Prispevki

Socialni demokrati s podporo Marjanu Šarcu za mandatarja želimo, da Slovenija čim prej dobi novo vlado

Državni zbor je na izredni seji, v petek, 17. avgusta, začel postopek izvolitve kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca. Kandidaturo za mandatarja so s podpisi poslancev vložile poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS. Vodja poslancev SD Matjaž Han je v stališču Poslanske skupine SD povedal, da smo se Socialni demokrati za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. “Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje,” je poudaril Han.

Predsednik SD mag. Dejan Židan je pred začetkom seje v izjavi za medije dejal, da je za Slovenijo zelo pomembna izvolitev mandatarja, da bo lahko ta čim prej sestavil vlado, ki bo začela uresničevati dober koalicijski program. “Ta vlada bo prijetno presenetila, saj v tej koaliciji verjamemo, da bomo trdo delali prihodnja štiri leta. Ne bo ne prva in morda tudi ne zadnja manjšinska vlada,” je dejal predsednik SD. Židanu, ki so ga bodoči koalicijski partnerji predlagali za novega predsednika DZ, ni pomembno, kdaj bo na to mesto izvoljen. “Želim pa si, da ne bi bilo teh ostrih tonov, ki so nastali med novo koalicijo in NSi,” je še dejal. Na vprašanje, ali ima zagotovljene glasove za izvolitev, je Židan odvrnil, da so podpisali koalicijski protokol, ki tako predsedniku vlade in predsedniku DZ zagotavlja 52 glasov. “Tudi politiki moramo verjeti na dano in zapisano besedo,” je ob tem dodal predsednik SD.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil Matjaž Han, si lahko v celoti preberete v nadaljevanju:

“Spoštovani,

3. junija 2018 smo se državljanke in državljani Slovenije tretjič zapored odpravili na predčasne volitve v Državni zbor. Klub temu pa lahko ugotovimo, da je mandat odhajajoče vlade trajal praktično vsa štiri leta ter da je pomembno doprinesel k umiritvi političnih in gospodarskih razmer ter zagotovil potrebno politično stabilnost za razvoj naše države. Volitve 3. junija so nam prinesle močno razdeljen Državni zbor RS. Toliko strank, devet, ni bilo v Državnem zboru RS še nikoli. Posledica tega je velika razdrobljenost političnih skupin. Zato smo morale in moramo še naprej vse stranke vložiti toliko večji napor pri sestavljanju vlade.

Kljub tej razdrobljenosti pa nam podrobnejši pogled na rezultat volitev kaže tudi, da so ljudje so na volitvah večino glasov namenili političnim strankam levosredinske, leve in sredinske politične opredelitve. In te stranke bomo danes podprle imenovanje Marjana Šarca za Predsednika Vlade Republike Slovenije. Gospod Šarec je kot uspešen župan uspel prepričati drugo največje število ljudi na volitvah. In da ne bo kakšne pomote: to, da drugouvrščeni na volitvah sestavi vlado ni nič novega v Sloveniji, pa tudi sicer v EU najdemo številne takšne primere.

Socialni demokrati smo se za podporo oblikovanju vlade pod vodstvom LMŠ in Marjana Šarca odločili na podlagi uspešno dogovorjenega koalicijskega sporazuma. Zadovoljni smo, da smo v okviru koalicijskih pogajanj uspeli v sporazum zapisati ogromno socialdemokratskih tem, s katerimi smo na teh volitvah prepričevali ljudi in verjamemo, da bomo opravičili njihovo zaupanje.

Z imenovanjem gospoda Šarca in nato celotne ministrske ekipe bomo postavili temelj za uresničitev koalicijskega sporazuma, ki med drugim določa, da bomo: skrajšali čakalne vrste v zdravstvu, ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zagotovili dvig pokojnin, izboljšali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter razbremenili plače delovnih ljudi in dvignili minimalno plačo.

Sporazum tudi določa, da bomo namenili več sredstev za raziskave in razvoj ter ustrezno uredili povezovanje znanosti in gospodarstva in prenovili nacionalni raziskovalni sistem ter s tem tudi postavili potrebne temelje za razvoj naše države.

Prinaša pa današnje imenovanje gospoda Šarca in nato imenovanje ministrske ekipe, ki bo sledilo, neko novost v slovenski politični prostor: vlada gospoda Šarca bo imenovana z glasovi na podlagi ločenega sporazuma o sodelovanju med levo-sredinskimi vladnimi strankami in zunanjo stranko Levica. Dobili bomo torej tako imenovano manjšinsko vlado, ki pa tudi ni nič dramatičnega ali hudo drugačnega kot lahko vidimo drugje v Evropski uniji, saj je skoraj ena tretjina vlad v EU takšne narave, pri čemer velja povedati še, da med njimi najdemo številne uspešne države.

Seveda pa bo ta novost na Slovenskem od vseh, ki stopamo na to pot, zahtevala novo, višjo stopnjo politične kulture. Zavedati se moramo, da smo na nek način vsi hkrati nadomestljivi, tako ali drugače, vendar moramo zaradi potrebe in koristi države narediti vse v naši moči, da zagotovimo politično stabilnost in ustrezen razvoj naše države.

Socialni demokrati bomo glede na zaupanje volivk in volivcev na preteklih volitvah prevzeli svoj del odgovornosti za oblikovanje naslednje slovenske vlade, saj smo samozavestni in si upamo prevzeti odgovornost tudi takrat ko je težko, ne samo ko je lahko. Naredili bomo vse v naši moči, da Slovenija postane bolj socialna, bolj napredna in bolj solidarna ter gospodarsko uspešna država.

Verjamemo, da bo naše današnje glasovanje v podporo gospodu Šarcu prvi korak na tej poti.

Srečno Slovenija.”

 

Poslanci SD večinsko podprli zakon za zaščito državne naložbe v NLB

V Državnem zboru je potekala izredna seja na kateri so poslanke in poslanci z večino glasov sprejel zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če pride do prisilnih izvršb na premoženje NLB na Hrvaškem. Da je nujno zavarovanje premoženja pred škodljivimi posledicami hrvaških sodišč, je v predstavitvi stališča Poslanske skupine SD povedal Jani Prednik. “Vsem nam mora biti v interesu, da se konča obdobje negotovosti za NLB. Pa tudi, da se konča obdobje omejitvenih ukrepov za NLB,” je poudaril Prednik.

Stališče Poslanske skupine SD, ki ga je predstavil poslanec Jani Prednik, si lahko preberete v nadaljevanju:

“Razlogi, zaradi katerih danes obravnavamo ta predlog zakona, so raznoliki, za vse pa velja, da njihov izvor sega leta in desetletja v preteklost. Danes na dnevnem redu ni odločitev o prodaji oziroma neprodaji banke. Tudi morebitna privatizacija in njen model nista predmet te razprave, čeprav se tej temi danes gotovo ne bo moč izogniti.

Strategija upravljanja kapitalskih naložb države Novo Ljubljansko banko uvršča med pomembne naložbe, v kateri bo država ohranila 25-odstotni delež in hkrati ostala tudi največji posamezni lastnik. Ker bo država ostala velik in najpomembnejši lastnik, Nova Ljubljanska banka pa še naprej največji igralec na slovenskem bančnem trgu, je v vsakem primeru nujno, da se to premoženje zaščiti pred škodljivimi posledicami odločitev hrvaških sodišč. Temeljni namen in cilj zakona je zato zaščititi vrednost naložbe, ki jo ima država v Novi Ljubljanski banki, pred posledicami nezakonitih ravnanj hrvaških sodišč, ki niso v skladu ne s slovensko zakonodajo, ne s sklenjenimi mednarodnimi sporazumi.

Zgodovine, ki je Novo Ljubljansko banko privedla v situacijo, da je kot tožena stranka potencialno izpostavljena sodno izterljivi škodi v drugi državi, ne bomo ponavljali. V vsakem primeru pa lahko taka izpostavljenost – četudi izvira iz spora, ki bi moral biti v normalnih okoliščinah že davno rešen – vpliva tako na poslovanje banke kot na vrednost naložbe.

S sprejemom zakona Republika Slovenija prevzema obveznost, da bo banki povrnila škodo, ki bi nastala zaradi prisilnega izvrševanja odločitev hrvaških sodišč v primerih, ki izvirajo iz nerešene problematike nekdanjih deviznih varčevalcev. To ni pomembno – kot bodo trdili nekateri – zaradi koristi morebitnih bodočih lastnikov. Pomembno je zaradi interesov Slovenije, ki JE – in še naprej ostaja – lastnik Nove Ljubljanske banke.

Tudi in predvsem zato, ker namerava Slovenija ostati pomemben lastnik Nove Ljubljanske banke, nam mora biti vsem v interesu, da se zanjo konča obdobje negotovosti. V interesu nam mora biti tudi, da se končajo omejitve poslovanja, ki so bile uvedene kot pogoj za dodelitev državne pomoči in danes banki dovoljujejo le ozek spekter poslovne dejavnosti. Lastnina je bila, je in ostaja odgovornost lastnika. Če se lastnik tej svoji odgovornosti izogiba, ima to (škodljive) posledice, kot smo lahko videli že tolikokrat doslej.

Socialni demokrati smo, odkar se je izpostavila potreba po zakonskih rešitvah za to področje, vztrajali predvsem, da se vse garancije države dajo ob jasnih zagotovilih proaktivnosti. To pomeni, da tako od upravljalca kot od banke pričakujemo, da z vsemi močmi zastopajo svoj interes v sproženih pravnih postopkih. Želeli bi si, da bi zakon poleg zagotovil stabilnosti pomenil tudi jasen signal vodstvu podjetja in upravljalcem, da izpostavljenost premoženja NLB na Hrvaškem zmanjšajo na mimimum.

Vztrajali smo, da v primeru uveljavljanja povračil škode nad tem procesom bdi pooblaščenec države, ki ima dostop do informacij in poslovnih odločitev uprave banke. Glede na amandmaje, ki jih je sprejel odbor, bo to vlogo opravljal visoki predstavnik za nasledstvo; to se nam zdi smiselna rešitev glede na to, da vsi pričakujemo, da se bo izvorni spor na koncu te poti vendarle pobotal v okviru pogajanj o nasledstvu SFRJ.

Socialni demokrati bomo predlog zakona večinsko podprli in pričakujemo, da se s tem vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke končno loči od vprašanj upravljanja z državno naložbo v NLB; da bo ta lahko v prihodnosti našim ljudem v korist, ne v breme.”

Poslanci SD soglasno podprli novelo Zakona o zdravniški službi, ki ponuja rešitve za otroško kardiologijo

Poslanci na izredni seji DZ obravnavajo predlog dopolnitve Zakona o zdravniški službi, s katerim bi lahko na področju otroške kardiologije olajšali zaposlitve strokovnjakov iz držav zunaj EU. Stališče do novele zakona, ki ga lahko preberete v nadaljevanju, je v imenu Poslanske skupine SD predstavil poslanec Soniboj Knežak.

Pred nami je novela Zakona o zdravniški službi, ki jo obravnavamo po nujnem postopku. Žal je situacija v zdravstvu takšna, da potrebuje tovrstno ukrepanje, čeprav se vsi zavedamo, da tudi ta rešitev za nakopičene probleme v zdravstvu ni optimalna in da gre zgolj za eno od rešilnih bilk, ki se je skorajda že popolnoma obupani oprijemamo. Zelo lahko bi bilo vsepovprek obtoževati, kazati s prstom, blatiti te in one. A resnica je, da je vsak delček v tem sistemu kanil svojo kapljico na ta ogenj, ki že dlje časa tli in zdaj smo na tem, da gasimo požar.

Socialni demokrati smo ob obravnavi priporočila v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, poudarili, da je odgovornost vsakogar, še zlasti politike, da o tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravlja preudarno in na način, ki v javnosti ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahu ali celo nemira.

Ponovno ponavljamo, da mora biti vsa naša pozornost, namesto v netenje dodatnega nezadovoljstva in slabljenje odnosov, usmerjena na v Sloveniji izobražene mlade zdravnike, ki jih moramo primerno usposobiti in specializirati, da bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Tukaj pa bomo potrebovali tudi pomoč od zunaj. In to, med drugim, predvideva ta novela. Samih rešitev, ki jih prinaša novela ne bomo ponavljali, ker so jih pred nami v svojih stališčih povzeli že drugi, a prepričani smo, da gredo v pravo smer.

Če pa smo morda lahko malo tudi cinični bi rekli, da v tej noveli pogrešamo člen, ki bi prepovedoval aroganco, pohlep in igranje bogov. A žal še noben zakon ni znal in mogel uzakoniti empatije in srčnosti pa tudi zapovedati dobrih odnosov na delovnem mestu ne, zato si ne delamo utvar in vemo, da jih tudi ta ne bo. Je pa zelo žalostno poslušati razprave, predvsem tistih, ki so zadeve pomagali zaplesti do te stopnje kjer smo danes, ko namesto bolnikov, v ospredje postavljajo denar, prestiž in lastne ege.

Socialni demokrati ne vidimo razloga, da bi noveli zakona nasprotovali, čeprav si seveda tudi mi želimo, da ta novela sploh ne bi bila potrebna. A tisti, ki jih ta zakon tangira za tako situacijo niso odgovorni. Ne zdravniki, ki bodo prišli pomagat, še manj starši. Prave in edine žrtve te situacije so otroci. Nič krivi, nič dolžni, pa kljub temu plačujejo najvišjo ceno.

Zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov soglasno podpiramo vsebino predloga novele, kot je bila dopolnjena in oblikovana na delovnem telesu.

Škoberne: Ustavna obtožba zoper premierja je poceni nabiranje političnih točk opozicijske SDS na plečih beguncev

Na današnji obravnavi ustavne obtožbe v Državnem zobru zoper predsednika Vlade glede njegovega ravnanja v primeru»Šami«, ki jo je vložila opozicijska SDS, je v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov stališče predstavil namestnik vodje Poslanske skupine SD Jan Škoberne. Poslanec Škoberne je v stališču PS SD poudaril, da je ustavna obtožba »instrument take resnosti«, da na zahtevo Državnega zbora svoje mnenje poda najvišja politična avtoriteta – predsednik države, da pa obtožba ne predvideva obsodbo predsednika Vlade zato, ker je slednji preveril pravilnost rabe pravnih sredstev in norm, ki služijo izvrševanju oblasti na slovenskem teritoriju.

“Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira,” je poudaril poslanec Škoberne in dodal, da “za tiste, ki svojo politično tradicijo negujejo na vrednotah osamosvojitve, je ta obtožba razočaranje”. Še več, kot je ugotavil poslanec SD, smo danes priča “še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk, kar je žalostno toda resnično.”.

Ob vsebinskih argumentih, ki pričajo v prid zavrnitvi obtožbe, pa je Škoberne povzel, kaj po njegovem bi moralo biti in za Socialne demokrate ostaja bistvo politike. “Bistvo je, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti,” je ob koncu stališča poudaril Škoberne ter napovedal, da Poslanska skupina Socialnih demokratov obtožbe ne bo podprla.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov (v celoti)

Postopek obtožbe predsednika republike, predsednika Vlade ali ministrov pred Ustavnim sodiščem predstavlja enega ključnih instrumentov preprečevanja možnosti izvrševanja, od ljudi zaupane, oblasti na nezakonit način, v nasprotju z ustavo in temeljnimi vrednotami, na katerih je utemeljena naša državnost in državotvornost.

Obtožba predsednika Vlade, ki jo naslavlja osmo poglavje Poslovnika o delu Državnega zbora in jo obravnavamo danes na zahtevo skupine opozicijskih poslancev, je torej instrument take stopnje resnosti, da predvideva celo možnost, da na zahtevo tega cenjenega zbora, o predlogu obtožbe predsednika Vlade, svoje mnenje poda tudi predsednik republike, torej najvišja politična avtoriteta naše države.

Predpostavljamo lahko torej, da je t.i. ustavna obtožba predsednika Vlade rezervirana za resnično najtežjo obtožbo zlorabe oblasti oz. zaradi aktivnega delovanja nosilcev oblasti proti suverenosti, samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Instrument bi tako opozicija kot tudi koalicijske poslanske skupine bili celo dolžni, seveda v imenu ljudi ki jih zastopamo, vložiti v primeru, ko bi se predsednik Vlade načrtno odpovedal izvrševanju suverenih pravic Republike Slovenije, ki izhajajo iz njenega statusa samostojne in neodvisne države. Če bi torej predsednik Vlade omogočil, da suvereno oblast na teritoriju Republike Slovenije, v nasprotju s 3. a členom naše Ustave, izvršuje neka druga, bodisi državna ali transnacionalna entiteta.

V nobenem primeru pa ni predvideno, da se obtožbo predsednika Vlade uporabi zato, ker se je kot prvopostavljeni izvršilne veje oblasti odločil, da tudi na najvišji ravni izvršilnosti, v okviru Vlade Republike Slovenije, preveri in ponovno presodi, ali so bila pravilno uporabljena in izkoriščena vsa sredstva in orodja, ki za izvrševanje suverene oblasti na svojem teritoriju, pripadajo le in samo Republiki Sloveniji. Kaj takega je lahko sporno in problematično le za tiste, ki jim samostojnost, suverenost in neodvisnost naše države, ni bila in morda še danes ni, resnično prva in intimna izbira.

Za vse ostale, ki svojo politično tradicijo negujemo na vrednotah osvoboditve in osamosvojitve, pa je tovrstna, žal tudi današnja obtožba predsednika Vlade predvsem veliko in iskreno razočaranje. O resnosti ustavne obtožbe predsednika Vlade pravzaprav pove največ dejanje ene izmed predlagateljic obtožbe, ki je v času poteka te seje raje sklicala preiskovalno komisijo, ki jo vodi. Ni prvič, da tudi predlagatelji sami iskreno dvomijo v svoje predloge.

Razočaranje pa ta obtožba ni ne le zato, ker diši po modelu klicanja trojke, tujih oblastnikov za reševanje naših domačih zadev, ampak tudi iz preprostega razloga, ker je glede na resnost instrumenta, obtožba predsednika Vlade spisana nedostojno slabo, neargumentirano in brez kančka presoje, ali je res prav, da najbolj temeljna orodja demokratičnega parlamentarizma razvrednotimo do točke, ko bodo, kot so danes že interpelacije, njihove obravnave razumljene le še kot ena izmed sej in procesij, ki jih tako ali tako nihče ne spremlja, ker so že davno izgubile vso težo in vrednost.

S tem spoštovani, pa bo kar ta zbor sam poskrbel za to, da bo resno in v svojem temelju ogrožena demokracija in republika, za katero so tako enotno skupaj stopili ljudje Slovenije ob našem osamosvajanju.

In ker si svoji neutemeljenosti navkljub, obtožba predsednika Vlade zasluži tudi kratek vsebinski komentar, naj povsem na kratko ugotovim, da hipoteza obtožbe, ki jo obravnavamo danes, izhaja iz napačnega, namenoma ali pa zaradi neznanja in površnosti, razumevanja vloge diskrecijske klavzule v okviru Dublinske uredbe. Slednjo je tako mogoče uporabiti, kar je v svoji zadnji sodbi potrdilo tudi upravno sodišče, vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi, torej, dokler se nahaja na teritoriju Republike Slovenje, kjer Republika Slovenija in njeni organi ter institucije izvršujejo svojo suvereno oblast, ki izhaja iz naše samostojnosti in neodvisnosti.

Takisto je v svoji odločitvi povedalo tudi sodišče v Luksemburgu, ki je potrdilo možnost naše države, da prosilca za mednarodno zaščitno vrne na Hrvaško, kjer se mora odločiti o njegovi zahtevi, ob hkratni potrditvi dejstva, da to odločitev lahko, če tako želi, sprejme tudi Republika Slovenija. Po svoji diskreciji in glede na lasten interes.

Ampak, ali je res bistvo današnje razprave, da v soočamo mnenja o tem, kako država sme in zmore uresničevati oblast na svojem ozemlju, kako sme zakonito sprejemati odločitve po prosti presoji ter pri tem upoštevati človekove pravice, skratka ravnati humano. Odgovor je ne. Žal smo danes v še eni epizodi predvolilne kampanje največje opozicijske stranke, ki na stroške davkoplačevalcev ščuva ranljive skupine ljudi eno proti drugi izključno zato, da si pridobi nekaj političnih točk. Žalostno toda resnično.

Namesto zaključka. Politika je tu zato, da rešuje težave ljudi, posamično ali skupinsko, pa naj si gre za Branka ali Ahmada, skladno z zakoni in odločitvami sodišč. In kot je povedal predsednik republike, odločitev sodišč je potrebno spoštovati, ter kot je dodal papež Frančišek, tudi za migrante in begunce smo dolžni poskrbeti.

Socialni demokrati bomo še naprej tu za vse ljudi, ne glede na vero, raso, spol, politično ali katerokoli drugo usmeritev. Obtožbe predsednika Vlade, ki pa v resnici v najslabšo luč postavlja njenega predlagatelja, pa seveda ne bomo podprli.

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Marija Bačič: Avstrija naj začasno odloži izvajanje spornega zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga dokler se odprta vprašanja ne razrešijo

Na izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci razpravljali o Predlogu priporočila Vladi glede napotenih delavcev in prevoznikov pri opravljanju dela v Avstriji. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov je predstavila poslanka Marija Bačič, ki je med drugim poudarila, da “Socialni demokrati delimo zaskrbljenost nad sprejetimi ukrepi Avstrije in tako podpiramo Vlado Republike Slovenije pri njenih prizadevanjih, da se zavaruje interese Slovenije”. Prav tako smo Socialni demokrati v sporočilih javnosti glede te teme poudarili, da bi spremembe, ki jih uvaja nova avstrijska zakonodaja lahko bile sporne, če nadzorni organi Republike Avstrije neeenako obravnavajo podjetja iz Slovenije in drugih držav. Ob tem menimo, da v novi avstrijski zakonodaji sporen del, ki obravnava avtoprevoznike kot napotene delavce, kar ni v skladu z direktivami EU; po našem razumevanju gre pri avtoprevoznikih za občasno službeno pot z različnimi cilji, ne pa za napotitev na delo v tujino. Zato je pomembno, da se ta problem razreši tudi na evropskem nivoju.

V skladu s tem Socialni demokrati od vseh članic EU in tako tudi od Avstrije pričakujemo ukrepe v smeri zagotavljanja spoštovanja skupnih evropskih dogovorov, s tem tudi zavezujočih aktov Evropske unije, ter sorazmerne in pravične določbe, ki bodo upoštevale specifike – tudi posameznih panog – ki so navsezadnje izločene iz posamičnih skupnih predpisov, s tem, da imajo svoje (avtoprevozniki). Od Vlade RS pa pričakujemo, da bo pred arbitrarnimi in nesorazmernimi ukrepi zaščitila slovenske delavce in tista slovenska podjetja, ki poslujejo pošteno in zagotavljajo dostojne zaposlitve svojim delavcem, doma ali v tujini.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov na seji Državnega zbora (9.2.2017):

V Poslanski skupini Socialnih demokratov se zavedamo težav, s katerimi se soočajo naša podjetja zaradi nove avstrijske zakonodaje o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga. Glede nastale situacije delimo zaskrbljenost vseh v tem prostoru. Na odboru smo si bili enotni, da damo Vladi vso našo podporo pri njenih dosedanjih in bodočih prizadevanjih za zavarovanje slovenskih interesov in slovenskega gospodarstva, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov predlog dopolnjenega priporočila Vladi podpiramo. Naša podjetja – če pridobijo posle v drugih državah članicah – tam s svojimi delavci tudi izvajajo storitve. Svoboda izvajanja storitev je poleg prostega gibanja oseb, blaga in prostega pretoka kapitala eden temeljev notranjega trga EU in bistvo enotnega evropskega prostora. In – kot Socialni demokrati to moramo poudarjati – tudi zaščita delavskih pravic in izborjenih standardov v Evropski uniji se mora dvigniti na tako visok nivo kot toliko opevani “prost pretok” kapitala in blaga! Toda za varovanje pravic delavcev so odgovorne predvsem države same.

Države pa seveda varujejo svojo ureditev in veljavne delavske standarde. Tako, kot moramo v Sloveniji zahtevati, da za tuje napotene delavce pri nas veljajo slovenski standardi in zakonodaja, tako to poskuša Avstrija. Po našem skupnem mnenju pa gre sosednja država pri tem morda predaleč. Poštena konkurenca med ponudniki storitev in zaščita delavskih pravic sta tudi pri napotitvah v drugo državo ključni. In to je namen Direktive, s katero se naslavlja področja, ki so se v preteklih letih pokazala kot najbolj težavna, zlasti preprečevanje zlorab in krepitev zaščite pravic napotenih delavcev. A žal se velikokrat zgodi, da se tudi najboljši nameni pri izvedbi izkažejo kot problematični.

Zadnje dogajanje namreč kaže, da se – zaradi direktive in zaradi novega avstrijskega zakona – pogoji zaostrujejo do skrajne meje in praktično tujim podjetjem onemogočajo izvajanje dejavnosti v Avstriji.  Ta je namreč uvedla številne nove birokratske zahteve in ukrepe, ki se kažejo predvsem v zahtevah po predložitvi različne dokumentacije v nemškem jeziku, problematično pa je tudi izrekanje nesorazmerno visokih denarnih kazni, katerih višina se lahko multiplicira glede na število napotenih delavcev. Tudi Slovenija za delo tujcev predpisuje številne podobne ukrepe, a – kot je pokazala razprava na odboru – je izvajanje nove avstrijske zakonodaje morebiti prešlo mejo, ko se ovira tudi delo tistih delodajalcev, ki svoje delo opravljajo v okvirju veljavne zakonodaje in zagotavljajo dostojna delovna mesta.

Še največ težav pri tej rigorozni birokratski obliki nadzora  – ki je sicer popolnoma legitimen, a žal zelo neživljenjski – imajo prevozniki. Dejavnost mednarodnega transporta namreč ni izključena iz področja uporabe predpisov EU na področju napotitve delavcev, zato po novi avstrijski zakonodaji vse določbe veljajo tudi za to dejavnost, ne glede na čas trajanja posamezne čezmejne storitve, kar prevoznikom predstavlja nepremostljivo oviro pri izvajanju dejavnosti. Voznik tovornjaka je namreč na službeni poti, pogosto skozi več držav, in prav zato zanje veljajo posebni predpisi in posebna evropska direktiva. Za njeno upoštevanje potekajo pogovori med evropskimi državami in v njih sodeluje tudi Slovenija.

Zaradi tega pričakujemo, da bomo kot država usmerili vse napore v to, da se direktiva, ki to ureja, čim prej spremeni in se področje transporta, zaradi specifike, iz nje izloči. Vlada je preko svojih ministrstev aktivno pristopila k reševanju problema na različnih ravneh, in bo po potrebi svoje ukrepanje tudi zaostrila. V tem trenutku Republika Slovenija po diplomatski poti podpira pritožbe, ki jih je v imenu več kot 130 slovenskih podjetij na Evropsko komisijo vložila celovška odvetniška pisarna. Republika Slovenija je preko svojih diplomatskih predstavnikov vzpostavila kontakt in sodelovanje z drugimi sosednjimi državami Avstrije, ki se soočajo s podobnimi težavami kot slovenska podjetja, z namenom oblikovanja skupnega odgovora na posredne kršitve prostega pretoka blaga in storitev v Republiki Avstriji. Predlaga se, da Avstrija začasno odloži izvajanje spornega zakona, dokler se odprta vprašanja ne razrešijo in da bo v tem času mogoče pridobiti tudi pravno mnenje Evropske komisije.

Pričakujemo torej, da se bo naša država še naprej aktivno zavzemala za izločitev vseh vrst mednarodnih prevozov v cestnem prometu iz področja uporabe Direktive 96/71/ES, v skladu s stališčem Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto v Državnem zboru 3. junija 2016. Socialni demokrati se zavzemamo za diplomatsko rešitev problema. A kljub temu, v kolikor se izkaže, da so pravne možnosti izčrpane podpiramo tudi uvedbo skrajnega ukrepa Vlade, ki napoveduje in preučuje možnosti za uvedbo postopka za tožbo zoper Republiko Avstrijo na Sodišču Evropske unije v skladu z 259. členom Pogodbe o delovanju Evropske Unije, če v razumnem času ne bo prišlo do dogovora, ki bo slovenskim podjetjem omogočil izvajanje čezmejnega opravljanja storitev v Republiki Avstriji v skladu z veljavnimi pravili na ravni EU. Predlog priporočila v Poslanski skupini Socialnih demokratov podpiramo.