Prispevki

Komentar dr. Milana Brgleza: Kultura dialoga ali (ne)strpnost?

Po 2. seji Konference Socialnih demokratov z naslovom »Dvig kulture dialoga«, ki je potekala minuli ponedeljek in sprejela naš izhodiščni politični dokument »Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo«, je bilo več kritične pozornosti posvečene udeležencem izhodiščne razprave in njihovim stališčem kot samemu dokumentu. Zato ga velja znova izpostaviti, saj se v njem (a ne le v naslovu) skrivajo odgovori na številne dileme, ki so povezane z našim pogledom na svobodo izražanja in njene zlorabe.

V dokumentu, ki ga najdete ob koncu komentarja, smo zapisali, da je »dolžnost Socialnih demokratov /…/, da v času, ko se svoboda izražanja v Evropi in v Sloveniji zlorablja tudi za doseganje političnih ciljev (in edini namen govorcev postaja širjenje sovražno nastrojene komunikacije), s sredstvi, ki so nam na voljo v demokratični družbi, konsistentno opozarjamo na te zlorabe in javno reagiramo na vsebino sovražno nastrojene komunikacije ter v zvezi z aktualnimi dilemami glede svobode izražanja ter nivoja javne komunikacije odpiramo etična, družbena in pravna vprašanja.« Seveda iz takšnega izhodišča ni mogoče izpeljati nobene očitane strpnosti do nestrpnosti.

Obenem pa velja še vedno vztrajati, da se je proti »sovražnemu govoru« (izraz, ki ga bo, če ga že ni, preveč lahkotna – preozka ali preširoka – raba pomensko toliko izvotlila, da postaja neuporaben), katerega prepoveduje 63. člen naše Ustave, in drugim oblikam zlorabe svobode izražanja, ki jo neabsolutno varuje 39. člen naše Ustave, treba boriti z nenasilno javno komunikacijo in konfrontacijo ali z neposrednim soočanjem v javnem prostoru.

Toda očitno bo za dvigovanje demokratične ali politične kulture dialoga najprej potrebno začeti pri sebi in svojih. Ta korak je nujen, a ne zadosten, za pozitivne spremembe v demokratični družbi in našemu stremenju k bolj demokratični skupnosti. Napadati zgolj drugo stran je namreč zagotovilo ohranjanja in poslabševanja obstoječega stanja.

Ali kot smo zapisali: »Ta dolžnost izhaja iz naše odgovornosti zaščititi in krepiti demokratično in vključujočo družbo, v kateri je družbeno vezivo med posamezniki in skupinami ljudi ter predpogoj za družbeno solidarnost pluralizem razumsko oblikovanih ter svobodno in odgovorno izraženih stališč in mnenj.« Velja tudi, da »naš cilj ni in nikoli ne sme biti omejevanje svobode izražanja, ki je bila ljudem tudi na našem prostoru in s strani različnih oblasti zgodovinsko večkrat kratena.«

Namesto tega želimo »z lastnim vzgledom v javni komunikaciji ter s premišljeno in sorazmerno uporabljenimi demokratičnimi sredstvi zavarovati svobodo izražanja pred njenimi zlorabami, še preden je prestopljena meja nastanka neposredne nevarnosti zla. V slovenskem pravnem redu to mejo zaznamuje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki predstavlja ne le kaznivo, ampak tudi očitno protiustavno obliko zlorabo svobode govora in izražanja.«

In še kako se zavedamo dejstva, da imata »tovrstni govor in izražanje /…/ za namen in za posledico ponižanje ter dejansko razčlovečenje tistih, proti komur sta usmerjena – tipično gre za manjšine ali ranljive skupine ljudi.« Torej za nas, ne glede na stališča ali mnenja sogovornikov, ni nobene dileme o razumevanju povezanosti besed in ravnanj. Tako družbeno-strukturnem so-omogočanju in zamejevanju kot reproduciranju skozi govorna dejanja.

Zato je tudi jasno, na kaj prisegamo v naslovni dilemi. Zavzemamo se za kulturo dialoga, ker nestrpnost ne pride v poštev!

Hkrati pa lahko le z dvigom kulture dialoga presežemo omejitve strpnosti, da ta ne prerase v arogantno nespoštovanje ali dopuščanje nespoštovanja. Toda dialog, če naj bo smiseln, mora ostati odprt do drugega, ki se razlikuje od nas. Brez prisile je skupna odgovornost, možnost in priložnost.

dr. Milan Brglez je predsednik Konference Socialnih demokratov in poslanec Državnega zbora RS

Konferenca SD – Dvig kulture dialoga – dokument 10-12-2018

Konferenca SD za dvig kulture dialoga in za odločno reakcijo na pojave sovražnega govora

Članice in člani Konference Socialnih demokratov so v ponedeljek, 10. decembra, v Ljubljani sprejeli dokument “Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo, za demokratično in vključujočo družbo”, s katerim v SD naslavljamo javnost ob vse večjih pojavih sovražnega govora in nestrpnosti v družbi.

V uvodnem delu razprave, ki je potekala pred zasedanjem najvišjega organa stranke med dvema kongresoma, so poleg predsednika Konference dr. Milana Brgleza sodelovali še evropska poslanka in podpredsednica SD Tanja Fajon, pravnica dr. Nina Peršak, ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič, minister za izobraževanje, znanost in šport ter podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo in univerzitetni profesor ter nekdanji minister v Vladi RS dr. Žiga Turk.

Nujna je odločna družbena reakcija na pojave sovražnega govora, so se strinjali sogovorniki na posvetu, niso pa si bili povsem enoti o morebitni potrebi po spremembi zakonodaje, ki bi podrobneje naslavljal tovrstne pojave.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je opomnila, da univerzalne definicije sovražnega govora nimamo, je pa omenjen v nekaterih pravno nezavezujočih mednarodnih dokumentih. Sama je ocenila, da je svoboda govora omejena s človekovim dostojanstvom ter s predpisi na področju javnega reda in miru.

Po njenih besedah se tako v strokovnih kot v laičnih krogih že pojavljajo polemike o potrebi po spremembi kazenskega zakonika, ki bi naslavljal tudi vprašanje sovražnega govora. Kot je poudarila, pa gre za skrajno sredstvo. “Verjetno sovražnega govora ne bomo odpravili z ognjem in mečem, ampak z dvigom kulture dialoga,” je povedala ministrica Katič, a opozorila, da je treba na pojave sovražnega govora odločno reagirati.

Da je potrebna jasna družbena reakcija na takšne pojave, se je strinjala evropska poslanka Tanja Fajon. Sama mnogokrat pogreša jasno obsodbo sovražnega govora tudi s strani politikov in drugih javnih oseb. Svoboda govora je temeljna pravica, a za vsako temeljno pravico so tudi dolžnosti, je opozorila in dodala, da je v Sloveniji sovražni govor močno eskaliral.

Vprašanje sovražnega govora je pomembno tudi zato, ker z govornimi dejanji sooblikujemo prostor, je dejal minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Sam meni, da je sovražni govor omejen z vrhovnimi moralnimi postulati, ki jih pri nas opredeljuje ustava. Se pa zaveda, da je politično nepopularno svobodo govora na kakršen koli način omejevati.

Pikalov predhodnik na ministrskem položaju dr. Žiga Turk pa se je strinjal, da z govornimi dejanji sooblikujemo prostor. Po drugi strani pa tudi drži, da besede ne ubijajo. “Kar te ne ubije, pa te naredi močnejšega,” je poudaril. Sam ocenjuje, da je zakonska ureditev v Sloveniji ustrezna in da svobode govora ni preveč.

Sprejet dokument si lahko preberete v nadaljevanju:

Dokument SD – Za odgovorno in resnicoljubno komunikacijo – Za demokratično in vključujočo družbo

Minister Pikalo opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je v Bruslju v razpravi o preprečevanju antisemitizma opozoril na tanko mejo med svobodo govora in sovražnim govorom ter izpostavil ključno vlogo izobraževalnega sistema pri preprečevanju širjenja sovraštva. Holokavst ne sme biti le zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas, je še poudaril minister iz vrst SD. Ministri EU za izobraževanje so danes na pobudo avstrijskega predsedstva razpravljali o preprečevanju antisemitizma, tudi v kontekstu nedavnega antisemitskega napada v sinagogi v ameriškem Pittsburghu.

Izobraževanje ima ključno vlogo v boju proti antisemitizmu, je po zasedanju poudaril avstrijski minister za izobraževanje Heinz Fassmann. Pojasnil je, da so razpravljali o orodjih, ki so pri tem na voljo v izobraževalnem sistemu. Slovenski minister Pikalo pa je v razpravi poudaril, da imajo vse evropske družbe problem, da je meja med svobodo govora in sovražnim govorom zelo tanka in nedefinirana, zato se dogaja cela vrsta odklonskosti.

Ob tem je izpostavil, da je treba v izobraževalnem sistemu storiti vse za zagotovitev še več proaktivnosti pri preprečevanju širjenja sovraštva do kogar koli drugačnega. “Politike in pristopi morajo biti tu posebej občutljivi in posebej proaktivni, kajti ne sme se nam zgoditi, da se nam ponovi katera koli od zgodovinskih situacij, v katerih smo bili,” je opozoril Pikalo.

Slovenija po ministrovih besedah igra dejavno vlogo, na primer 50 učiteljev na leto odhaja v Izrael v okviru spoznavnega in izobraževalnega procesa. Izpostavil je tako kurikularne kot ekstrakurikularne dejavnosti, ki krepijo demokratično zavedanje. Iz razprave ministrov je bilo po Pikalovih besedah jasno, da moramo biti zelo občutljivi glede vprašanj holokavsta, ki ne sme biti samo zgodovinska lekcija, temveč je lekcija za današnji čas.

V kontekstu vprašanja sovražnega govora je minister danes v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral tudi poziv predsednika vlade državnim podjetjem k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor. Pikalo je izpostavil, da poziv k premisleku podpira. “V katero smer se bo stvar iztekla, niti ni pomembno sedaj,” je še dejal in poudaril, da ni nihče nikogar pozival h kakršnim koli dejanjem, temveč gre za poziv k premisleku.

Ministri iz članic unije z evropskimi šolami se bodo drevi sestali z evropskim komisarjem za proračun Güntherjem Oettingerjem, s katerim bodo razpravljali o financiranju teh šol in najemanju učiteljev ob brexitu in po brexitu. Jeseni se je tudi v Ljubljani odprla akreditirana evropska šola, v kateri je trenutno dvanajst učencev, zato se bo večerje z Oettingerjem udeležil tudi Pikalo.

Ministri so sicer v Bruslju razpravljali tudi o mladinskih temah, pri čemer so se osredotočili zlasti na vprašanje, kako čim bolje izvajati novo evropsko strategijo za mlade oziroma jo narediti življenjsko. Pikalo je ob tem izpostavil novost v vladnem svetu za mladino, v katerega so prvič z vladne strani imenovali ministre, ki bodo poslej hodili na vladni svet ter bodo tako dovzetnejši za probleme in izzive mladinskega sektorja v Sloveniji.

Evropski ministri so razpravljali tudi o viziji evropskega izobraževalnega prostora do 2025, ki jo je pred enim letom razgrnila Evropska komisija. Ta med drugim vključuje idejo o vzpostavitvi mreže evropskih univerz. Slovenija kot država, ki želi biti v jedru EU, želi biti povezana tudi na izobraževalnem področju, je dejal Pikalo, a ob tem spomnil, da je izobraževalna politika vedno nacionalna. Ob tem je povedal, da sta do njega že prišli dve pobudi dveh univerz za sodelovanje na evropski ravni, ter izpostavil, da so slovenske univerze zanimive za to sodelovanje in da na ministrstvu to povezovanje podpirajo.

Sogovorniki na omizju Tanje Fajon opozorili na nevarno razraščanje sovražnega govora in nestrpnosti v družbi

Sovražni govor je v zadnjih letih postal nekaj normalnega, so opozorili udeleženci omizja z naslovom “Proti kulturi strahu”, ki jo je v Ljubljani pripravila evropska poslanka SD/S&D Tanja Fajon. Kot so poudarili sogovorniki, odgovornost za to nosijo tako politiki kot tudi mediji. Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost, ker je sovražni govor postal del mainstreamovske politike, širjenje ideje strahu in ksenofobije pa nekaj normalnega. Opozorila je, da se po Evropi širijo neofašistične ideje in sovražnost, tudi v vrstah slovenske opozicije. Odgovornost za to po njenih besedah v veliki meri nosijo tudi mediji. “Če ne bomo ukrepali proti sovražnemu govoru in nestrpnosti ter si prizadevali za normalno Slovenijo in razumno Evropo, me resno skrbi,” je dejala evropska poslanka Fajon.

Na vlogo medijev je opozorila tudi dr. Sandra Bašić Hrvatin s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Vprašala se je, ali so javna občila dolžna, zaradi navidezne objektivnosti, nekomu, ki zagovarja človekove pravice, postaviti nasproti antisemita ali rasista ali pa so tudi mediji odgovorni za to, da v javno razpravo ne prepuščajo glasov, ki netijo sovraštvo in nestrpnost. Bašić Hrvatinova, ki pojav sovražnega govora spremlja že 20 let, je dejala, da so ves čas opozarjali, da bo to postalo nekaj normalnega. Se je pa v dveh desetletjih spremenilo to, da so se nekoč avtorji sovražnega govora skrivali pod plaščem anonimnosti, danes pa se podpišejo z imenom in priimkom ter dodajo še naslov in telefonsko številko, je ponazorila.

Kritična je bila do levice, ki da je bila zaradi zagovarjanja liberalnih vrednot strpna do nestrpnih in z racionalno razlago poskušala razložiti, da tovrstni pojavi niso v redu. V določenem trenutku je liberalni diskurz prevzela desnica, ki zdaj zagovarja svobodo izražanja, in sicer v tem pomenu, da lahko kdorkoli govori karkoli, ne da bi bil za to kaznovan, je opozorila.

Novinar tednika Mladina Jure Trampuš pa je poudaril, da je sovražni govor danes organiziran in financiran. Spomnil je, da je med kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami SDS dobila sredstva iz tujine, da je financirala svoje oglase v medijih, na svetovnem spletu, Twitterju in drugod. “Sovražni govor je postal zelo nevaren, ker je voden z določenim namenom. Ta namen ni samo prevzeti oblast, temveč zasejati strah in spreti ljudi med sabo, zato da je pot do oblasti lažja,” je opozoril Trampuš.

Odvetnica Nataša Pirc Musar je menila, da se v družbi preveč meša sovražni govor kot kazenskopravna kategorija in sovražni govor nasploh. Po njenem mnenju je kazenskopravna kategorija tovrstnega govora tisto, kar mora biti prej izjema kot pravilo. “Kazenske sankcije so tisto, česar se mora država najmanj posluževati,” je poudarila Pirc Musarjeva. Kot je dejala, “izvirni greh” za sovražni govor leži v politiki, od koder se širi v vse pore družbenega življenja – najprej v medije. “Mediji dajo možnost razširjati neprimerno govorjenje iz ust politikov in iz medijev do vseh prebivalcev države,” je povedala Pirc Musarjeva.

Politični analitik dr. Alem Maksuti s portala Homopolitikus je menil, da se nacionalistične ideologije v času gospodarske in moralne krize ponujajo kot pobeg. Po njegovih besedah potuho v njih najdejo predvsem ljudje, ki so v šibkem socialnem položaju ali se počutijo socialno prikrajšane.

Omizja so se kot gostje med drugim udeležili tudi predsednik SD in Državnega zbora mag. Dejan Židan, poslanca SD dr. Milan Brglez in mag. Marko Koprivc, pravosodna ministrica Andreja Katič ter državna sekretarja dr. Dominika Švarc Pipan in dr. Jernej Štromajer.

Prepoznavnost fašizacije

O SOVRAŽNEM GOVORU

Dogajanja v naši politični stvarnosti niso samo očiten porast sovražnega govora, kot trenutno izpostavljeni in linčani poslanci neke levo usmerjene stranke, ampak gre za širši družbeni pojav, ki ga ne moremo imenovati drugače kot fašizacija. Nestrpno in skrajno sovražno govorjenje ni samo znak kakšne osebne neuravnovešenosti, ampak gre za institucionalno, politično organizirano gonjo proti posameznikom najprej in to se sčasoma začne širi na celotno družbo.

Kako ljudje reagirajo v takih trenutkih? Prvi očiten znak je izguba spontanosti, kajti ljudje se začnejo bati, strah jih je, nastaja svilnata varianta totalitarizma in ljudje ne upajo govoriti naravnost in iskreno. Klevete, laži in podtikovanja vseh mogočih barv znotraj politike izpodrivajo pravičnost, ki je že od starih Grkov naprej veljala za najvišjo vrednoto politike.

Fašizacija načrtno spreminja laž v politiko, iz laganja pa dela teror. Posamezniku, ki je izpostavljen takim pritiskom ni lahko, vendar ne sme kloniti. Drugače povedano nikakršne identifikacije z napadalcem si ne sme dovoliti, to je prvo kar velja zelo resno upoštevati. Iz zgodovine vemo, da so ljudi najbolj lomili ravno s takšno identifikacijo, kajti žrtev je pod hudimi pritiski bila pripravljena deloma ponotranjiti očitano krivdo in človek se je zlomil.

PREPOZNAVNOST FAŠIZACIJE

Všečno govorjenje, govor z nagobčnikom pač ni demokracija. Ni najbolj tragično sprejemanje laži za resnico in njeno razvrednotenje ali celo obrekovanje in obtoževanje resnice z lažjo; najbolj tragično je vsekakor uničenje človekovega čuta za orientacijo v stvarnem svetu. Tega čuta ni v svetu brez svobode in spontanosti. V svetu, v katerem politika deluje z ustrahovanjem, tam prej ali slej iz zavesti ljudi izgine še razlikovanje med resnico in neresnico, resnico in lažjo. To je fašizacija, ta tragični svet totalitarizma, svet, v katerem je resnica brez moči, svoboda zgažena in politična moč se uveljavlja skozi teror, četudi mehke variante.

Kakorkoli že razumemo politiko oziroma politično dejavnost, ta je najprej samo človeška potreba in izhaja iz človekovih antropoloških in etičnih temeljev. Naj bo jasno povedano: podlaga za politiko oziroma za politizacijo je vsekakor človekov čut za pravičnost, ki je lasten vsem ljudem. S pojmom pravičnosti se politizacija sveta sooča še z etizacijo in spor med etiko in politiko je razrešen, kajti politika se etiki pokloni − in politiki ostaja pravica ljudi svéta, so nam pojasnili mnogi humanisti. Tako po tej plati politični dejavnosti politika ni cilj, ampak samo in izključno zgolj sredstvo za etizacijo razmer v svetu.

Želja vseh nas ljudi je, da bi v svetu domovali; domovanje je naš ideal bivanja v tem kratkem življenju, ki ga živimo med svojim rojstvom in smrtjo. Vsaj še ena vrednota spremlja ljudi in to je mir, skratka živeti varno in v miru. Toda: pretekli in zdajšnji vzori oziroma vrednote opozarjajo, da miru brez socialnega miru nikdar ne bo. Kapitalizem s svojo grozečo privatizacijo in uničevanjem socialne varnosti, je nevarna bližina fašizacije sveta.

Za mnoge od nas je eden najprivlačnejših solidarnostnih vzorov prepričanje, da potreba ljudi po urejenem, brezplačnem zdravstvu in sociali na vseh ravneh kot tudi potreba vseh ljudi, vsakega, prav človeka po brezplačnem izobraževanju mora ostati socialno-solidarnostna vrednota. In nikdar, prav nikdar nič od zdravstva, sociale, izobraževanja ne sme biti transformirano v ekonomsko kategorijo.

Kako razmišljati politično in tudi ustvarjati politiko? Vsekakor ne na ta način, da nek politični interes ustvarja kategorijo odvečnih ljudi, kajti takšno početje je namensko ustvarjanje zla. K odgovornemu političnemu delovanju spada še krepka porcija skrbi za prijateljstvo. Tudi po tem, kako neka politika skrbi za vrednoto prijateljstva ocenjujemo etični naboj delovanja kakšne politične stranke. Temelj vrednote prijateljstva je dobro, ne zlo in zakonodajalci si morajo prizadevati za slogo, ki je nekaj podobnega kot prijateljstvo, razdor, ki je temelj sovraštva, pa je treba preganjati in preprečevati. Že Aristotel ve, »da ima najvišja stopnja pravičnosti značilnosti prijateljstva.«

Torej: tisti, ki lahko vplivajo, da bodo ljudje prijazni, naj iz politike ne delajo pogubne zasvojenosti, pri nas tako zelo očitno prepoznavne marsikje skozi sovražni govor, tudi v parlamentu in še v kakšnem shodu na ulici.

Cvetka Hedžet Tóth
redna profesorica na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani

Odziv SD na žaljive zapise predsednika SDS na Twitterju: “Najostreje obsojamo takšen način komuniciranja!”

Odziv Socialnih demokratov na žaljive zapise predsednika SDS Janeza Ivana Janše prek družbenega omrežja Twitter. Janša je namreč v ponedeljek tvitnil: “Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 evrov, drugo za 35 evrov. #ZvodnikMilan.”

“Ob prebiranju neokusnega zapisa predsednika SDS Janeza Ivana Janše glede dveh novinark TV Slovenije, ki ju je na svojem Twitter profilu označil za »odsluženi prostitutki«, smo zgroženi nad povsem neprimerno komunikacijo predsednika politične stranke in poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.

Tako nizkotno napadanje in označevanje novinarjev ali kogarkoli drugega, je za Socialne demokrate in za demokratično Slovenijo, povsem nesprejemljivo. Tudi, če se izvoljeni predstavniki ljudstva s kakšnim člankom ali poročanjem novinarjev ne strinjajo, se ne morejo odzivati na tako žaljiv in nizkoten način!

Socialni demokrati najostreje obsojamo takšen način javnega komuniciranja politikov, kot si ga je ta teden privoščil Janša, in jih na tem mestu pozivamo, da se raje poslužujejo argumentov, ne pa osebnostnih diskreditacij predstavnic ali predstavnikov medijev. Hkrati pričakujemo, da se bo predsednik SDS omenjenima novinarkama tudi javno opravičil za svoje žaljive besede!”

Poslanec SD Matjaž Nemec o boju zoper sovražni govor

Poslanski skupini Socialnih demokratov in Stranke modernega centra sta vlagateljici zahteve za sklic za nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo o problematiki sovražnega govora v Republiki Sloveniji. Socialni demokrati namreč ugotavljamo, da v Sloveniji narašča število primerov sovražnega govora. Zato želimo z razpravo v DZ prispevati k iskanju rešitev v pravnem sistemu, ki bi to število zmanjšale. Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice je namreč jasna, ko gre za sovražni govor, ni svobode govora. Zato mora DZ izpolniti svojo vlogo, razpravljati o tej problematiki in opozoriti, da je sovražni govor nedopusten. Prav tako si želimo, da tudi DZ izpolni svojo zakonodajno funkcijo in oceni, ali je treba v zakonodaji kar koli spremeniti.

Predlagatelji želimo v razpravo vključiti tudi predstavnike stroke in civilne družbe ter opozoriti na vse pogostejše spodbujanje nasilja in nestrpnosti v družbi, saj so se tovrstni primeri med drugim pojavljali v kontekstu referenduma o zakonu o zakonski zvezi pa tudi ob še vedno aktualni migracijski krizi. Obsoditi je treba vsakršno nestrpnost in sovražni govor, obenem pa spodbuditi družbo oz. državljane in funkcionarje, naj bodo do takšne prakse kritični ter poudariti potrebo po boju proti sovražnemu govoru, tako na ravni institucij kot tudi na ravni vzgoje in izobraževanja.

Poslanec SD Matjaž Nemec je na skupni novinarski konferenci poudaril, da boj proti sovražnemu govoru ni možnost, temveč največja skupna moralna, pravna ter politična zaveza celotne družbe ter vseh njenih posameznikov. Ob tem je izpostavil nujnost, da seja odbora ne sme obstati na ravni političnega projekta, temveč družbena zaveza, “da se skupaj zoperstavimo vsem oblikam sovražnega govora”. Ob tem je Nemec opozoril, da sta družbena in politična apatija tisti nevarnosti, ob katerih se lahko sovražni govor še dodatno okrepi, protiutež temu pa so spoštljivi odnosi med ljudmi. “Le tako bo moč ohranjati blagostanje in mir v družbi,” je dodal poslanec SD.

Med ključnimi ukrepi za boj proti sovražnemu govoru je Nemec izpostavil tudi nujnost vzpostavljanja dobre sodne prakse na tem področju in dodal, “da sovražni govor ne samo, da največkrat prizadene ranljive skupne ljudi, ampak je zahrbten družbeni razkrojevalec, ki se hrani prav z brezbrižnostjo odgovornih, s tem pa načenja vso družbo ter vse njene podsisteme.” Seja odbora na to temo bo predvidoma 16. februarja.