Prispevki

Srečanje delegacij Socialnih demokratov in Demokratske stranke FJK v Trstu

Na povabilo Demokratske stranke (DS) v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v Trstu potekalo delovno srečanje partnerskih strank, delegacije Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom in podpredsednico SD ter evropsko poslanko Tanjo Fajon s predstavniki DS v FJK. Pogovor je tekel o čezmejnem sodelovanje partnerskih strank, o delovanju Evropskega združenja za teritorijalno sodelovanje (EZTS), infrastrukturnih povezavah in pristaniščih, energetiki, kmetijstvu, položaju manjšin in ostalih možnosti sodelovanja pri projektih obeh strank, velik del pa tudi o begunski krizi in migrantih.

“Danes smo vzpostavili novo pomembno pot političnega sodelovanja med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki jo morajo spremljati tudi prave vsebine in krepitev dobrih odnosov med partnerskima strankama ter tudi med institucijami obeh sosednjih držav v središču združene Evrope, ki vedo, kako načrtovati skupno prihodnost,” je med srečanjem povedala sekretarka Demokratske stranke FJK Antonella Grim. Predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan je poudaril, “da je krepitev odnosom med obema strankama tudi v korist slovenski manjšini” in ob tej priložnosti prenesel zahvalo predsednici Furlanije-Julijske krajine Debori Serracchiani za razumevanje pri reformi javne uprave v FJK, “katere implementacijo bomo pozorno spremljali, saj nas skrbi, da bo zaradi nje morda manjša avtonomija občin v deželi FJK, pri čemer obstaja potencialna nevarnost, da bodo občine z večinsko slovensko populacijo izgubile možnost zaščite interesov Slovencev.”

Srečanje delegacij SD - DS

Velik del razprave na srečanju je bil namenjen begunski krizi in vprašanju prosilcev za azil, ki je v Italiji postal zelo velik problem. Predsednik Židan in podpredsednica Fajon sta poudarila, da je potrebno biti pri tej temi zelo osredotočen na probleme, ki so realni in se kopičijo, zato jih je potrebno čim hitreje reševati in biti solidarni pri porazdelitvi beguncev v sorazmerju z zmožnostmi držav članic. Židan je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije pri reševanju beguncev in prevzemanju dela ljudi, ki so že v Evropi ter s tem pomagati tudi Italiji, da se razbremeni pritiska begunske krize v Sredozemlju. Podpredsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon je opozorila, da je potrebno v prihodnje še bolj krepiti sodelovanje socialdemokratskih strank na vseh ravneh, kar bo bolj povezalo ljudi v družbe naprednih demokratskih politik v Evropi, kjer se spopadamo z različnimi anti-evropskimi gibanji in vzponom populizma, ki želijo ne koristijo združeni Evropi.

V slovenski delegaciji so bili prisotni župan Občine Piran Peter Bossman, župan Občine Bovec Valter Mlekuž, predsednik Območne organizacije SD Goriška Zvonko Kristančič, podpredsednik Območne organizacije SD Istra Marijan Križman, podpredsednik SD Istra, župan občine Piran Peter Bossman in župan Bovca Valter Mlekuž.

Na italijanski strani so se srečanja udeležili tudi poslanka v rimskem parlamentu Tamara Blažina, evropska poslanka S&D Isabella De Monte, mestni svetnik v Trstu Roberto Treu, regionalni direktor Stefano Ukmar, pokrajinski sekretarji Demokratske stranke v Trstu in Gorici, Nerio Nesladek in Marco Rossi, predsednik regionalnega DS Franco Iacop, vodja foruma o evropskih politikah DS FJK Elisabella Pian ter župani obmejnih občin Dolina, Zgonik in Doberdob. Vsi prisotni so se dogovorili, da bo naslednje delovno srečanje SD in DS FJK že jeseni v Novi Gorici.

Minister Židan s tremi predsedniki Slovenije, Avstrije in Madžarske na vzorčni kmetiji v Porabju

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik Vlade Republike Slovenije mag. Dejan Židan je na slovenski vzorčni kmetiji v Porabju sprejel tri predsednike držav – Slovenije, Boruta Pahorja, Avstrije, Heinza Fischerja in Madžarske, Janosa Aderja. Predsedniki držav so se v znamenju evropskega dneva naravnih parkov srečali na Tromejniku, kjer so jim uprave treh narodnih parkov, krajinskega parka Goričko, naravnega parka Raab in narodnega parka Örseg pripravile kulturni dogodek. Od tam so se skupaj odpravili v Gornji Senik, kjer jih je na vzorčni kmetiji sprejel minister Židan.

Minister Dejan Židan jim je slovensko vzorčno kmetijo predstavil od idejne zasnove do realizacije, katere uradna otvoritev bo 22. julija letos. Projekti, kot je ta in tesno čezmejno sodelovanje na območju tromeje namreč predstavljajo velike turistične in gospodarske priložnosti ter krepijo zavest o zaščiti okolja in naravne dediščine.

Borut Pahor in Dejan Židan

Heinz Fischer in Dejan Židan

Janos Ader in Dejan Židan

Bojan Borovnik za župana Občine Mislinja na nedeljskih nadomestnih volitvah

Prihodnjo nedeljo, 10. maja, bodo v Občini Mislinja nadomestne županske volitve po žal prezgodnji smrti našega župana Franca Šilaka. Socialni demokrati za novega mislinjskega župana predlagamo našega občinskega svetnika Bojana Borovnika, ki je dolga leta sodeloval s Šilakom pri razvoju občine. Magister poslovnih ved Bojan Borovnik, sicer zaposlen v podjetju Gorenje IPC, po smrti župana Šilaka, od februarja letos vodi tudi Občino Mislinja.

Bojan Borovnik_1

Socialni demokrati zato vabimo vse občanke in občane Občine Mislinja, da se udeležite nadomestnih županskih volitev in zaupate svoj glas Bojanu Borovniku, saj bo ta zelo dobro nadaljeval delo pokojnega župana ter deloval v korist še hitrejšega razvoja občine in s tem dvigoval kvaliteto življenja za vse ljudi v občini Misinja.

Bojan Borovnik_2

Predstavitev Bojana Borovnika, županskega kandidata SD v Občini Mislinja:

“Rojen sem 29. 8. 1964 v Slovenj Gradcu. Živim in gospodarim na manjši kmetiji na Kozjaku. Sem oče hčere in dveh sinov. Po končanem srednjem izobraževanju na Šolskem centru v Velenju, kjer sem pridobil srednjo izobrazbo elektro smeri, sem se zaposlil v Gorenju v Velenju, kjer sem delal na področju vzdrževanja. Zaradi velike želje po pridobivanju novih znanj in doprinosu k uspešnosti podjetja sem šolanje nadaljeval ter pridobil naziv inženir elektronike. V letu 2010 sem z zagovorom magistrske naloge Pomen kakovosti poprodajnih storitev pri trženju gospodinjskih aparatov Gorenje pridobil naziv magistra poslovnih ved.

V času od 1987. leta dalje sem v podjetju opravljal različne vodstvene naloge. Tako sem tega leta prevzel vodenje vzdrževanja v programu HZA, v letu 2002 pa vodenje obrata vakuumiranje in ekstrudiranje v programu HZA. Kot vodja proizvodnje v programu Hladilno-zamrzovalni aparati sem želel v letu 2004 z izkušnjami prispevati k učinkovitejšemu ter rentabilnejšemu organiziranju proizvodnih procesov. Leta 2007 sem prevzel opravljanje nalog vodje logistike in skladiščenja rezervnih delov na Servisu Gorenje v Velenju. Od aprila 2015 pa opravljam naloge vodje programa storitev v IPC Gorenje v Velenju.

Aktiven sem tudi na področju družbenih dejavnosti v občini. V času obnove osnovne šole na Kozjaku kakor tudi izboljšanju cestne in vodovodne oskrbe na tem aktivno sodeloval pri vseh projektih, pomembnih za kraj. Leta 1998 sem bil soustanovitelj Kulturnega društva Paški Kozjak in prevzel njegovo predsedovanje. Naloge predsednika društva opravljam še danes. Društvo aktivno sodeluje na različnih prireditvah v občini in izven nje, posebej aktivna je dramska sekcija, kjer se kot amaterski igralci vsakoletno predstavimo z novo igralsko uprizoritvijo. Ker je moje življenje tesno povezano z naravo, sem tudi član lovske bratovščine, od 2012 dalje pa starešina Lovske družine Dolič. V Strelskem društvu Dolič pa mi je zaupano vodenje nadzornega odbora.

Na pobudo krajanov sem v letu 2010 kandidiral za člana Občinskega sveta Občine Mislinja in bil tudi izvoljen. V preteklem mandatu sem opravljal različne naloge, ki so mi bile zaupane s področja lokalne samouprave. Z zavzetim delom sem želel čim več prispevati k hitrejšemu in enakomernemu razvoju vseh zaselkov v občini, posebno pozornost pa sem namenjal področju družbenih dejavnosti, saj sem kot predstavnik občine opravljal naloge člana Sveta Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in Sveta Osnovne šole Mislinja. Na lokalnih volitvah 2014 sem bil ponovno izvoljen v Občinski svet Občine Mislinja ter prevzel predsedovanje Odboru za gospodarstvo in gospodarsko infrastrukturo. Poznam pričakovanja Mislinjčank in Mislinjčanov, zato nadaljujem začrtano pot.”

Bojan Borovnik_3

Židan: Podpiramo uporabo industrijske konoplje v prehrambene namene

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in državna sekretarka Tanja Strniša sta se danes udeležila skupne seje odborov DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo, kjer so poslanci soglasno podprli sklep, da se s spremembo pravilnika dovoli uporaba industrijske konoplje v prehrambene namene. Minister Židan je v uvodu poudaril, da na ministrtsvu podpirajo novo, napredno ureditev področja pridelave in predelave industrijske konoplje v Sloveniji, in sicer na način, da bo dovoljena njena uporaba tudi v prehranske namene. “Industrijska konoplja je lahko tudi hrana, zato bomo njeno uporabo v prehrani in pijačah dovolili s posebnim pravilnikom,” je naznanil Židan in dodal, da bodo na kmetijskem ministrstvu zagotovili zaščito genskega materiala avtohtonih sort rastline konoplje, s čemer bi slovenskim pridelovalcem zagotovili, da v prihodnje sadijo domače sorte in ne uvoženih.

Socialni demokrati podpiramo, da se dovoli pridelava in pridelava industrijske konoplje v prehrambne namene, saj menimo, da ima industrijska konoplja velik, a v Sloveniji neizkoriščen potencial za razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Industrijska konoplja se je do sedaj lahko gojila le za pridelavo semen, za pridobivanje olja, v kozmetične namene, za prehrano živali, pridelavo vlaken in industrijske namene, ne pa v prehrambene namene, recimo za čaje, pijače, pekovske izdelke in druge podobne izdelke.

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji v zadnjih letih izjemno narašča, vendar je njen izkoristek zaradi strogih pravil omejen. V SD smo podprli sklep odborov, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravi spremembe pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ki bi omogočale gojitev konoplje tudi v prehrambne namene. Člani odbora so podprli tudi predlog koalicijskih strank, da se posebna pozornost nameni zaščiti avtohtonih sort industrijske konoplje. Minister za kmetijstvo Židan je dejal, da so z ministrstvom za zdravje že poiskali vsebinsko rešitev, da se za industrijsko konopljo kot hrano napišejo podobna pravila kot za uporabo maka. Uporabo industrijske konoplje za prehrambene namene podpirajo tudi na ministrstvu za zdravje, je pa državna sekretarka Nina Pirnat v razpravi poudarila, da bo treba določiti tudi standarde in nadzor nad varnostjo živil.

Predlagani spremembi statusa industrijske konoplje v prehrani bi lahko sledila tudi ureditev rabe konoplje v medicinske namene in ureditev področja rekreativne uporabe konoplje, kar sta tudi dve izmed programskih izhodišč Socialnih demokratov. Več o pripravi predlogov SD, pri katerih lahko tudi sami sodelujete, na spletni povezavi http://www.socialnidemokrati.si/legalizator/

Minister Židan na otvoritvi letošnjega Tedna Evrope

“Evropska hrana velja za eno od najboljših v svetu,” je na današnjem uradnem odprtju Tedna Evrope, ki letos poteka pod sloganom Okusi EU, poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan je v nagovoru opozoril, da kmetijska politika EU spoštuje interese posameznih držav članic in omogoča tudi razvoj regionalne kulinarike. Izrazil je pričakovanje, da bo Evropska komisija pri sklepanju trgovinskega sporazuma z ZDA zaščitila žlahtno tradicijo evropskega kmetijstva.

Židan je posebej izpostavil pomen zaščitenih kmetijskih proizvodov. V registru jih je trenutno že več kot 1200, med njimi je tudi 22 slovenskih proizvodov. Po njegovih besedah v primeru zaščitenih proizvodov ne gre zgolj za tradicijo in zgodovino, ampak tudi za pomemben ekonomski interes, saj gre za dovoljeno pozitivno diskriminacijo na trgu. V nagovoru je minister spomnil tudi na akcijo svetovni dan čebel, ki jo Slovenija na pobudo čebelarske zveze vodi od aprila. Pojasnil je, da je v ponedeljek prišla potrditev o uvrstitvi slovenske akcije na dnevni red zasedanja sveta za kmetijstvo, ki bo prihodnji teden v Bruslju. Pobuda je, da bi 20. maj na ravni Združenih narodov priznali kot svetovni dan čebel. Prav tako se je Židan dotaknil poteka subvencijske kampanje, ki jo je vlada podaljšala do 15. maja. Po njegovi oceni kampanja poteka v skladu s pričakovanji, doslej pa je prišlo že nekaj več kot 50.000 vlog. Pri tem okoljski projekti pokrivajo že okoli 122.000 hektarjev. Vsak dan pa se vključi dodatnih 8000 do 10.000 hektarjev, je še dodal Židan.

Letošnji Teden Evrope se je začel že v ponedeljek in se bo končal v soboto. Brezplačne delavnice, predavanja, stojnice z zaščitenimi izdelki, pokušanje hrane, razstave, jezikovne kavarne – vse to bo zagotovo razveselilo lačne znanja in dobrot. Osrednje prizorišče dejavnosti bo v in pred Hišo EU na Bregu v Ljubljani. Pogovori bodo namenjeni samooskrbi, socialnem podjetništvu na podeželju in pravični trgovini. Obiskovalci bodo lahko tudi izvedeli, kako pridobiti prave informacije o živilih. V atriju Hiše EU je na ogled razstava Kmetijstvo je zakon!, ki so jo navdahnili mladi inovativni kmetje.

Minister Židan: “Pripravili smo osnutek zakona o prepovedi pridelave GSO, ki gre v javno razpravo.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvo mag. Dejana Židana je v javno razpravo dalo osnutek zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). Osnutek predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali njeno prepoved. Minister Židan je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je začela v začetku aprila veljati nova evropska direktiva, ki članicam EU omogoča, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo gojenje GSO, tudi če so ti dovoljeni na evropski ravni. Židan je nato imenoval posebno delovno skupino, ki je pripravila predlog zakona.

Država bo lahko v skladu z osnutkom pridelavo GSO omejila ali prepovedala na dva načina – z geografsko izključitvijo Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali s prepovedjo pridelave GSO. Kot je pojasnil Židan, je učinek izključitve ali prepovedi podoben, je pa nekoliko drugačen postopek, poleg tega pa v primeru prepovedi država sama nastopa pred sodišči v primeru morebitnih tožb. Geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO bo lahko država zahtevala v fazi, ko je GSO še v postopku odobritve. Če prijavitelj zahteve Slovenije po geografski izključitvi ne bi upošteval, lahko Slovenija pridelavo GSO prepove prek zakonodajnega postopka. Oba ukrepa lahko veljata tudi za že odobrene GSO.

Država lahko pridelavo GSO prepove ne le v primeru, če prijavitelj ne sprejme njene zahteve za geografsko izključitev, ampak tudi v primeru, če med postopkom odobritve GSO ni zahtevala geografske izključitve iz dovoljenja za gojenje gensko spremenjenih rastlin. Pridelavo gensko spremenjenih rastlin bodo lahko v Sloveniji omejili, če bi bila v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike ter z okoljsko politiko, če bi povzročila administrativne ovire ali dodatna finančna bremena pri izvajanju omenjenih politik, pa tudi, če bi imela pridelava GSO negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo in gospodarstvo.

Zakon bo v javni razpravi en mesec. Minister iz vrst SD se je veseli in je prepričan, da bo proaktivna, saj je interes za to področje zelo velik. “Področje GSO je eno bolj aktualnih, tako v Sloveniji kot v EU, in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje,” je povedal minister Židan in spomnil, da je koalicija članic EU, ki nasprotujejo GSO, vedno večja. Med njimi so denimo Avstrija, Nemčija in Francija. V Sloveniji pridelave GSO sicer ni, naša država pa je to področje leta 2009 že uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v EU, je spomnil Židan in dodal, da bo ta zakon ostal v veljavi.

DZ je poleg tega marca 2011 sprejel resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 z naslovom Zagotovimo si hrano za jutri, v kateri je kot cilj opredeljena prepoved gojenja GSO. V EU je trenutno dovoljeno gojenje treh vrst GSO – dveh vrst koruze in krompirja za industrijsko uporabo, v procesu registracije pa je še nekaj vrst. V EU je dovoljen tudi uvoz nekaterih GSO, Evropska komisija pa je prav prejšnji teden predlagala, da bi imele članice več vpliva pri odločanju, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo GSO v živilih in krmi, ki so sicer odobreni v EU. V tem primeru torej ne gre za gojenje oz. pridelavo GSO, ampak za njihovo uporabo, Židan pa je prepričan, da bodo tudi tu postopki verjetno tekli več let.

Minister Židan: Prihodnost slovenske hrane odvisna od potrošnika

Prihodnost slovenske hrane je odvisna od potrošnika, ki naj bi izdelke lokalne kakovosti prepoznal in jih tudi izbral, je na okrogli mizi o kakovosti zaužite slovenske hrane povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. “Pri tem bo kupcu poleg že obstoječih označb kakovosti v prihodnje pomagala tudi enotna označba izbrana kakovost,” je še poudaril kmetijski minister in predsednik SD.

Glede označevanja kakovosti prehranskih izdelkov je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan na dogodku v Ljubljani poudaril, da smo ujetniki evropske zakonodaje in država nima pravice od proizvajalcev zahtevati, da napišejo izvor surovine. Obstaja pa možnost, da se proizvajalec sam odloči, da napiše izvor surovine, kot npr. jogurt iz slovenskega mleka, je povedal Židan. V tem primeru lahko država te trditve preverja in nadzira proizvajalce. Kot je izpostavil Židan, bodo izdelki iz domače surovine oziroma proizvodi, narejeni v Sloveniji, na trgovskih policah, če jih bo potrošnik zahteval. Po njegovih besedah je pomembno iskati kakovostne slovenske proizvode. Da bi jih lažje prepoznali, je treba slediti uradnim označbam kakovosti, ki jih podeljujejo državne institucije, ter označbam proizvajalcev. Po napovedih ministra se bo 1. januarja prihodnje leto začela implementacija enotne označbe izbrana kakovost, ki bo olajšala prepoznavanje kakovostnih slovenskih proizvodov. Sprva so soglasje za to označbo znotraj prehranske verige dosegli na področju mlečnih izdelkov. Sledilo pa bo še sedem segmentov prehranske verige, je dodal minister Židan.

Najbolj kakovostni izdelki v Sloveniji nosijo že označbo višje kakovosti, ki jo podeljuje ministrstvo za kmetijstvo. Trenutno jo imajo nekateri siri, med, jajca in mesni izdelki. Raziskava o prepoznavnosti te označbe, ki jo je v letih 2013 in 2015 izvedla Mlekarna Celeia z raziskovalno hišo Aragon, pa je pokazala, da se je odstotek prepoznavnosti te označbe med slovenskimi potrošniki zvišal. O tržnih raziskavah je na okrogli mizi spregovoril tudi Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da je mogoče opaziti razliko med tem, kaj potrošniki govorijo, da bi želeli kupovati, in tem, kaj dejansko kupujejo. Slovenski potrošnik je pri nabavi hrane namreč pogosto tržno usmerjen, četudi pri tem naredi kompromis na račun porekla ali kakovosti.