavnostih (tu je najmočnejši vpliv rasti izvoza) za 7%, pri poslovanju z nepremičninami za 6%, v trgovini, prometu, gostinstvu in pri informacijskih ter komunikacijskih dejavnostih za 5%, v strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnostih na eni ter v upravi, izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu na drugi strani pa za 1%.

Ob gospodarski rasti se število delovno aktivnih (zaposleni in samozaposleni) povečuje. Marca letos je bilo delovno aktivnih za 7 tisoč (1%) več kot marca lani ter za skoraj 22 tisoč (3%) več kot v enakem mesecu 2014. Kljub rasti je bilo marca 2016 še 65 tisoč (7%) manj delovno aktivnih kot v istem mesecu 2008, pa tudi 5 tisoč (1%) delovno aktivnih manj kot marca 2012, ko sta se začela eksperiment politike varčevanja ter še bolj zlovešč projekt razprodaje Slovenije. Eno in drugo je pri nas privedlo do t.i. ”krize dvojnega dna”.

Zaradi rasti izvoza (spodbujenega z intenzivno razvoljno politiko – nepovratna evropska in domača državna sredstva namnejena gospodarstvu skozi različne razvojne projekte, ugodni srednje in dolgoročni krediti Slovenske izvozne družbe ter Evropske investicijske banke) se je gospodarska rast v drugem četrtletju 2013 povrnila in se od tedaj dalje ni prekinila. V primeru normalne (namemesto omejevalne) kreditne politike Banke Slovenije in stabilnega financiranja infrastrukturnih projketov države, bi bila ta rast še precej hitrejša. Z njo pa bi se hitreje povečalo tudi število delovno aktivnih.

V slovenskem gospodarskem okolju se odvijajo spremembe, ki nakazujejo nadaljnje izboljšanje našega izvoza in gospodarske rasti. Lani se je dolarski tečaj evra znižal za 16%, cene surove nafte so upadle za 47%, cene surovin razen nafte pa za 17%; pri naših poglavitnih zunanjetrgovinskih partnerjih, evroobmočju, se je bruto domači produkt povečal za slaba 2% ob tem pa je prodaja v trgovini na drobno (kaže spreminjanje osebne porabe) narasla za skoraj 3%. Povpraševanje se torej na našem najpomembnejšem trgu povečuje, zaradi upada vrednosti evra se nam je izboljšala konkurenčnost, pocenitev surovin pa zmanjšuje stroške in dodatno spodbuja povpraševanje.

Boris Sovič: Slovenija in Maribor 1991-2016

Čas hitro mineva. Za nami je četrt stoletja od junijskih dni, ko smo ponosno in z velikimi pričakovanji svečano razglasili samostojno, suvereno državo Republiko Slovenijo. Osamosvojitev, samostojna država, nam ni bila ne dodeljena, ne podarjena. Izborili smo jo v boju, kjer je šlo za biti in ne biti, za stati inu obstati. Ponosno povejmo, izborili smo jo s srčnostjo in odločenostjo. Naši generaciji je bilo dano uresničiti tisočletne sanje prejšnjih generacij za prihodnost naslednjih generacij. Za kar so si prizadevali mnogi, smo končno doživeli junija leta 1991.

Spominjam se tistih dni. Zavedali smo se prehojene dolge in trnove poti generacij pripadnikov našega rodu. Moč smo črpali iz plebiscitarno izražene volje naših državljank in državljanov. Čutili smo, da stojimo na ramenih velikanov, od Trubarja, Prešerna, škofa Slomška, Cankarja, generala Maistra in slovenskih partizanov. Danes vemo, da so v vrstah naših velikanov tudi pisci nove ustave in vsi, ki so prispevali k zmagi v osamosvojitveni vojni, slovenski policisti, teritorialci, civilne strukture, vsi Pekrčani, Mariborčani, Slovenke in Slovenci, prebivalke in prebivalci naše dežele, ki so se postavili za slovensko domovino, in kot je zapisal pesnik Kuntner, zavarovali mlado demokracijo, obranili domovino, svojo čast in novo rast.

Maribor panorama mesta

Takrat še nismo mogli vedeti, s koliko trnja bo posuta naša nadaljnja pot in kaj bomo na njej dosegli.
Danes vemo, da je Slovenija v 25 letih naredila izjemne, pomembne, tudi veličastne korake naprej. Prav je, da spoštujemo, kar smo ustvarili skupaj. Bruto domači proizvod na prebivalca smo povečali skoraj za 4 krat, ukrotili smo visoko inflacijo. Število iskalcev zaposlitve smo sicer povečaliza skoraj 22.000, vendar smo število zaposlenih v podjetjih povečali še bolj, za skoraj 39.000. S povprečno plačo lahko danes kupimo več hrane in drugih dobrin kot pred 25 leti.

Imamo več in večja stanovanja ter boljše opremljena gospodinjstva. Več smo naredili za okolje. Smo socialno bolj povezani kot drugi v EU, zmanjšali smo povprečne razlike med plačami vodilnih in slabše plačanih. Dihamo čistejši zrak, naše reke so čistejše, okolje je večinoma bolje urejeno. Spodbujamo trajnostni razvoj. Naši znanstveniki in športniki dosegajo mednarodno odmevne rezultate. Dosegli smo ključne zunanjepolitične cilje. Naša domovina je mednarodno priznana država.

A odkrito si moramo priznati, da smo v 25 letih delali tudi napake. Premalo smo naredili v borbi proti moralni in materialni korupciji. Prevečkrat valimo krivdo na vse druge in premalo pomislimo, ali smo sami naredili dovolj za skupnost. Za vse krivimo oblastnike, ki pa jih vedno izvolimo sami. In kot bi rekel Orwel, tisti, ki slabo izberemo na volitvah, nismo žrtve, ampak sokrivci. Prepogosto krivimo vse povprek, s čemer delamo krivico poštenim in omogočamo, tistim, ki to niso, da se skrivajo v vsesplošnem kritizerstvu.

Prepogosto se norčujemo iz poštenih in opravičujemo tiste, ki to niso, da se pač znajdejo. Glasni smo, ko gre za krivice, ki se godijo nam in premalo občutljivi za krivice, ki jih delamo drugim. In odkrito si priznajmo, naredili smo jih nemalo. Premnogim smo vzeli identiteto, razgradili delovna mesta, naprtili stroške za privilegije posameznikov, celi naciji smo naprtili stroške sanacije bančnega ponora, krivcem pa plačujemo še odpravnine in vozovnice.

Maribor je bil leta 1991 občina s 157.000 prebivalci. V 25 letih je razpadel na številne nove občine, 112.000 sedanjih prebivalcev pa mora v odsotnosti regij skrbeti za še bolj razvito socialno in družbeno infrastrukturo, kot je bila pred 25 leti. V četrt stoletja smo izgubili 10.000 delovnih mest. Mestu in regiji je to povzročilo velikanske pretrese, vključno z implozijo posameznih mestotvornih dejavnosti.

Maribor Lent

Ne sme nam biti vseeno za našo prihodnost. Na 1.000 prebivalcev je v Mariboru že v vrtcih 18 % manj otrok, 15 % manj učencev v osnovnih šolah, kar 25 % manj dijakov v srednjih šolah in v univerzitetnem mestu tudi 17 % manj študentov na univerzi. Leta 2015 smo imeli 29 % nižje investicije v osnovna sredstva na prebivalca in 28 % višjo brezposelnost. In značilno, v Mariboru je na 1.000 prebivalcev kar 59 % več obsojenih oseb. Podobno je tudi v drugih mestnih občinah Vzhodne Slovenije. Ta država potrebuje učinkovito politiko skladnega regionalnega razvoja, da se ne bomo čudili temu, da se vedno več ljudi ozira po drugih državah.

V prejšnjih režimih je bil Maribor med najbolj razvitimi deli nekdanjih držav. V tej je prvič med območji z najbolj izrazitimi razvojnimi problemi in z bolečo socialno situacijo, ki jo k sreči blažijo zaposlitvene možnosti v sosednji državi na severu. Da tudi v Mariboru znamo, dokazuje tudi naša univerza in naše gospodarstvo. Ne samo dravske elektrarne, ki predstavljajo steber konkurenčnosti in stabilnosti slovenske elektroenergetike, tudi druge družbe. Leta 2015 so bili prihodki na zaposlenega v Mariboru 33 % nižji kot sicer v Sloveniji, ustvarjen dobiček pa za 1,2 % višji. Na prebivalca imamo v Mariboru 6 % več poslovnih subjektov, ki ustvarijo 41 % manj izgube in 39 % več dobička kot v Sloveniji. Novi start upi izkazujejo vedno več podjetniškega poguma.

Na vprašanje, smo se borili za takšno državo, odgovarjajmo tudi z vprašanjem, ki ga je naš slikar Jakopič postavil pred predsednikom Kennedyem, ali smo kot ljudje res storili svojo dolžnost do družbe, do skupnosti. Borili smo se za samostojno in neodvisno, mednarodno priznano Slovenijo. Danes jo imamo. Želimo in zaslužimo pa si tudi socialno pravično, razvojno uspešno, regionalno skladno in pravno varno državo, skupnost visokih etičnih standardov in vrhunske ustvarjalnosti. Borba za to pa traja in bo trajala tudi v prihodnje.

Maribor panorama Kalvarija

Naša mala domovina, domovine lepote med Karavankami in Sotlo, med Jadranom in Goričkim. Slovenija, s pogumom, v krvi, znoju in solzah poštene borbe izborjena, bo tudi jutri ponosna in velika, če bomo spodbujali in spoštovali izjemno kreativnost in inovativnost, vrhunsko kakovost in odličnost, trdno socialno povezanost in solidarnost, temeljno poštenost in integriteto, iskreno spoštljivost in tolerantnost, medsebojno razumevanje in sočutje. Naj bo Slovenec Slovencu Slovenec izraz spoštovanja, zaupanja in ponosa.

Vse najboljše Republika Slovenija za 25. rojstni dan in še na mnoga leta.

Vse dobro vam želim.

mag. Boris Sovič

Socialni demokrati si ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije želimo več enotnosti

Predsedstvo Socialnih demokratov je na svoji seji, ki je potekala v četrtek, 23. junija, sprejelo izjavo pred letošnjim praznovanjem 25. obletnice Dneva državnosti.

“Nesporno dejstvo je, da smo bili prebivalke in prebivalci Slovenije pred 25 leti le enotni sposobni priti do osamosvojitve. Najprej smo se leta 1990 za to enotno odločili na plebiscitu, nato pol leta kasneje enotno razglasili ustanovitev samostojne države in jo na koncu tudi enotno ubranili. Zato je razdvajanje ljudi glede takratnih dogodkov skrajno neodgovorno in sebično. Za našo samostojnost so nekateri žrtvovali svoja življenja in tudi zato je njeno prisvajanje slaba popotnica za napredek.

Kot posameznice in posamezniki ter kot družba moramo podžiganje nestrpnosti in potvarjanja glede naše skupne zgodovine, predvsem pa obdobja, na katerega moramo biti vsi ponosni, ne le obsoditi, temveč ju tudi preprečiti. To lahko naredimo le skupaj in tako, da se vsi in vsak posebej zavedamo, da se naš narod, ko je postavljen pred težke ovire in prelomne odločitve, zna poenotiti in združiti.

Tudi zato Socialni demokrati spoštujemo našo preteklo in polpreteklo zgodovino, tako narodnoosvobodilni boj kakor osamosvojitveno vojno, brez katerih nas danes ne bi bilo, in čutimo globoko hvaležnost do vseh naših junakinj in junakov, da danes živimo v miru.”

Minister Židan: Slovenski mlekarji dobili dovoljenje za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko

Slovenski mlekarji – Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne in Mlekarna Planika, so s strani kitajskih uradnih organov prejele dokončno dovoljenje, da se registrirajo za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko. Slovenija na čelu z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom ministra mag. Dejana Židana si je zaradi ruskega embarga in ukinitve mlečnih kvot že dalj časa prizadevala najti nove trge za slovenske proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov. Obeti so veliki predvsem pri izvozu na Kitajsko, saj se z dovoljenjem za registracijo izvoza mlečnih izdelkov v to državo odpira velik trg.

Predstavniki obeh držav so že avgusta lani parafirali protokol glede veterinarskih in zdravstvenih zahtev za mlečne izdelke, ki ga je nato novembra lani podpisal slovenski minister Dejan Židan med uradnim obiskom na Kitajskem, kar je bil eden od ključnih pogojev za odobritev slovenskega izvoza mleka in mlečnih izdelkov na Kitajsko. Kot je takrat pojasnil kmetijski minister Židan, bi Ljubljanske mlekarne želele izvažati sterilizirano mleko, Mlekarna Celeia pa sirne namaze in nekatere druge izdelke višje dodane vrednosti. Nekatere mlekarne proizvajajo mleko v prahu, ki ga Kitajci zelo iščejo, nekatere pa fermentirane izdelke. Dovoljenje za izvoz na Kitajsko predstavlja za slovenske proizvajalce mleka veliko priložnost, saj je Slovenija, tako kot celotna EU, zasičena s to dobrino.

Mlečna industrija v Evropi je trenutno v veliki krizi, saj je mlečni sektor zasičen z mlekom, kar potiska cene te surovine navzdol. Konec junija bodo evropski ministri ponovno razpravljali o tej temi, a med državami se pojavljajo zelo različna mnenja, Evropska komisija pa, kot kaže, nima volje za reševanje teh težav. Konkurenca na svetovnem trgu mleka je ostra in bo še ostrejša, a tudi povpraševanje se bo povečevalo, napovedujejo strokovnjaki. Nekateri so celo prepričani, da je mleko “belo zlato prihodnosti”.