Prispevki

Dostopnost stanovanj je žrtev prepuščanja tega področja trgu

Dostopnost stanovanj v Sloveniji je neposredna žrtev treh desetletij prepuščanja tega področja trgu. Tudi zato v Ljubljani danes manjka več kot 20.000 najemnih stanovanj. Socialni demokrati (SD) ocenjujemo, da je to eden od ključnih problemov, zato smo v program in v koalicijski sporazum stanovanjsko problematiko uvrstili kot visoko prioriteto. Več kot prepričani smo, da je mogoče veliko potrebo po stanovanjih za mlade rešitvi le z javno intervencijo in z javnimi sredstvi po t.i. »dunajskem modelu«, kjer javni sklad gradi stanovanja ter skrbi za njihovo upravljanje in cenovno dostopno oddajanje. Praksa z Dunaja  namreč kaže, da  najemnine ostajajo nizke, stanovanja pa dostopna. 

Odbor za finance v Državnem zboru danes obravnava novelo Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, s katerim se v zakonodajnem postopku uresničuje zahteva Levice, da se na Stanovanjski sklad Republike Slovenije prenesejo bivanjske nepremičnine v lasti DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank). V sled omenjene teme Socialni demokrati poudarjamo, da so naši cilji enaki s cilji Levice v želeni nameri, da nujno potrebujemo nova stanovanja, do njih pa da lahko pridemo samo z javno intervencijo. Navkljub temu, pa smo skeptični glede izvedljivosti  predlagane rešitve, ker ta utegne Stanovanjskemu skladu povzročiti več problemov, namesto da bi mu s spremembo zakonodaje zagotovili operativno rešitev, da v najkrajšem času ponudi večji obseg razpoložljivih stanovanj. Menimo namreč, da bi prenos vseh za stanovanja predvidenih nepremičnin iz DUTB na sklad temu povzročil veliko težav zaradi pravnega urejanja, pa tudi podkapitaliziranosti sklada, da na vseh tovrstnih nepremičninah začne z gradnjo. Kot bistveno vidimo rešitev, da sklad dobi zemljišča in sredstva za gradnjo dostopnih najemnih stanovanj, začenši s  tistimi, za katera sklad sam ocenjuje, da so zanj primerna in je sposoben na njih zgraditi tisto, kar potrebujemo. 

Spomnimo, v Sloveniji imamo ustanovljene državne in lokalne stanovanjske sklade. V zadnjih desetletjih ti niso dobivali potrebnih sredstev, poleg tega pa so se – ob odsotnosti usmeritev države – pogosto spuščali tudi v tržne in ekperimentalne projekte, zato zgrajena stanovanja pogosto niso bila dostopna za ljudi, ki bi jih najbolj potrebovali. Sredstva, ki jih je država zagotavljala stanovanjskim skladom, so nezadostna, dodatno pa jih je prizadela še konsolidacija državnih financ, zaradi katere je skladom – kljub premoženju, ki ga imajo – močno omejeno zadolževanje, s katerim bi lahko prišli do novih stanovanj. Možnost dolgoročnega zadolževanja je še toliko bolj pomembna pri gradnji najemnih stanovanj, saj se te odplačujejo le na dolgi rok. 

Zato vidimo današnji odbor kot odlično priložnost za razpravo po drugačni rešitvi, po t.i. dunajskem modelu stanovanjske gradnje in zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj. Prav tako menimo, da moramo glede navedene problematike ukrepati takoj in začeti z zagotavljanjem stanovanj, zemljišč in sredstev za zagotovitev dostopnih najemnih stanovanj preko stanovanjskih skladov. Da pa bi v najkrajšem možnem času dosegli želene učinke, torej novozgrajena in dostopna najemna stanovanja, ne pa nujno medijska promocije predlagateljev z dvomljivimi operativnimi učinki predlaganih rešitev, pa smo prepričani, da je skladu treba zagotoviti primerna zemljišča in zadostna sredstva za gradnjo stanovanj.

Foto: Stanovanjski sklad Republike Slovenije

PES Social Europe Network: Za nadgradnjo solidarnosti, vključenosti in socialne varnosti

Neva Grašič in Mija Javornik na srečanju Mreže za socialno Evropo (PES Social Europe Network) o napredku jamstva za otroke in  evropskega stebra socialnih pravic.

Škoberne povprašal premierja v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih

Poslanec Socialnih demokratov Jan Škoberne je danes, ob prvem dnevu marčevske seje Državnega zbora, predsedniku vlade dr. Miru Cerarju zastavil poslansko vprašanje v zvezi s problematiko opeharjenih podizvajalcev podjetja Vegrad za opravljeno delo v Celovških dvorih.

Namreč podizvajalci, ki so za podjetje Vegrad gradili stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani, so že pred stečajem podjetja Vegrad z njim sklenili pogodbe, da se njihovo delo namesto izplačila kompenzira s stanovanji v Celovških dvorih. Na podlagi teh pogodb so podizvajalci že tako preplačali stanovanja, ko je bila cena za kvadratni meter slednjih več kot tri tisoč evrov, čeprav se iztržena vrednost  teh stanovanj danes giblje okrog dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Kljub zagotovilom takratnega člana uprave NLB Marka Jazbeca podizvajalcem, da bodo hipoteke za stanovanja izbrisane takoj, ko objekt dobi uporabno dovoljenje, se to ni zgodilo. Še več, DUTB, ki je od NLB-ja prevzel terjatve nad stanovanji v Celovških dvorih, od podizvajalcev terja, da morajo – v kolikor želijo postati lastniki stanovanj – poplačati hipoteke, kar po izračunih navrže še dodatnih tisoč evrov za kvadratni meter, od podjetnikov, pa se v zameno za lastništvo stanovanj terja odplačilo hipotek na ta stanovanja.

Poslansko vprašanje Jana Škoberneta in odgovor predsednika vlade nanj (magnetogram):

JAN ŠKOBERNE: Velika Britanija 100 let po koncu prve svetovne vojne še vedno odplačuje svoje vojne kredite. To je mogoče zaradi tega, ker investitorji verjamejo, da ne glede na to kako huda bo situacija, bodo države svoje obveze izpolnile. Slovenija je ena od teh držav, ki je, ne glede na ostrino, vedno spoštovala dogovore, ki jih je v skupnosti sklenila. Tako smo denimo z Zujfom reševali Maastrichtski dogovor, tako smo v ustavo zapisali fiskalno pravilo in tako danes hitreje, kot bi bilo potrebno, prodajamo državno premoženje, ker smo se k temu zavezali.

Pred dnevi pa je Uroš Slak v svoji oddaji razkril, da se je delavcem, obrtnikom in malim podjetnikom, ki so gradili in delali za Vegrad, pa tega niso dobili plačanega zaradi stečaja. Tako so sklenili dogovor, da bodo v zameno za vložen material in opravljeno delo dobili stanovanja, ki so bila sicer ovrednotena zelo napihnjeno, previsoko. Za skoraj dvakratno ceno so kompenzirali, da bo državna NLB izbrisala hipoteke in da bodo vsaj deloma – za pošteno opravljeno delo – dobili pravično plačilo.

Namesto, da bi bila ob pridobitvi uporabnega dovoljenja NLB stanovanja predana tem obrtnikom in se tako poplačalo delavce, ta stanovanja prešla na državno DUTB kot terjatev. Danes pa se menda dogaja, da DUTB naj ne bi  imela osnovnega namena poplačati te delavce in obrtnike. Od teh ljudi, ki so svoje opravili, pa niso dobili plačila, terjajo še tisoč evrov po kvadratnem metru stanovanja. Ob tem ni odveč povedati, da je lastnik NLB in DUTB država.

Zato imam, ker verjamem v to državo in v to vlado, retorično vprašanje. Ali bo vlada kot skupščina nemudoma ukrepala in zagotovila spoštovanje dogovora, ki je bil sklenjen z obrtniki, z delavci, ki je bil sklenjen tako, kot vsi ostali dogovori, v dobri veri, da bodo izpolnjeni. Zelo narobe bi bilo, če bi ljudje dobili občutek, da država svoje dogovore izpolni samo takrat, ko jih sklene z Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom, ne pa tudi takrat, ko bi morala garantirati, da bodo izpolnjeni do delavcev, do obrtnikov, do malih podjetnikov. Ker verjamem v to vlado in ker verjamem v to državo sem prepričan, da bo vaš odgovor, da, seveda.

DR. MIRO CERAR: Dovolite mi najprej nekaj uvoda, da bo javnosti bolj jasno v kakšnem kontekstu podajate odgovor. Kot veste je DUTB stanovanje pridobila z ukrepom prenosa tveganih postavk, ki je bil namenjen krepitvi stabilnosti bank. In ob njegovi izvedbi v bankah, ki so potrebovale državno pomoč, je pač DUTB od bank prevzela tudi tvegane postavke, večinoma slaba posojila, od katerih so bila nekatera zavarovana tudi z nepremičninami in tak je tudi primer Celovških dvorov.

Zdaj, glavna naloga DUTB je, da premoženje, ki ga je prevzela od bank, upravlja tako, da bo lahko v maksimalni možni meri povrnila sredstva davkoplačevalcev, ki so bila vložena v sanacijo bank. Premoženje, ki ga ima DUTB, tako ne more biti uporabljeno za uresničevanje drugih ciljev, mora pa DUTB, in to je pomembno, upravljati to premoženje po načelu dobrega gospodarstvenika in seveda po načelih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nadzor nad delom DUTB na podlagi zakonodaje izvaja ministrstvo za finance. Ampak to ne pomeni, da bi se lahko ministrstvo opredeljevalo do konkretnih poslov, ki jih samostojno upravlja DUTB. Vlada pa, kot ste navedli, je skupščina DUTB, ampak za vodenje poslov seveda ne odgovarja vlada, to je popolnoma jasno, ampak seveda spet poslovodstvo in to tako odškodninsko, kot korporacijsko pravno. Torej, skupščina, vlada kot skupščina, ne more odločati neposredno o vprašanjih vodenja konkretnih poslov razen, če bi tako seveda zahtevalo samo poslovodstvo.

No, in zdaj prehajam na to problematiko. Tudi do mene je prišla ta novica iz medijev in seveda me je zaskrbelo tako kot vas in kot sem že prej govoril, včasih mediji… Povedal sem drugače, kot se je potem povzemalo. Seveda povzemajo zadeve tako kot so, včasih pa se še posebej v tako imenovanem rumenem tisku ali kjerkoli pojavljajo tudi neresnice. Zato smo zelo previdni in vsako zadevo jasno preverjamo. Zato sem naložil ministrstvu za finance, da v najkrajšem možnem času pridobi vse informacije od DUTB in da tudi samo preveri kaj je na tej stvari.

Namreč, ko bo jasno kaj drži in kaj ne, bomo lahko videli kdo je pristojen za neko ukrepanje. Vsekakor pa se strinjam, da, bom rekel nekoliko bolj po ljudsko, da tu ne bi smelo priti do tega, da bi nekdo prinesel naokoli podjetnike, ki so pošteno opravili svoje delo z jasnimi zagotovili, glede tega kako bodo pridobili nepremičnine in zato se bom že kako zavzel in zaradi tega pričakujem, da me bo ministrstvo v najkrajšem času seznanilo z dejstvi, s stanjem in potem bomo videli kdo je pristojen za sprejetje ukrepov, če bodo ti potrebni, kajti zagotovo moramo razmišljati v smeri o kateri ste razmišljali tudi vi.

JAN ŠKOBERNE: Najlepša hvala za odgovor, sploh z zadnjim delom, z duhom zadnjega dela smo lahko zadovoljni. Pa vendar mi dovolite nekaj. Ko je bilo vprašanje Cimosa in prav je tako, je vlada na čelu z ministrom odreagirala hitro, mislim, da v tednu dni, in zagotovila 7 milijonov. Ko je šlo za vprašanje Magne Steyr smo hitro takoj sprejeli zakon. Tu gre za tri vprašanja, ali res obstajajo hipoteke, ki bi morale biti izbrisane ob pridobitvi uporabnega dovoljenja. In če obstajajo, ali drži, da DUTB terja še dodatno plačilo tisoč evrov nekomu, ki mu je v resnici ta družba, država kakorkoli zdaj želite, dolžna plačilo za pošteno opravljeno delo. In če to drži, se mora to rešiti takoj.

Ne potrebujemo vprašanja kdo je pristojen. Če je vlada pristojna da DUTB dokapitalizira s 50 milijoni, ob tem, da moramo cel zakon sprejeti zato, da v tem Državnem zboru rešimo J skupino najslabše plačanih javnih uslužbencev, potem jaz verjamem, da bo, meni je vseeno kdo, ali minister za gospodarstvo ali minister za finance, če me pooblastite, bom z veseljem jaz dvignil telefon, vprašal, potem pa mora Vlada kot skupščina ukrepati. Ljudje so delali, zalagali s svojim denarjem in niso vredni tega, da jim z lista preberemo pristojnosti, postopkovne, ki jih vlada ima do DUTB. Vredni so tega, da se odgovori: ukrepali bomo v najkrajšem času in v tem delu sem vam hvaležen.

Vas pa iskreno prosim, da tega vprašanja, ki ga postavljam danes ne bo treba postavljati čez mesec dni še nekomu.

DR. MIRO CERAR: Kot sem rekel, že poteka preučevanje dejstev in zahteval sem, da se to nemudoma ugotovi. Torej, da vidimo kje smo, kaj se je v resnici dogodilo. In ko bo znano, se bo pač moralo, bo pač moral nekdo ukrepati.

Seveda pa je treba govoriti o pristojnosti, ker se mora vedeti ali mora ukrepati DUTB ali ministrstvo ali vlada, to bomo pa ugotovili potem, ko bomo videli do česa je prišlo, ali so bile nepravilnosti in kako jih je treba odpraviti. Zagotovo pa ta Vlada ne bo spregledala človeka. To pa dobro veste.

Ministrica Kopač Mrak: Za deložirane družine Stanovanjski sklad namenil 11 stanovanj, opremilo pa jih bo podjetje Lesnina – Mömax

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je v četrtek, 8. oktobra 2015, podpisala donacijsko pogodbo s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, ki bo deložiranim družinam namenil 11 nezasedenih stanovanj in podjetjem Lesnina – Mömax, kateri bo v nadaljevanju opremil stanovanja. Do njih bodo upravičene materialno ogrožene družine, ki jim lokalna skupnost, kjer je imela družina zadnje stalno prebivališče, in drugi deležniki ne morejo zagotoviti skupne nastanitve po opravljeni deložaciji.

Ministrica Kopač Mrak se je ob tej priložnosti iskreno zahvalila direktorju Stanovanjskega sklada RS Črtomirju Remcu z ekipo sodelavcev in direktorju trgovske družbe LES-MSS d.o.o. Emilu Koprivcu, ter napovedala, da bo kmalu na vrsti tudi predaja stanovanj uporabnikom. Ministrica Kopač Mrak je ob tem poudarila, da je zadovoljna s potekom projekta odpisa dolgov v okviru paketa pomoči socialno najbolj ogroženim, v katerega je vključena tudi pomoč deložiranim družinam ter dodala, “če želimo, znamo sodelovati.”

Upravičenci do enajstih stanovanj bodo materialno ogrožene družine, ki jim lokalna skupnost, kjer je imela družina zadnje stalno prebivališče, in drugi deležniki, ne morejo zagotoviti skupne nastanitve po opravljeni deložaciji. Humanitarne organizacije bodo deložiranim družinam nudile strokovno pomoč in podporo, v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo in lokalnimi skupnostmi. Stanovanja bodo na razpolago po vsej Sloveniji, in sicer, štiri v Ljubljani, dve v Ilirski Bistrici ter po eno v Celju, Mirni na Dolenjskem, Podgradu, Postojni in v Vipavi.

Župan Kontič podelil prve ključe stanovalcem novega objekta Gorica v Velenju

Po vrsti zapletov so v Velenju zaključili z gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Gorica, ki so ga slovesno odprli, v torek, 29. septembra. Celotna naložba je vredna okoli 24 milijonov evrov in prinaša skupno 147 stanovanj, od tega 132 neprofitnih, trgovskega in poslovne prostore ter veliko parkirnih mest. Prvi stanovalci so ključe že dobili. Pet let po podpisu soinvestitorske pogodbe ter leto in pol kasneje, kot so sprva predvideli, so v Velenju zaključili z gradnjo objekta Gorica, katerega soinvestitorja sta Mestna občina Velenje in podjetje Igem.

Najpomembneje je, da je objekt končan, je na novinarski konferenci v Velenju pred podelitvijo ključev za okoli sto neprofitnih najemnih stanovanj poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Projekt je bil namreč v vmesnem času zaradi težav prej bližje nedokončanju kot zaključku, je opozoril Kontič, saj je soinvestitor, podjetje Igem, kljub dogovorom imelo težave s kupci tržnega dela projekta, hkrati so se zaradi krize iz gradbenih projektov umikale tudi banke, tako da je na Gorici zazevala ne le gradbena, temveč tudi finančna luknja.

Velenjska občina je z naložbo, ki se je naposled vendarle zaključila, pridobila 132 neprofitnih stanovanj, od tega je 65 skladovih, in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest. Za zdaj so oziroma bodo razdelili ključe za blizu sto stanovanj, za katera so stanovalce izbrali v okviru zadnjega razpisa, ki ga s tem zaključujejo. Nov razpis za najem neprofitnih stanovanj občina načrtuje konec oktobra, tako da bi lahko še preostala neprofitna stanovanja v objektu Gorica razdelili spomladi prihodnje leto.

Glede na povpraševanje na občini v okviru novega razpisa pričakujejo okoli 300 prijav, skupno pa je občina letos do konca septembra skupaj s stanovanji na Gorici rešila 150 stanovanjskih primerov, je še povedal Kontič. Vrednost deleža občine pri projektu Gorica znaša dobrih 11 milijonov evrov, pri čemer je občina s prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada RS pridobila soinvestitorska sredstva za omenjenih 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini dobrih 5,4 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov.

To je zadnji projekt iz serije sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj iz let 2008 oz. 2009, pa je povedal direktor republiškega stanovanjskega sklada. Skupno je bilo po njegovih besedah v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi v tem projektu zgrajenih 544 neprofitnih stanovanj, od tega jih je v lasti sklada 190. V objektu Gorica je, kot omenjeno, skladovih 65 stanovanj, objekt pa je tudi energetsko učinkovit.

Podjetje Igem je v poslovno-stanovanjskem objektu Gorica financiralo gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 zunanjimi parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest, s katerimi bodo lahko v Velenju reševali težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica. Ta krajevna skupnost, ki je največja v velenjski občni, bo tudi sicer dobila prostore v novem objektu Gorica, s katerim po Kontičevih besedah krajevna skupnost dobiva tudi svoj center.