Prispevki

Socialni demokrati o situaciji v Venezueli in poziv Ministrstvu za zunanje zadeve RS

Socialni demokrati obžalujemo trpljenje ljudi in napetosti v Venezueli ter obe strani v sporu pozivamo, da se čimprej skupaj dogovorita o nadaljnjih demokratičnih korakih, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti. Obenem pozivamo Ministrstvo za zunanje zadeve, da naredi vse za zaščito interesov Slovenk in Slovencev ter naših državljank in državljanov, ki živijo ali se trenutno nahajajo v Venezueli.

Socialni demokrati smo prepričani, da mora Ministrstvo za zunanje zadeve ali Vlada Republike Slovenije pred samostojnim zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi posegalo v notranje zadeve Venezuele, pridobiti za to mandat Državnega zbora.

Zato pred odločanjem vlade o predlogu zunanjega ministra Mira Cerarja, da naj Slovenija za začasnega predsednika Venezuele prizna Juana Guaidoja, v SD opozarjamo, da bi moral pred odločitvijo o tem razpravljati DZ oziroma zunanjepolitični odbor. “O kakršnemkoli enostranskem ravnanju, s katerim bi prevzela mednarodnopravno odgovornost, bi se morala vlada pred odločitvijo pogovoriti z DZ,” je poudaril poslanec SD dr. Milan Brglez. “Slovenski pravni red je jasen, tudi DZ mora o tem odločati, bo pa zelo neprijetno, če bo moral o tem razpravljati naknadno,” je ocenil Brglez. Poudaril je, da jih skrbijo državljani v Venezueli, ki se jim ne godi dobro, pa tudi Slovenci, ki tam živijo in za katere bi moralo ministrstvo prvenstveno poskrbeti.

“Tokrat gre za enostranski akt države, ki ima mednarodnopravne posledice,” je opozoril Brglez in poudaril, da “ni mogoče vleči vzporednic s postopkom glede pristopa Slovenije k marakeški deklaraciji”. Pri odločitvi o priznanju začasnega predsednika gre namreč za konstitutivni akt, ki je pomemben za veljavnost nekega režima.

Glede na ustavne kategorije Venezuele se samorazglasitev predsednika ne bi mogla zgoditi. “Če je to veljalo v Kataloniji in Španiji, ne vem, zakaj ne bi veljalo tudi v takšnem primeru,” je ob tem dejal Brglez. Če so bili torej v primeru Katalonije “ustavni pridržki tisti, ki niso mogli zadovoljiti neposredne uporabe mednarodnega prava glede samoodločbe, ne razumem, zakaj bi bilo tokrat drugače in zakaj bi uporabljali dvojna merila v naši zunanji politiki”, je še opozoril Brglez v izjavi za medije v DZ.

Socialni demokrati poudarjamo: Protitobačni zakon naj bo namenjen omejevanju tobaka, ne pa političnim podtikanjem!

V stranki Socialnih demokratov smo se morali odločno odzvati glede nekaterih podtikanj in neresničnosti, ki so se pojavile v javnosti ob sprejemanju protitobačne zakonodaje.

Socialni demokrati podpiramo Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Ob tem pa poudarjamo: govoričenja o vplivu interesnih skupin, ki naj bi botrovale našim pomislekom glede uvedbe enotne embalaže, so natolcevanja, ki se jih nekateri poslužujejo – najverjetneje – zaradi prekrivanja lastnih interesov.

Socialni demokrati nikoli nismo nasprotovali uvedbi enotne embalaže, tekom zakonodajnega postopka pa smo opozarjali na morebitne – izjemno škodljive posledice – rokohitrske uvedbe enotne embalaže, ki presega okvire evropske direktive. Menimo, da ima predlog, tudi glede na mnenje Zakonodajno-prave službe Državnega zbora, v členih, ki urejajo uvedbo enotne embalaže, veliko nejasnosti in trdimo, da so ti členi polje velikih tveganj za tožbe in odškodninske zahtevke, navezujoč se na vprašanje lastninske pravice.  

Še več, te določbe so v nekaterih delih vprašljive tudi z vidika ustavnosti, zato bi bilo po našem prepričanju edino sprejemljivo, da se bi ta materija uredila v posebnem zakonu, žal pa naš amandma na matičnem odboru ni dobil zadostne podpore. Z amandmajem k zakonu smo tako želeli, da bi se členi glede enotne embalaže črtali, tako, da bi se o tej vsebini pripravil poseben zakon. Le na ta način bi se lahko – tudi po vzgledu držav, ki so že uvedle enotno embalažo – zagotovilo zadostno mero pravne vzdržnosti in navsezadnje učinkovitosti te rešitve. Ob tem pa velja poudariti, da sedaj predlagani zakon predvideva uvedbo enotne embalaže v letu 2020, tako, da se s sprejemom našega amandmaja v ničemer ne bi škodilo ali oviralo uvedbo enotne embalaže. Še več, prepričani pa smo, da bi se to vprašanje v tem času lahko primerneje uredilo v posebnem zakonu.

Socialni demokrati smo trdno prepričani, da bi – zaradi večje zaščite javnega interesa in večjega pravnega varstva naše države pred skoraj gotovimi tožbami multinacionalk – ta materija morala biti predmet posebnega zakona o enotni embalaži.

Stališče Socialnih demokratov do novele Zakona o tujcih

Ministri iz vrst SD so sicer na vladi podprli predlog novele Zakona o tujcih, vendar v nameri, da reforma zakonodaje še naprej ohrani pomembna zagotovila spoštovanja človekovih pravic. Za Socialne demokrate je ključno, da se pri tem upoštevajo ustavno-pravni vidiki ter spoštovanje mednarodnih konvencij, humanitarnost in tudi varnost, za uveljavitev novele pa mora biti potrebna ustavna, dvotretjinska večina v Državnem zboru.

Pri tem smo v SD upoštevali tudi dejstvo, da novela zakona vendarle predvideva izjeme. Ukrepa zavrnitve tujcev, ki so nezakonito vstopili v državo, tako ne bi uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca ali bo resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bi veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Prav tako v SD zagovarjamo stališče, da bi v postopku, ki bo zdaj potekal v Državnem zboru, še dodatno preverili ustavno-pravni vidik novele ter šele nato, ob upoštevanju tega mnenja, poslanke in poslanci sploh potrdili zakon v takšni ali dopolnjeni obliki.

Socialni demokrati zaenkrat ne vidimo možnosti za sprejetje sporazuma TTiP, a dopuščamo možnost nadaljevanja pogajanj med EU in ZDA

Slovenski Socialni demokrati po vseh informacijah s katerimi danes razpolagamo, ne verjamemo v sprejetje prostotrgovinskega sporazuma TTiP med EU in ZDA. Socialni demokrati smo, tako kot francoski Socialisti in nemški Socialdemokrati ter tudi nekatere druge države EU, mnenja, da sporazum TTiP ne more biti sprejet, saj v Evropi z njegovo vsebino nismo zadovoljni. V SD sicer še vedno dopuščamo možnost nadaljevanja pogajanj med EU in ZDA o sporazumu, a žal ne vidimo večjih možnosti napredka.

Kot je javnosti že pojasnil predsednik SD mag. Dejan Židan, smo slovenski Socialni demokrati zahtevali javnost in transparentnost pogajanj o sporazumu TTiP, pa tudi večjo pristojnost parlamentov držav članic EU. Vsa dogajanja v zvezi s TTiP zdaj dokazujejo, da so bile naše zahteve po sprejemanju tovrstnega dokumenta v nacionalnih parlamentih in ne le v evropskem parlamentu povsem upravičene.

Sporazum TTiP za SD niti slučajno ne more biti sprejemljiv, dokler tveganja niso odpravljena. V EU in ZDA namreč povsem drugače razumemo standarde na področju varovanja okolja in hrane ter zaščite delavskih in socialnih pravic. Naši partnerji na drugi strani Atlantika očitno te standarde razumejo predvsem kot oviro pri trgovanju, EU pa mora storiti vse za zaščito svojih standardov.

Evropski sistem je sicer zgrajen na previdnostnem principu, ki ga je treba v celoti ohraniti. Slovenski Socialni demokrati zato odločno zahtevamo, da EU ne bo dopustila nižanje socialnih, delavskih, prehranskih in okoljskih standardov ter tudi standardov dobrobiti živali.

Matjaž Nemec: Poslanska skupina SD soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo RS

Poslanke in poslanci so na julijski seji DZ začeli z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora, Poslanska skupina SD pa tudi soglasno podpira postopek vpisa pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije.

Stališče PS SD je na seji v DZ predstavil poslanec SD in podpredsednik DZ Matjaž Nemec:

“Skrb za sočloveka, za državljanke in državljane se začne pri skrbi za naravo. Narava in njeni darovi so tisti, od katerih živimo in ki nam pravzaprav omogočajo da preživimo – navkljub vsej tehnologiji, napredku in razvoju. Navkljub temu, da si človek ter družba vse prevečkrat predstavljata, da sta od narave neodvisna in samozadostna, da lahko znanje preseže naravo, žal pa nam globalizacija ter napredek kažeta, da imata slednja pogosto ravno obratni učinek od pričakovanega: namesto, da bi se ustvarjali pogoji za skrb in dobrobit človeka, se v imenu kapitala in drugih ozkih interesov uničuje najbolj elementarne sisteme v naravi. S tem se ruši pomembno naravno ravnovesje, v naravi ter v družbi pa se ustvarja velike prepade, ki vodijo k slabim stvarem (vojne, revščina, lakota, politična in ekonomska nestabilnost).

Malokdo v tej dvorani si je lahko – ne 100 ali 50 – temveč 15 let težko zamišljal, da bomo nekoč prišli do točke, ko bo morala ne samo politika, temveč celotna družba postaviti jasne meje pri zaščiti naravnih dobrin. Tistih, za katere se je še pred kratkim zdelo, da jih imamo v izobilju. To je bilo nepredstavljivo tudi v Sloveniji, kjer je vode zaenkrat še dovolj.

S porastom svetovne populacije in v vse bolj intenzivnih globalizacijskih trendih, pa je pitna voda pričela pridobivati na vse večji veljavi. Ta trend se je žal razcepil na dve poti. Ena pot vodi k vse večji osveščenosti in zaznavi pomena o skrbi za naravne vire, tudi vodo, druga, katera pa ima žal več finančne podpore, pa gre v smeri izkoriščanja vodnih virov, povečini z namenom ustvarjanja dobička. Ta druga pot je svoje bližnjice iskala tudi v Evropi, tudi pri tistih, ki bi morali biti na strani nas, ljudi, ne na strani kapitala. Namreč kako si lahko drugače razlagamo predlog direktive Evropskega parlamenta o koncesijah iz leta 2012, ki je zelo spretno podala nastavke za privatizacijo vodnih virov.

Socialni demokrati smo to direktivo prepoznali kot izjemno škodljivo in sedanji predsednik Socialnih demokratov, takratni predsednik Odbora za kmetijstvo Dejan Židan je to vprašanje 2013 umestil na nujno sejo odbora za kmetijstvo ter odbora za finance. Da se opravi razprava o stališču Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o podeljevanju koncesijskih pogodb in sicer z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.

Zakaj se mi zdi pomembno, da to izpostavim. Ne gre za nek PR – kdo je in kdo ni zaznal in odreagiral na neko vsebino. Temveč za to, da bomo lahko tudi danes, ko je pred nami predlog za spremembo ustave, vedeli, da te pobude niso nastale zgolj ali samo na podlagi nekih vnaprejšnjih pričakovanj ali reakcij na neke negativne trende. Temveč, da imajo svoje korenine v konkretnih dejanjih, konkretnih aktih, katerih sprejem je padel v vodo ravno zaradi trga, ker so nekatere države Evropske unije ter več kot milijon in pol državljank in državljanov Evrope rekli ne! Ne liberalizaciji, Ne lastninjenju, ne dobičkonostnoti na račun vodnih virov! In da pravici do pitne vode!

Tako se je že tekom prejšnjega mandata pomemben del politike poenotil, da ne bo dovolj samo upreti se vse večjim pritiskom po težnjah liberalizacije pitne vode, ki je zagon dobila tudi v Evropi. Zaščita pitno vodo kot dobrino, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je v naši državi dobila prostor diskusije za spremembo ustave. Socialni demokrati pri tej nameri nismo oklevali. Da se mora politična volja v tem primeru, v primeru elementarne pravice, da zaščitimo naše vodne vire ter navsezadnje naše državljanke in državljane, opolnomočiti preko dopolnitve našega najvišjega pravnega akta. Veseli nas, da je ta pobuda oživela tudi z novim mandatom ter da se je večji del politike, sprva preko podpisa k tej pobudi, kasneje pa preko izkazanega zaupanja ostalih, uspel poenotiti, da to dopolnitev ustave potrebujemo.

Na tem mestu se zahvaljujem izčrpnemu delu strokovne skupine, ki je delovala v okviru postopka pred Ustavno komisijo. Skupina je pripravila dobro besedilo, ki celostno odgovarja na dvome, vprašanja ter bojazni, povezanih s pravico do pitne vode. Ravno tako besedilo nastavlja gosto sito vsem morebitnim posegom na tem področju v prihodnje. Navsezadnje pa našim ljudem sporoča, da je slovenska politika dovolj prožna ter tudi odgovorna, da preseže ta političen čas in prostor ter za te in prihodnje generacije ohrani naše naravne dobrine ter pravico do dostopa do teh za ljudi, ne kapital.

To je za Socialne demokrate ključnega pomena. Ob tem pa naj dodam, da je to prvi korak, ki mu morajo slediti tudi ostali. Da se bo ta dopolnitev lahko realizirala v polni meri. V prihodnje moramo sprejeti tudi ustrezne dopolnitve in spremembe področne zakonodaje ter tisto ključno, dosledno spoštovati vsebino ter sporočilo te ustavne spremembe. Zato danes ni čas, da po – pričakujem večinski podpori tega postopka in spremembi ustave – to materijo pospravimo na polico kot rešeno, temveč , da dobimo še večji zagon za delo, ki nas čaka. Delo, da ostanemo dojemljivi za zaščito našega naravnega bogatstva, ki naj služi v dobro vseh naših državljank in državljanov. Da bo vsakdo imel pravico do pitne vode.

Spoštovani, menim, da smo priča pomembni prelomni točki. Ko bo politika, z roko v roki civilnih pobud in glasa ljudi, družno postavila trdne temelje ustavne zaščite do pitne vode. Danes bomo pokazali, da smo navkljub razlikam odgovorni, zreli in poenoteni v skupni nameri, da slišimo in zaznamo spremembe, ki se dogajajo okoli nas ter nanje proaktivno in pravočasno odgovarjamo.

Socialni demokrati bomo postopek spremembe Ustave soglasno podprli.”

Matjaž Nemec
poslanec SD

Židan: “Temeljit razmislek o sporazumu TTIP je pomembnejši od hitrosti njegovega sprejemanja.”

“Včeraj objavljeno gradivo iz prostotrgovinskega sporazuma TTIP med EU in ZDA s strani Greenpeacea kaže na potrebo po dodatni pozornosti pri njegovem sprejemanju,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Socialnih demokratov mag. Dejan Židan in poudaril, da “Socialni demokrati zato zahtevamo javnost in transparentnost pogajanj o sporazumu TTIP, pa tudi večjo pristojnost parlamentov držav članic EU.” Trenutno dogajanje po besedah predsednika SD tudi dokazuje, da so povsem upravičene zahteve po sprejemanju tovrstnega dokumenta v nacionalnih parlamentih in ne le v evropskem parlamentu.

“Temeljit razmislek o vsebini sporazuma TTIP je bistveno pomembnejši kot hitrost njegovega sprejemanja,” je dejal Židan, ki je ocenil, da osnutek sporazuma TTIP dokazuje, da je bila naša izjemna previdnost v zvezi s tem povsem upravičena. “V tem trenutku sporazum nisi slučajno še ni v takšni obliki, da bi bil za nas kot evropske državljane sprejemljiv,” je poudaril Židan in dodal, “da tovrstni sporazum ne more biti sprejemljiv, dokler tveganja niso odpravljena, o čemer se, sodeč po pogovorih predstavnikov SD s kolegi v Evropskem parlamentu, strinjajo tudi evropski socialisti.”

Prav tako v EU in ZDA po besedah Židana drugače razumemo standarde na področju varovanja okolja in hrane ter zaščite delavskih in socialnih pravic. “Očitno naši partnerji na drugi strani oceana te standarde razumejo predvsem kot oviro pri trgovanju,” je opozoril in dodal, da mora EU storiti vse za zaščito svojih standardov. “Evropski sistem je sicer zgrajen na previdnostnem principu, kar pomeni, da se določena hrana ne sme uporabljati, dokler ni dokazano, da je varna,” je še pojasnil minister pristojen tudi za prehrano.

Dodatno Židana skrbijo tudi nekatera druga področja, ki gredo v smeri, da “Evropa v prihodnje ne bi več smela sprejemati svojih standardov, ampak bi morala biti usklajena z ZDA”. Prav tako opozarja, da trenutni zapis kaže na to, da bi bilo nekatere nove regulative praktično nemogoče izvajati. Sporazum Sloveniji po Židanovih besedah prinaša le nekatere potencialne posredne koristi, neposrednih pa sodeč po študiji Ekonomske fakultete ne. “Na drugi strani pa največja tveganja prinaša pri nekaterih osnovnih izdelkih, kot so jajca ter piščančje in goveje meso,” je povedal Židan.

Na novinarski konferenci je vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han danes komentiral tudi sprejeto odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da na pobudo predstavnikov Sindikata delavcev migrantov Slovenije ne bo razpisal roka za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo referenduma o šestih zakonih. Odločitev je predsednik DZ Brglez po besedah vodje poslanske skupine SD Hana sprejel sam, brez usklajevanj s strankami ali koalicijo. “Od Brgleza v SD pričakujemo tako pravna kot politična pojasnila ter ga obenem opozarjamo, da z odločitvijo prevzema tako pravno kot politično odgovornost,” je pojasnil Han, ki je na novinarski konferenci priznal, da ga je Brglezova samovoljna odločitev, brez posvetovanja s strankami, presenetila.

V SD se zavedamo, da gre v primeru vloženih referendumskih pobud sindikata delavcev migrantov na nek način tudi za izsiljevanje. A se tega problema po Hanovih besedah ne rešuje na tak način, kot zdaj, pač pa s pogovori na vladi. Han je spomnil, da smo Socialni demokrati v času vodenja vlade prav za to težavo našli rešitev, ki pa jo je ustavno sodišče naknadno zavrnilo. “A smo se zavedali svoje odgovornosti,” je dodal Han. Po njegovih besedah bo o vsem skupaj, tudi Brglezovi odločitvi, verjetno odgovor dalo ustavno sodišče. Zatem bomo v SD sprejemali nadaljnje odločitve, je napovedal Han, ki verjame, da jih bo znal sprejeti tudi Brglez sam, tako kot je to storil v primeru odločitve, da roka za zbiranje podpisov ne bo določil.

S temi besedami je Han odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali bo Brglez v primeru, da odločitev pade na ustavnem sodišču, še lahko vodil DZ. “Ali to pomeni usodno potezo za njegovo funkcijo, se bomo v SD še pogovarjali,” je povedal vodja poslanske skupine SD Han, a ob tem hkrati opozoril, “da smo v sedanjem mandatu DZ že imeli primer, ko je ustavno sodišče odločilo drugače, kot so nekateri pravniki menili, da je prav.”

Glavni tajnik SD Dejan Levanič pa je novinarjem predstavil ključne projekte SD in predloge zakonov, ki smo jih pripravili in so trenutno v usklajevanju z drugimi partnerji ter jih želimo uveljaviti še letos. Ob tem je medije spomnil na letošnje dogodke, ki jih v maju organizira stranka v luči praznovanja 120. obletnice strankarske organiziranosti Socialne demokracije na Slovenskem in vse lepo povabil na otvoritev Festivala Levstikova, ki se prične v petek, 6. maja na vrtu strankine centrale ter na osrednjo prireditev ob Dnevu stranke, ki bo potekala v soboto, 28. maja, v Mestu oblikovanja (bivši tiskarni Mladinske knjige) v Ljubljani.

Nemec: “V SD smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki.”

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji obravnavali priporočilo Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, naj vlada DZ seznanja z ukrepi za reševanje migracijske krize. V koaliciji smo v veliki meri prepričani, da vlada DZ že zdaj dovolj dobro seznanja z ukrepi. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejetje priporočila, naj DZ vlado pozove k rednemu obveščanju o ukrepih glede migrantske krize, predlagala potem, ko je vlada po njenem prepričanju ni celovito seznanila s poročilom o štirih načrtih za reševanje migrantske krize. Hkrati je komisija tudi predlagala, naj DZ sprejme priporočilo, s katerim bi vlado pozval, naj vse ukrepe sprejema s čim širšim konsenzom.

Poslansko skupino SD moti “takšen način obravnave te tematike”, saj ne daje pravega signala javnosti. Po besedah poslanca SD Matjaža Nemca ni dobro, da komisija vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljanov. Prav tako po njegovem ni dobro, da se posamezni predstavniki vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej komisije. Zato je Nemec v imenu Poslanske skupine SD pozval, naj se glede najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh pristojnih. “Hkrati pa mora biti tudi lokalno prebivalstvo vključeno v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev,” je na seji DZ menil poslanec Nemec.

Stališče Poslanske skupine SD do priporočila Komisije DZ za nadzor obveščevalno-varnostnih služb:

“Spoštovani,

migrantska problematika nedvomno predstavlja največji humanitarni, versko-kulturni, ekonomski pa tudi varnostni izziv, s katerim se v tem času sooča Evropa. Vojne in nevzdržne življenjske razmere nemilostno vsakodnevno na negotovo pot izženejo na tisoče in tisoče ljudi, ki iščejo boljše, predvsem pa varnejše življenje v tem delu sveta. Nedavno še kako živa ideja o skupni Evropi brez meja, danes postaja ravno njeno nasprotje, saj evropske države od severa proti jugu zapirajo svoje meje ter na njih vzpostavljajo močno okrepljene varnostne režime nadzora.

Kljub mnogim prizadevanjem, zlasti najvišje evropske politike, žal še vedno nimamo zadovoljivih skupnih odgovorov za učinkovito reševanje migrantske problematike. Zato seveda ni presenetljivo, da se posamezne evropske države bodisi same ali kvečjemu v manjši skupini držav iz svoje sosedščine odločajo o tem, kako se bodo soočale z izzivom množičnih migracij.

Slovenija kot ena izmed držav na tako imenovani Balkanski poti pri tem seveda ni in ne more biti izjema. Preko naše države je doslej pot v ciljne države Evropske unije vodila nekaj manj kot pol milijona migrantom, zato smo še kako vsakodnevno vpeti v soočenje s to problematiko in tudi aktivni pri iskanju kar najbolj učinkovitih rešitev, ne le za našo državo temveč tudi širše.

Današnja točka dnevnega reda seje Državnega zbora torej ne more biti presenečenje, prej nasprotno, saj smo že kar nekaj ur razprav na predhodnih plenarnih zasedanjih državnega zbora in na sejah delovnih teles namenili vprašanjem reševanja migrantske problematike. Pa vendar ta današnja točka dnevnega reda ni povsem običajna, že zato ne, ker je njen predlagatelj Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb ter predvsem zaradi dejstva, da  Komisija na nek način očita Vladi, da v nezadostni meri obvešča Državni zbor ter njegova delovna telesa o namerah in aktivnostih pri reševanju migrantske problematike.

Da ne bo pomote, prav in legitimno je, da razpravljamo o varnostnih vprašanjih, ki jih prinaša množičen val migrantov, razpravljati pa bi morali tudi humanitarnih, ekonomskih in drugih vidikih te problematike. Kar nas Socialne demokrate moti je to, da takšen način obravnave te tematike ne daje pravega signala javnosti. Ni dobro, če Komisija za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Vlado javno opozarja, da ni v zadostni meri seznanjena z njenimi aktivnostmi pri zagotavljanju varnosti državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Enako ni dobro, da se posamezni predstavniki Vlade ne odzivajo v zadostni meri na vabila in sklice sej Komisije, na katerih se za zaprtimi vrati podrobneje razpravlja ter informira poslanke in poslance o varnostni situaciji, posameznih strategijah, ukrepih in varnostnih politikah, ki jih načrtuje naša država.

Socialni demokrati smo že večkrat pozvali in ponovno pozivamo, da naj se glede vsaj najpomembnejših varnostnih vprašanj v Sloveniji vzpostavi redna koordinacija vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države. V mislih imamo vse sodelujoče v Svetu za nacionalno varnost kakor tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. V tej smeri bomo morali zato storiti kar največ, če bomo pri ključnih varnostnih vprašanjih želeli delovati po principu čim širšega političnega konsenza.

Socialni demokrati smo prepričani, da je Slovenija varna država. Zavedamo se, da varnost ni dana sama po sebi in da še zdaleč ni samoumevna. Podobno kot velja za splošno javno prepričanje, imamo tudi Socialni demokrati visoko stopnjo zaupanja do ključnih deležnikov, ki zagotavljajo varnost državljank in državljanov ter njihovega premoženja. Ni mogoče spregledati dobrega in požrtvovalnega dela pripadnikov policije, Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite, zdravstveno-reševalnih služb, pripadnikov vseh človekoljubnih organizacij ter tudi vseh tistih, ki opravljajo delo obveščevalno-varnostne narave.

Delo slednjih je takšno, da ne sme biti na očeh javnosti, vendar tvori enega ključnih členov zagotavljanja varnosti v Sloveniji. Na tem mestu zato velja vsem posameznicam in posameznikom, ki po svojih močeh nesebično pomagajo pri reševanju migrantske problematike iskrena zahvala. Po njihovi zaslugi lahko danes zatrdimo, da velika večina prebivalcev Slovenije na svoji koži ni čutila posledic soočenja z velikim migrantskim valom.

Dejstvo je, da zgolj zahvala ne bo dovolj, zato je prav, da se v največji možni meri prisluhne tudi njihovim apelom ter potrebam. Zagotavljanje zadostne materialne spodbude vsem tistim, ki v največji meri pripomorejo k varnosti države je izziv te in najverjetneje tudi prihodnjih vlad, saj postaja večje vlaganje v zagotavljanje varnosti splošno in neobhodno dejstvo, ki ne velja le za Slovenijo, temveč tudi širše. Morda še večji kot je finančni izziv povečanega vlaganja v varnost, pa predstavlja izziv sodelovanja države z lokalnim prebivalstvom ter priprava načrtov, kako bi bilo na najboljši možni način migrante integrirati v Slovensko družbo.

Socialni demokrati smo prepričani, da je naloga nas vseh, da po svojih močeh pomagamo pri ozaveščanju in obveščanju ljudi o migrantski problematiki. Lokalno prebivalstvo mora biti vpeto v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev, saj je to najboljši možni način, da izkoreninimo nevednost in negotovost ljudi. Slednje neredko s seboj nosi strah, potem pa smo le še korak oddaljeni od tistega, česar si najmanj želimo. To pa je odpor do tujcev oziroma  migrantov, nestrpnost in na koncu sovraštvo, čemur se moramo na vsak način izogniti.

Za konec bom zato še enkrat ponovil dve ključni usmeritvi, ki jim kot družba moramo slediti, v kolikor se želimo na učinkovit način soočiti z izzivom množičnih migracij:

  • prva usmeritev se nanaša na vzpostavitev učinkovite koordinacije vseh ključnih deležnikov, ki prispevajo k varnosti države ter
  • druga usmeritev, ki se nanaša na vzpostavitev čim boljših materialnih pogojev vsem, ki se dnevno nesebično žrtvujejo za zagotavljanje varnosti države ter na ozaveščanje lokalnega prebivalstva ter njihovo dejansko vpetost v sodelovanje in iskanje optimalnih rešitev.

Socialni demokrati bomo podprli oba predloga priporočil, ki se nanašata na pravočasno vključevanje Državnega zbora v pripravljanje in obveščanje glede načrtov Vlade za reševanje migrantske krize.”

Matjaž Nemec

poslanec SD

Razočarani smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je dopustilo referendum o ZZZDR in pravicah manjšine

Socialni demokrati smo novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v DZ soglasno podprli. Potrditev tega zakona bi pomenila neposredno izvrševanje odločb ustavnega sodišča. Z uveljavitvijo zakona bi se pravice raznospolnih in istospolnih parov izenačile. Menimo, da tako prav, saj je bil že čas, da se to zgodi. Predolgo namreč traja ta gonja proti drugačnosti, to zanikanje enakopravnosti, odrekanje neodtujljive svobode posameznika in kršenje v ustavi zapisanih pravic. Človekove pravice so temelj družbe. Družbe, ki ji je mar za vse svoje člane in članice. So temelj skupnosti, ki ve, da bo najbolj uspešna takrat, ko bodo lahko vsi njeni člani in članice uresničili svoje potenciale.

Socialni demokrati smo izjemno razočarani nad današnjo odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je s tesno večino (5:4) odločilo proceduralno, ne pa o vsebini zakona, ter s tem dopustilo referendum o zakonu o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po našem prepričanju je takšna odločitev US odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo ter izvajajo pravice za vse ljudi enako. Socialni demokrati trdno zastopamo stališče, da bi lahko tudi Slovenija končno postala država, ki spoštuje različnost, enakopravnost in človekove pravice. Žal v SD ob napovedi novega referenduma o pravicah manjšine ne vidimo takšne poti, ampak ponovno nazadovanje naše države na področju spoštovanja človekovih pravic.

Strpnost, sprejemanje različnosti, enake pravice za vse, so minimalni  pogoji,  preko katerih lahko družba polno uresničuje vse svoje možnosti. Skupnosti, ki sije v vseh odtenkih mavrice, se namreč ni bati še tako velikih pretresov. Zmogla bo preskočiti vsako oviro. Socialni demokrati verjamemo v vrednote, na katerih lahko gradimo družbo, utemeljeno na človekovem dostojanstvu. Zato tudi odločno nasprotujemo tistim, ki s terjanjem lažne pravičnosti kličejo po mračnjaštvu. Ko njihovo razlago očistimo vseh okraskov o pravicah in pravičnosti, dobimo nedvoumno sporočilo: istospolno usmerjeni so drugorazredni državljani!