Prispevki

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

Prepoznavnost fašizacije

O SOVRAŽNEM GOVORU

Dogajanja v naši politični stvarnosti niso samo očiten porast sovražnega govora, kot trenutno izpostavljeni in linčani poslanci neke levo usmerjene stranke, ampak gre za širši družbeni pojav, ki ga ne moremo imenovati drugače kot fašizacija. Nestrpno in skrajno sovražno govorjenje ni samo znak kakšne osebne neuravnovešenosti, ampak gre za institucionalno, politično organizirano gonjo proti posameznikom najprej in to se sčasoma začne širi na celotno družbo.

Kako ljudje reagirajo v takih trenutkih? Prvi očiten znak je izguba spontanosti, kajti ljudje se začnejo bati, strah jih je, nastaja svilnata varianta totalitarizma in ljudje ne upajo govoriti naravnost in iskreno. Klevete, laži in podtikovanja vseh mogočih barv znotraj politike izpodrivajo pravičnost, ki je že od starih Grkov naprej veljala za najvišjo vrednoto politike.

Fašizacija načrtno spreminja laž v politiko, iz laganja pa dela teror. Posamezniku, ki je izpostavljen takim pritiskom ni lahko, vendar ne sme kloniti. Drugače povedano nikakršne identifikacije z napadalcem si ne sme dovoliti, to je prvo kar velja zelo resno upoštevati. Iz zgodovine vemo, da so ljudi najbolj lomili ravno s takšno identifikacijo, kajti žrtev je pod hudimi pritiski bila pripravljena deloma ponotranjiti očitano krivdo in človek se je zlomil.

PREPOZNAVNOST FAŠIZACIJE

Všečno govorjenje, govor z nagobčnikom pač ni demokracija. Ni najbolj tragično sprejemanje laži za resnico in njeno razvrednotenje ali celo obrekovanje in obtoževanje resnice z lažjo; najbolj tragično je vsekakor uničenje človekovega čuta za orientacijo v stvarnem svetu. Tega čuta ni v svetu brez svobode in spontanosti. V svetu, v katerem politika deluje z ustrahovanjem, tam prej ali slej iz zavesti ljudi izgine še razlikovanje med resnico in neresnico, resnico in lažjo. To je fašizacija, ta tragični svet totalitarizma, svet, v katerem je resnica brez moči, svoboda zgažena in politična moč se uveljavlja skozi teror, četudi mehke variante.

Kakorkoli že razumemo politiko oziroma politično dejavnost, ta je najprej samo človeška potreba in izhaja iz človekovih antropoloških in etičnih temeljev. Naj bo jasno povedano: podlaga za politiko oziroma za politizacijo je vsekakor človekov čut za pravičnost, ki je lasten vsem ljudem. S pojmom pravičnosti se politizacija sveta sooča še z etizacijo in spor med etiko in politiko je razrešen, kajti politika se etiki pokloni − in politiki ostaja pravica ljudi svéta, so nam pojasnili mnogi humanisti. Tako po tej plati politični dejavnosti politika ni cilj, ampak samo in izključno zgolj sredstvo za etizacijo razmer v svetu.

Želja vseh nas ljudi je, da bi v svetu domovali; domovanje je naš ideal bivanja v tem kratkem življenju, ki ga živimo med svojim rojstvom in smrtjo. Vsaj še ena vrednota spremlja ljudi in to je mir, skratka živeti varno in v miru. Toda: pretekli in zdajšnji vzori oziroma vrednote opozarjajo, da miru brez socialnega miru nikdar ne bo. Kapitalizem s svojo grozečo privatizacijo in uničevanjem socialne varnosti, je nevarna bližina fašizacije sveta.

Za mnoge od nas je eden najprivlačnejših solidarnostnih vzorov prepričanje, da potreba ljudi po urejenem, brezplačnem zdravstvu in sociali na vseh ravneh kot tudi potreba vseh ljudi, vsakega, prav človeka po brezplačnem izobraževanju mora ostati socialno-solidarnostna vrednota. In nikdar, prav nikdar nič od zdravstva, sociale, izobraževanja ne sme biti transformirano v ekonomsko kategorijo.

Kako razmišljati politično in tudi ustvarjati politiko? Vsekakor ne na ta način, da nek politični interes ustvarja kategorijo odvečnih ljudi, kajti takšno početje je namensko ustvarjanje zla. K odgovornemu političnemu delovanju spada še krepka porcija skrbi za prijateljstvo. Tudi po tem, kako neka politika skrbi za vrednoto prijateljstva ocenjujemo etični naboj delovanja kakšne politične stranke. Temelj vrednote prijateljstva je dobro, ne zlo in zakonodajalci si morajo prizadevati za slogo, ki je nekaj podobnega kot prijateljstvo, razdor, ki je temelj sovraštva, pa je treba preganjati in preprečevati. Že Aristotel ve, »da ima najvišja stopnja pravičnosti značilnosti prijateljstva.«

Torej: tisti, ki lahko vplivajo, da bodo ljudje prijazni, naj iz politike ne delajo pogubne zasvojenosti, pri nas tako zelo očitno prepoznavne marsikje skozi sovražni govor, tudi v parlamentu in še v kakšnem shodu na ulici.

Cvetka Hedžet Tóth
redna profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani

Odziv SD na žaljive zapise predsednika SDS na Twitterju: “Najostreje obsojamo takšen način komuniciranja!”

Odziv Socialnih demokratov na žaljive zapise predsednika SDS Janeza Ivana Janše prek družbenega omrežja Twitter. Janša je namreč v ponedeljek tvitnil: “Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.”

“Ob prebiranju neokusnega zapisa predsednika SDS Janeza Ivana Janše glede dveh novinark TV Slovenije, ki ju je na svojem Twitter profilu označil za »odsluženi prostitutki«, smo zgroženi nad povsem neprimerno komunikacijo predsednika politične stranke in poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.

Tako nizkotno napadanje in označevanje novinarjev ali kogarkoli drugega, je za Socialne demokrate in za demokratično Slovenijo, povsem nesprejemljivo. Tudi, če se izvoljeni predstavniki ljudstva s kakšnim člankom ali poročanjem novinarjev ne strinjajo, se ne morejo odzivati na tako žaljiv in nizkoten način!

Socialni demokrati najostreje obsojamo takšen način javnega komuniciranja politikov, kot si ga je ta teden privoščil Janša, in jih na tem mestu pozivamo, da se raje poslužujejo argumentov, ne pa osebnostnih diskreditacij predstavnic ali predstavnikov medijev. Hkrati pričakujemo, da se bo predsednik SDS omenjenima novinarkama tudi javno opravičil za svoje žaljive besede!”

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.