Prispevki

Jernej Pikalo - kolumna

Dr. Jernej Pikalo: Dogovor o prihodnosti

Slovenija in svet se spreminjata. Še nikoli nismo bili soočeni s toliko neznankami za prihodnost kot sedaj. Za nami je trpka izkušnja krize, pred nami negotovost. Slovenijo moramo pripraviti na izzive prihodnosti. Kriza nas nikoli več ne sme ujeti nepripravljene. Zato potrebujemo jasno smer za razvoj. Potrebujemo dogovor o prihodnosti.

Slovenija se bo v prihodnosti soočala z veliko razvojnimi izzivi. Čeprav danes tega še ne zaznavamo neposredno, bo v prihodnosti eden ključnih razvojnih izzivov demografska slika Slovenije in s tem povezana starajoča se družba. Trendi v pričakovanem trajanju življenja in rodnosti namreč kažejo, da bo v Sloveniji že do leta 2030 pomembno upadel delež prebivalstva v starosti med 20-64 let (manj bo torej delovno aktivnih ljudi), povečal pa se bo delež starejših od 65 let. To bo imelo pomemben vpliv ne samo na pomanjkanje delovne sile in na drugi strani na poviševanje izdatkov za socialno skrb, ampak bodo spremenjena razmerja med mladimi, srednjo in starejšo generacijo močno vplivala na posameznike in družine ter zahtevale prilagoditve na številnih področjih, če želimo napredovati kot družba.

Obenem se v svetu dogaja industrijska revolucija 4.0, ki bo z digitalizacijo in umetno inteligenco radikalno spremenila dosedanje načine dela in ustvarjanja, da bodo nastajala delovna mesta, za katere danes sploh še ne vemo, da bo prišlo do tehnoloških in družbenih sprememb, ki bodo predrugačile načine dela in preživljanja prostega časa. Če želimo biti del tega novega industrijskega vala, moramo danes začeti razmišljati kako prilagoditi infrastrukturo, da bo omogočala takšne industrije, kako v izobraževalnem procesu pripraviti prihodnje generacije na te izzive, kako opolnomočiti tiste, ki so danes že zaposleni, pa bodo v prihodnosti zaradi spremenjene narave dela potrebovali drugačne veščine, kako in na kakšen način čimbolj uspešno vlagati v raziskave in razvoj, da bi se naše gospodarstvo v svetu globalnih priložnosti bolje razvijalo od drugih.

Zato si slovenska Socialna demokracija zastavlja novo vizijo. Slovenijo želimo v osmih letih po ključnih merilih, ki kažejo na vse vidike kakovosti življenja, trajnostnega razvoja, inovativnosti, socialne in ekonomske uspešnosti, umestiti med najboljše na svetu. To je ambicija, s katero želimo povezati Slovenijo in v uresničenje nove etape naših ciljev vključiti vso ustvarjalnost, znanje, delo in energijo naših ljudi. Naša prioriteta je jasna – delo za državljanko in državljana.

V družbi želimo vzpostaviti novo zaupanje. Okrepiti želimo sposobnost države, vlade in institucij, da bi uresničili pričakovanja ljudi. Da državljankam in državljanom zagotovimo varnost v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah. Da okrepimo znanje in kompetence vseh generacij, da bo Slovenija opolnomočena za priložnosti pred nami. Da izenačimo življenjske priložnosti vsakogar. Da pomagamo drug drugemu, da skrbimo drug za drugega. Da izoblikujemo boljše poslovno okolje in dvignemo poslovno kulturo. Da razvijamo in inoviramo, ker je iznajdljivost del naše identitete. Da zaščitimo našo naravo in saniramo škodljive poteze preteklosti. Da dvignemo ugled Slovenije v svetu, njenemu glasu za mir in sodelovanje pa damo težo napredne in zgledne države. Vse to hočemo narediti, ker hočemo dvig kakovosti življenja. Za vse.

Zmanjševanje neenakosti je za nas eden največjih družbenih izzivov tako doma kot v svetu. Pravičnejša prerazporeditev bremen v družbi je potrebna s hkratno krepitvijo srednjega razreda, ki je v zadnjem desetletju nosil največja bremena krize. Posameznice in posamezniki, ki živijo od lastnega dela, si zaslužijo bolj kvalitetna življenja zase in za svoje otroke.

Verjamemo, da bo Slovenija med najboljšimi na svetu takrat, ko bo v polni meri zagotavljala svobodo, enake možnosti, blaginjo in varnost vsem njenim državljankam in državljanom, in bo skupnost živela in delovala solidarno in povezano. Izenačevati možnosti prihodnjih generacij. Prizadevati si, da v vsem, kar delamo in kakor živimo, za seboj puščamo svet boljši in lepši za vsakogar. To je Socialna demokracija. Ideja o družbi, ki daje možnosti in koristi vsem ljudem.

dr. Jernej Pikalo, predsednik Sveta SD za izobraževanje, znanost in šport

Tanja Fajon - evroposlanka SD

Tanja Fajon: Socialna demokracija z jasnimi vrednotami in programom za prihodnost pridobiva zaupanje ljudi

“V ustavni državi je pravi vladar volivec,” je nekoč dejal delavski vodja in oče nemške SPD Ferdinand Lassalle. 150 let kasneje je videti, kot da ljudje počasi izgubljajo vero v njegovo politično idejo.

Od začetka tisočletja se je v 15-ih od 17-ih anketiranih evropskih držav[i] število glasov za socialno-demokratske stranke na volitvah zmanjšalo. V Nemčiji je rezultat SPD z 20,5 odstotka najslabši do sedaj in podobno je v številnih sosednjih državah, kjer se socialdemokrati borijo z nenehnim upadanjem podpore: v Franciji, na Nizozemskem in Češkem beležijo socialdemokratske stranke letos samo še enomestne rezultate.

Avstrijski SPÖ so izgubili deset odstotnih točk, PASOK v Grčiji konstantno izgublja pomenu, v Italiji, Španiji in na Portugalskem so socialdemokratske stranke še leta 2000 dosegale rezultate okrog 40 odstotkov, pa jih do danes – razen na Portugalskem – izgubile 20. V skandinavskih državah je trend podobno negativen, v Združenem kraljestvu ga je ublažilo dogajanje zaradi Brexita in njegovih posledic.

Da evropska socialna demokracija preživlja težke čase, je torej jasno že dolgo. Glede na družbene in politične okoliščine in vse večje zavedanje, da nimamo ne učinkovitih odgovorov na krize zadnjega desetletja ne predlogov, kako naš voz spet obrniti navzgor, ter glede na dejstvo, da se stranke socialne demokracije vse manj razlikujemo od ostalih strank, je nevarnost, da nas bo negativna spirala posrkala na samo dno, vse bolj grozeča.

Članek v Spieglu[ii], ki sem ga nedavno prebrala in od koder sem povzela zgornje številke, pritrjuje temu vzdušju. Razlogi za negativen razvoj v posameznih državah so sicer lahko različni, vendar Marcel Pauly, avtor članka, ponudi razlage, ki so skupne krizi socialistov in socialnih demokratov v večini omenjenih. Niso nove, je pa prav, da o njih ponovno razmislimo.

V prvi vrsti gre za pomanjkanje oziroma izgubo jedra volivcev, ki je posledica številnih spremenjenih socialnih dejavnikov, na katerih je temeljil uspeh socialne demokracije. Ni več tradicionalnih delavskih gibanj, povezanih v močne sindikate, vse manj je klasičnih in predvsem fizičnih delavcev, nadomeščajo jih bodisi nove tehnologije bodisi cenena delovna sila v nerazvitih državah ali začasni delavci. Po nekaterih podatkih je delež delavcev v Evropi že nižji od 20 odstotkov. Nimamo več tovarn, v katerih bi se ljudje učili, kako slediti skupnim ciljem.

Ob tem je prišlo do vznika novih strank, ki poleg skrajnega dela apelirajo in drobijo tudi klasično središče delavskega razreda: bodisi da gre za socialistične ali levičarske (npr. Siriza v Grčiji, WASG v Nemčiji) bodisi desničarske populistične stranke (npr. Front national v Franciji, FPÖ v Avstriji, stranka Geerta Wildersa na Nizozemskem) ali pa nove, »startup« stranke, ki bolj kot stranke delujejo kot oglaševalske agencije. Če temu dodamo še jasno zaznano zmanjšanje zaupanja volivcev v politiko na splošno, kar se kaže tudi z upadanjem volilne udeležbe, je rezultat po eni strani razumljiv.

Po drugi strani pa tudi nekoliko nelogičen – finančna in gospodarska kriza je posledica neoliberalnih politik. Zakaj torej socialnodemokratske stranke, zmerna levica, niso izkoristile tega dejstva za svoj vzpon? Osnovni očitek je pomanjkanje dolgoročnih družbenih vizij, idej, programska izpraznjenost, v povezavi z odgovorom na vprašanje, kaj je danes sploh še socialdemokratsko.

Razvoj evropskega skupnega trga in povečevanje vpliva korporacijskega kapitala sta ustvarila okolje, v katerem so socialno demokratske ideje socialne države vse težje uresničljive in v katerem smo socialni demokrati počasi, a zanesljivo, politiko podredili trgu. Tudi zaradi take trženjske politike so si današnje evropske politične stranke, razen nekaj skrajnih, vse bolj podobne. Praktično se zdi, da ne obstaja alternativa. Programi se ne razlikujejo bistveno, politično tekmovanje je odvisno od političnega marketinga in cenenih političnih parol, ki se ponudjajo kot univerzalno zdravilo za vse probleme v družbi.

Politični konflikti so (namensko) vse bolj zreducirani na raven izražanja mnenj o določenih izbranih popularnih vrednotah, s čimer se populistično polarizira javnost. Vrednota potrošništva je vgrajena v družbenih porah, skupaj z izrazito vzgojo v duhu meritokracije in ob sočasni odsotnosti alternativne družbene vizije, kot jo je nekoč kapitalizmu postavljal komunizem oz. v nekdanji SFRJ samoupravni socializem. V teh razmerah smo socialni demokrati kot uspavani pozabili na svojo pravo vlogo.

Paradoksalno je, da svoj najslabši položaj doslej levica oz. socialna demokracija dosega ravno v obdobju velike brezposelnosti, diskriminacije in izrazito neenakomerno porazdeljenih dobrin. Kar dokazuje, da ne glede na krizo ekonomski položaj ni več edini in glavni dejavnik, ki bi vplival na izbiro volivcev. A ti kljub temu potrebujejo politični program, »ideologijo, ki bo znala povezati različne interese različnih družbenih skupin in zagovarjati njihove socialne pravice« (Igor Pribac).

Uspešni smo lahko z idejo večje solidarnosti, ki je tesno povezana z več demokracije in ki ni ovira za napredek in delovanje gospodarstva, in z vizijo o socialno pravičnejši družbi, ki pa nima nič skupnega z ideologijo nekdanjih vzhodnih totalitarnih sistemov. Predvsem pa moramo iskati rešitve v preseganju nacionalnega in delovanje postaviti v kontekst globalnega povezovanja.

Ker sem po naravi optimistka, sem prepričana, da imamo socialni demokrati v prihodnosti tudi na evropski ravni vendarle dobre možnosti za uspeh, če bomo resnično začeli sodelovati in se aktivno zavzemati za to, iz česar smo nastali: za svobodo, solidarnost, človekove pravice in enakopravnost.

V Sloveniji to že dokazujemo: socialni demokrati smo nedvomno na pravi poti, na poti k uspehu, in razloga za preplah ne vidim. Upam celo, da bodo izidi prihajajočih volitev, na katerih imamo vse možnosti, da dosežemo rezultat, ki smo si ga zastavili, vodilo in spodbuda našim evropskim kolegom, da storijo podobno.

Kaj je naša glavna prednost: prvič, da smo si zastavili realne cilje in volivcem obljubljamo le to, kar lahko z dejanji tudi izpolnimo. Samo tako je mogoče spet pridobiti njihovo zaupanje. In drugič, naš program ni namenjen samo nabiranju kratkotrajnih političnih točk, zato se ne osredotoča le na naslednji mandat – nasprotno: imamo v prihodnost usmerjen program, z dolgoročno vizijo in konkretnimi koraki za vsaj osem let, s katerimi bomo ustvarjali pogoje in uresničevali zaveze za razvoj samozavestne Slovenije, države prihodnosti, prepoznavne v svetu.

Želimo trajno spremembo na bolje. Slovenija med desetimi najbolj razvitimi državami sveta ni utopija. Naša lega, majhnost, naravne danosti, izobrazba ljudi, zagnanost in številna znanja nam to omogočajo – od tehnoloških, zdravstvenih, gospodarskih do znanstvenih in izobraževalnih. Za to potrebujemo odprt, svoboden, s preteklostjo neobremenjen prostor, ki bo dejansko deloval povezovalno in ne politično parcialno. Socialni demokrati to zmoremo. S pomočjo vseh, ki razmišljajo podobno, lahko Sloveniji 21. stoletja in njenim državljanom damo to, kar si zaslužijo: Samo Dobro.

Tanja Fajon

predsednica Sveta SD za zunanje zadeve in evropska poslanka S&D

[i] Opisane rezultate volitev iz 17 evropskih držav je zbiral Norveški center za podatke o raziskavah in Mednarodna fundacija za volilne sisteme, nekatere manjkajoče vrednosti je dodal SPIEGEL ONLINE (glej naslednjo opombo).

[ii] http://www.spiegel.de/politik/ausland/krise-der-sozialdemokratie-vorwaerts-nimmer-abwaerts-immer-a-1182262.html

Jernej Štromajer - komentar

Komentar Jerneja Štromajerja v luči nemških volitev: »EU bo od mladih ali pa je ne bo!«

Ko smo v začetku septembra z doktorskimi študenti in mladimi raziskovalci iz celotne Evropske unije na seminarju evropske fundacije za progresivne študije gledali TV duel med Angelo Merkel (CDU) in Martinom Schulzem (SPD), smo družno ugotavljali, da etablirana nemška in s tem tudi evropska politična elita preprosto nima nobenih svežih in naprednih idej, ki bi jih lahko ponudili volivcem.

Slednje je tudi največji problem socialdemokrata Schulza, ki skupaj s svojo stranko na volitvah ponuja program, ki kljub nekaterim idejam, ki zagotovo gredo v pravo smer in ki bi jih Nemčija potrebovala, ob zmerni in izkušeni političarki, kot je Angela Merkel, še vedno nudi samo bledo senco rdečega logotipa, ki krasi stranko. Istočasno je TV duel pokazal problem izzivalca, v tem primeru SPD, ki kot mlajši partner v veliki koaliciji težko predstavi razliko med sabo in svojo politiko ter politiko kanclerke, ki jo želi zamenjati.

Na ironijo izvora glavnih težav nemških socialdemokratov me je na seminarju sicer opozoril britanski tovariš, ki – milo rečeno – nima dobre besede o nekdanjem britanskem premierju Tonyju Blairu in njegovi tretji poti. Če SPD pod kanclerjem Schröderjem v rdeče-zeleni koaliciji ne bi sprejel Agende 2010, ki predstavlja temelj za trenutne nemške ekonomske kazalce, potem Angela Merkel, ki je dve od svojih treh vlad sestavila prav s SPD, ne bi imela platforme stabilnosti in učinkovitosti, s katero nagovarja volivce.

Da ne bo pomote, nemška tretja pot ni pokazatelj, da ta politika deluje. Ravno nasprotno, je samo odraz kapitulacije socialnih in ekonomskih politik levice z nekajodstotnim popustom, malo bolj socialno noto in človeškim obrazom tega, kar bi sicer lahko pričakovali od desnih prostotržnih prokapitalističnih strank. In ker imajo ljudje raje original kot slabo kopijo, tudi nič kaj ne kaže na volilni preboj SPD. Čeprav, bodimo iskreni, če se na nemško volilno nedeljo izkaže, da so se ankete ponovno zmotile, v resnici sploh ne bi smeli biti več presenečeni, sploh glede na izkušnje s Trumpom in Brexitom – vendar pa kljub vsemu, temu ni ravno za verjet.

Kakorkoli, s tovariši iz mreže mladih progresivnih akademikov, ki se združujemo pod okriljem omenjenega progresivnega možganskega centra, smo se strinjali, da morajo evropske laburistične, socialistične in socialdemokratske stranke najti nove, bolj progresivne programske rešitve in nehati ponujati le malo bolj socialen program desnice. In to je tudi namen naše mreže: da ponudimo realno izvedljive in napredne programske predloge, ki bi jih nato lahko implementirali. Sam bom tako sodeloval v delovni skupini, ki bo pokrila področje demokratizacije ekonomije in sprememb prevladujočega socioekonomskega sistema. Če kdo, smo namreč prav mladi prepričani, da alternativa obstaja.

In prav mladim bi morala politika tako v Nemčiji kot v EU bolj prisluhniti. Volilna in politična apatija mladih pač ni nekaj dobrega. Saj so volitve vendar odločanje o tem, kako bomo živeli v prihodnje. In če bi poslušali mlade, se veliko političnih pretresov, ki so se zgodili v preteklih letih, ne bi zgodilo; Britancev na primer ne bi bolela glava zaradi referendumske odločitve za Brexit. In če kdo, si mladi želijo sprememb v utečeni politiki, kar je v veliki meri pokazala tudi podpora mladih za Bernieja Sandersa in Jeremyja Corbyna, ki jim druge generacije na levem delu političnega spektra (žal) niso sledile.

Kakorkoli, politika ne potrebuje toliko novih obrazov kot nove programske usmeritve. Če ne gremo naprej in obstanemo na mestu, potem v bistvu nazadujemo. In kdor bo skupaj s potencialom za realno izvedbo progresivnih politik na volitvah sposoben ponuditi napreden program za prihodnost, ta bo tudi dobil podporo mladih – in tako ne bo samo na pravi strani prihodnosti, ampak tudi na strani razvoja in napredka Evropske unije.

Jernej Štromajer je strokovni sodelavec Poslanske skupine SD

Srečanje SD - SDP

Predsednika Židan in Bernardić z zadovoljstvom v novo poglavje sodelovanja med slovensko in hrvaško socialno demokracijo

Predsednik slovenskih Socialnih demokratov (SD) mag. Dejan Židan je na sedežu stranke v Ljubljani sprejel novoizvoljenega predsednika hrvaških Socialdemokratov (SDP Hrvaške) Davorja Bernardića. Srečanju je bilo namenjeno vzpostavitvi nove sodelovalne platforme med obema strankama ter dogovoru o načinu ter vsebini sodelovanja. Oba predsednika sta izrazila zadovoljstvo, da stranki s podobnimi vrednotami in cilji z današnjim dnem pričenjata intenzivneje iskati skupne rešitve. To je po njunem mnenju možno s sodelovanjem na strokovni in politični ravni, da se izmenjujejo dobre izkušnje in prakse, ki lahko pripomorejo k boljšemu soočenju s prihodnjimi izzivi.

Dejan Židan in Davor Bernardić

Predsednik SD Dejan Židan je v izjavi za medije poudaril, “da mu je v veliko čast, da sta sorodni stranki po nekaj letih zatišja znova vzpostavili dialog”. Cilji današnjega srečanja so bili po njegovih besedah izpolnjeni, saj sta stranki vzpostavili boljši kontakt in se dogovorili za načine sodelovanja, hkrati pa je Židan napovedal, da bo v prihodnjem obdobju organizirano srečanje socialdemokratskih strank sosednjih držav. Predsednik SD je prepričan, da je treba okrepiti in nadaljevati z reševanjem in iskanjem skupnih odgovorov glede izzivov in vprašanj tako na meddržavni, regionalni ter evropski ravni ter krepiti skupno socialdemokratsko pot.

NK Židan in Bernardić

Predsednika sta na srečanju spregovorila tudi o pomenu Evropske unije ter vseh njenih izzivih. Evropski prostor je po mnenju obeh prostor priložnosti in možnosti za mir ter skupno socialno in solidarnostno sodelovanje, ob tem pa je Bernardić poudaril, da mora Evropa pričeti reševati skupne težave v zavedanju, da so težave soseda tudi naše težave. Prav tako kot Židan je Bernardić ob današnjem obisku izrazil čast zavoljo začetega sodelovanja med obema strankama, kajti kot  pravi Slovenijo in Hrvaško povezuje več stvari kot ju deli, njuna zgodovina je skupna, njune vrednote ter kulturi podobni. “Na konec koncev imata obe državi dan državnosti na isti dan, ko sta postali neodvisni, samostojni državi,” je poudaril Bernardić. Zavoljo tega in skupne namere takrat, da državi ubranita svoje ozemlje, smo lahko po besedah predsednika SDP Hrvaške v dialogu za prihodnost skupaj tudi naprej.

Delegacija SDP s PS SD

Kot so se dogovorili danes, se bosta predsednika srečevala vsaj dvakrat letno, naslednjič pa naj bi se v širši zasedbi srečali na Hrvaškem. Prav tako bo sodelovanje potekalo med strokovnimi odbori. V Sloveniji pa bo tudi srečanje socialnih demokracij Slovenije in sosednjih držav. Po Židanovih besedah bodo na tem srečanju govorili o novih poteh reševanja tako v EU, kot o regionalnih vprašanjih in “iskanju čvrste socialdemokratske bodočnosti, ki bo dobra za vse ljudi in ne le elite”.

Bernardić je v nadaljevanju poudaril, da mora EU postati funkcionalna in najti ustrezne rešitve, kar pa je možno le skozi sodelovanje in dialog na ravni držav. Delimo namreč iste probleme in zavedati se je treba, da kar se danes dogaja pri sosedu, se lahko jutri pri nas. Aktualna odprta vprašanja, arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško ter uporaba imena teran, danes nista bila predmet pogovorov. Židan je glede arbitraže v nadaljevanju medijem dejal, da niti ne pričakuje, da bi na tej točki lahko imeli podobno mnenje. Dejstvo pa je, da je treba ob tem iskati tudi področja, kjer imata državi podobna stališča in cilje in temu je bil namenjen današnji sestanek. “Ne smemo pozabiti, da je bilo predlani samo blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško 3,2 milijarde evrov, storitvene pa še dodatno milijardo. Že to je razlog, da tudi politiki iščejo možnosti za sodelovanje tudi vnaprej,” je dodal Židan.

Bernardić pa je dejal, da Slovenijo in Hrvaško veliko več stvari združuje, kot deli. Bratska naroda delita podobno kulturo in vrednote ter sta tudi v preteklosti pokazala intenzivno sodelovanje in razumevanje. Poudaril je, da sta Hrvaška in Slovenija prijateljski državi, od problemov, ki obstajajo, pa ni treba bežati, ampak jih moramo reševati v medsebojnem dialogu. Če smo lahko bili skupaj v obrambi svobode, vzpostavljanju neodvisnosti naših držav, takrat, ko je bilo najtežje, je po njegovem mnenju, mogoče doseči dialog tudi o teh odprtih vprašanjih.

Akademija SD 03

Ob dnevu stranke slavnostno obeležili 120. obletnico slovenske Socialne demokracije

Socialni demokrati smo v soboto, 28. maja, ob Dnevu stranke s slavnostno akademijo v ljubljanskem Mestu oblikovanja obeležili 120. obletnico strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem. Obletnica je bila ena večjih slavnostnih prireditev v zgodovini SD, na kateri smo se spomnili preteklih dogodkov, a pogled usmerili v prihodnost. Predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan je v slavnostnem govoru na prireditvi poudaril, da smo Socialni demokrati stranka ponosnih ljudi.

“Smo leva stranka in smo stranka s tradicijo, zgodovino, ki je zorela skupaj z zgodovino slovenskega naroda. Z zgodovino, ki je uveljavila delavske pravice, pravice žensk, polno volilno in politično emancipacijo, javno ter dostopno izobraževanje in zdravstvo. Smo stranka, ki je kulturo postavila kot osnovo narodove identitete in ki je postavila in uveljavila socialno državo,” je zbranim povedal Židan.

Akademija SD 20

“Izzivi socialdemokratske stranke 120 let nazaj so bili po svoji vsebini drugačni od današnjih. Okoliščine, ki so stoletja nazaj na slovenskem sprožile kmečke upore in kasneje hitra industrializacija in razbohoteni kapitalizem, vse to je združilo delavstvo v boju za svoje pravice. Vsa ta pogumna dejanja je vedno soustvarjal slovenski intelektualni duh. Ko so največji slovenski pisatelji in pesniki z ostro in napredno slovensko besedo sidra slovenskega naroda vrgli daleč naprej, onkraj časa in prostora. Ne samo v prepoznavanju možnosti sobivanja narodov v enakopravnosti. Temveč tudi z vidika posameznika in njegove pravice predvsem pa odgovornosti, da se zatiranju upre,” je v svojem govoru nadaljeval predsednik SD.

Akademija SD 11

“Socialni demokrati narodnoosvobodilni boj zoper okupatorja vrednotimo kot enega najžlahtnejših dejanj slovenske zgodovine. Vedno in povsod bomo javno in ponosno povedali, da je partizanstvo osvobodilo in strnilo naše ozemlje in odpravilo še zadnje dvome v sposobnost konstituiranja narodove enotnosti navznoter in navzven. Na tej enotnosti je lahko desetletja kasneje dozorela odločitev o uresničitvi stoletnih hotenj slovenskega naroda – imeti in živeti v lastni državi. Socialni demokrati ne obračamo glave stran in ne zardevamo ob rdeči zvezdi. Ob njej začutimo ponos, ker simbolizira upor, ki je slovenski narod osvobodil in povzdignil. Zato ne pristajamo na poskuse redefinicije narodnoosvobodilnega upora in zgodovine ter tovrstna početja razumemo kot poskus razbijanja slovenske enotnosti za kratkovidne politične cilje,” je bil jasen Židan.

Akademija SD 09

“Socialni demokrati nikoli nismo bežali pred odgovornostjo soočiti se z lastnimi napakami. Še več, naše gibanje živi in izhaja iz zmožnosti spreminjanja preživetih in utesnjenih vzorcev družbeno-političnega ustroja. Bili smo in ostajamo nosilec teh sprememb. Ta drža je napajala gibanja, politične struje, sindikalne zveze, intelektualna združenja, posameznike, da so z novimi idejami pronicali v vse pore družbe. Težje kot so bile okoliščine, večja vloga ter odgovornost sta padli ravno na socialno demokracijo. Dediščino in zavezo k tej odgovornosti imamo tudi danes. Imamo jo vsi, ki čutimo in verjamemo, da je socialdemokratska prihodnost prava pot. Da smo stranka, v kateri so socialdemokratske vrednote našle svoj dom. Vrata tega na stežaj odpiramo vsem, ki želijo živeti v solidarni, in hkrati inovativni družbi. V družbi, ki uresničuje potenciale in ambicije ter skrbi za socialno varnost najšibkejših. Kjer se vsak počuti varnega in sprejetega, ne glede na to, od kot prihaja,” je poudaril predsednik Židan.

Akademija SD 10

“Socialni demokrati vemo, da je za uspeh potrebno povezovanje. Zaveznike smo našli doma in v tujini. Od leta 1996 smo polnopravni člani Socialistične internacionale, od leta 2003 pa smo povezani z Evropsko stranko Socialnih demokratov. Te povezave hitro krepimo tudi v zadnjem obdobju. Zavedamo se, da je pred našo družbo mnogo izzivov. S sedanjim stanjem nismo zadovoljni, poti razvoja pa so lahko različne. Samo s povezovanjem podobnomislečih bomo stopali po tisti poti, ki vrača ljudem dostojanstvo. Socialni demokrati imamo odgovornost, da središče političnega in družbenega fokusa usmerimo tja, kamor je treba. K ljudem. Tistim, ki so v krizi plačali največji davek. Tistim, ki za krizo niso bili odgovorni. Tistim, ki morajo biti prvi, ki bodo deležni sadov gospodarske rasti. Kajti ta rast je in ostaja predvsem zaradi njih. Njihovega dela ter odrekanja.” je še povedal Židan.

Akademija SD 17

Slovesnosti so se udeležili številni domači in tuji gostje, med njimi tudi predsednik Stranke evropskih Socialistov in Demokratov (PES) Sergei Stanishev in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Kot je že pred slovesnostjo napovedal glavni tajnik stranke Dejan Levanič, Socialni demokrati odpiramo stranko navzven in si želimo, da se politika krepi skozi Socialno demokracijo ter da je ta temelj povezovanja političnih sil na levici, želimo si ponovno večjega zaupanja ljudi. “Moč je v ljudeh, zato si iskreno želimo in z našim trdim delom prizadevamo, da naša stranka spet postane najmočnejša sila v državi. To zmoremo, imamo dovolj kadrovskih in vsebinskih zmogljivosti,” je še poudaril Levanič.

Celoten govor predsednika SD mag. Dejana Židana na slavnostni akademiji ob Dnevu stranke:

Dan stranke SD 2016 – govor predsednika Dejana Židana

Akademija SD 27

Akademija SD 25

Akademija SD 23

Akademija SD 22

Akademija SD 21

Akademija SD 19

Akademija SD 18

Akademija SD 28

Akademija SD 16

Akademija SD 14

Akademija SD 13

Akademija SD 12

Akademija SD 08

Akademija SD 07

Akademija SD 05

Akademija SD 02