Prispevki

Židan na ministrskem srečanju v Franciji izpostavil nujnost preživetja manjših lokalnih pridelovalcev

Minister mag. Dejan Židan z delegacijo se je na povabilo francoskega ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Stéphana le Folla udeležil ministrskega posveta o prihodnosti Skupne kmetijske politike EU v francoskem Chambordu. Glavni namen ministrskega srečanja je bil strateški razmislek in izmenjava mnenj o bodoči vlogi Skupne kmetijske politike v EU 27, glavnih izzivih, s katerimi se sooča evropsko kmetijstvo in katera področja kmetijske politike je potrebno tudi v bodoče urejati na EU ravni.

Ministrsko srečanje, ki se ga je udeležilo 21 ministrov držav EU, je potekalo v konstruktivnem in odprtem vzdušju. Ministri so imeli politično razpravo o tem, kakšno vlogo ima Skupna kmetijska politika (SKP) v Evropski uniji, ki se sooča tudi s številnimi drugimi izzivi. V razpravi je bilo poudarjeno, da se je SKP skozi petdesetletno zgodovino ves čas nadgrajevala in prilagajala na spremenjene družbene razmere in pričakovanja, vseskozi pa je ohranjala temeljne cilje, zapisane v Pogodbi, ki so še danes aktualni.

Hkrati pa se evropsko kmetijstvo sooča z novimi izzivi, povezanimi predvsem z okoljem in podnebnimi spremembami ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Nenazadnje je treba izpostaviti, da se s povečanimi izzivi osebne in državne varnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje prehranske varnosti. S tem SKP ohranja svojo legitimnost in potrebo po ohranitvi močne skupne kmetijske politike na ravni EU. Ne glede na različnost situacij v državah članicah, nedvomno obstajajo utemeljeni razlogi za nadaljnjo skupno ukrepanje na ravni EU.

Minister Dejan Židan je izpostavil, da se je Slovenija na to razpravo dobro pripravila, saj je o ključnih izzivih SKP za Slovenijo in o tem, kakšno kmetijsko politiko in kmetijstvo želimo v letu 2021, sprejel zaključke Svet za kmetijstvo in podeželje RS. Prav tako pa so bila opravljena prva posvetovanja s specialisti za agrarno politiko. Minister je pri tem najprej izpostavil dejstvo, da so pričakovanja do kmetijstva in podeželja vedno večja, zato potrebujemo tudi v prihodnosti močno skupno kmetijsko politiko EU in proračunska sredstva zanjo. “SKP mora omogočiti, da je evropsko kmetijstvo globalni igralec, hkrati pa je nujno, da zagotovi, da preživijo tudi manjši lokalni pridelovalci.”

Minister je ob tem dodal, da je zato za Slovenijo ključnega pomena, da se ohranijo in okrepijo ukrepi SKP, ki podpirajo kmetijstvo na območjih s težjimi pogoji za pridelavo. Kot pravilni pristop je ocenil, da se v okviru SKP naslavljajo tudi okoljska vprašanja, saj bodo tu izzivi vedno večji. “Kmetijstvo tu lahko ponudi rešitve, zato bo treba v bodoče ta del v SKP še okrepiti; pri tem že zdaj dobro naslavljamo vprašanje ohranjanja kakovosti pitne vode,” je še poudaril Židan in dodal, da imamo sicer številne ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vendar so tu kazalci manj spodbudni. Minister tudi meni, da bi potrebovali tudi uspešne inštrumente za ohranjanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč in tal. “Slovenija želi tudi v prihodnje ohraniti podpore za investicije, vendar morajo biti bolj ciljno usmerjene, predvsem k mladim kmetom in v razvoj dopolnilnih dejavnosti.”

Minister je poudaril, da so neposredna plačila pomembna dohodkovna podpora, nimamo pa ustreznih inštrumentov za soočanje z nihanjem cen na kmetijskih trgih in proizvodna tveganja, povezana z naravnimi nesrečami. Zato bi se bilo po njegovih besedah treba čim prej dogovoriti o primernih ukrepih za obvladovanje tveganj, da bi se na njih lahko pripravili do leta 2020. Minister Židan je posebej izpostavil še, da je strateškega pomena, da se naslovi problem premoči koncentracije trgovine proti primarnim pridelovalcem, če želimo zagotoviti vzdržno kmetijstvo.

Skupni zaključki konference so bili, da je za nadaljevanje skupnega evropskega projekta potrebno ohraniti Skupno kmetijsko politiko, z zadostnimi proračunskimi sredstvi, ki bodo zagotavljala doseganje zastavljenih ciljev. Ta politika mora vključevati tudi druge vidike in politike, kot npr. varnost hrane, okolje, podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost, energetiko, upoštevati pa je treba tudi spremenjena pričakovanja potrošnikov. SKP mora ostati prilagodljiva, da se lahko odzove na spremenjene razmere.

Področje, ki ga mora bodoča SKP nasloviti, je zlasti oblikovanje ustreznih orodij, s katerimi bomo pomagali kmetom obvladovati vse vrste tveganj in za ureditev razmer v kmetijsko prehranski verigi. Ob tem mora SKP postati bolj enostavna za izvedbo za kmete in bolj razumljiva za državljane. S temi zaključki so ministri podali močno politično sporočilo, da je skupna kmetijska politika nujna za nadaljnji razvoj Evropske ideje, hkrati pa so sprejeli tudi zavezo za sprejem potrebnih sprememb.

Minister Židan ob obisku francoskega kolega Le Folla: Slovenija in Francija z usklajenimi predlogi ukrepov zoper krizo v evropskem kmetijstvu

Pred izrednim vrhom kmetijskih ministrov, ki bo v ponedeljek, 14. marca, v Bruslju se je slovenski minister Dejan Židan danes na Brdu pri Kranju srečal s svojim francoskim kolegom Stephanom Le Follom. Kot sta poudarila sogovornika, je Slovenija podprla francoske predloge za reševanje krize v kmetijstvu, ki ga teži zlasti prevelika proizvodnja mleka, Francija pa je sprejela dodatne predloge Slovenije. Francoski minister za kmetijstvo Stephane Le Foll je Slovenijo obiskal v okviru turneje po več državah EU, kjer s tamkajšnjimi ministri usklajuje predloge ukrepov za stabilizacijo kmetijskih trgov. Na februarskem zasedanju kmetijskih ministrov EU so si bile države članice v razpravi enotne, da se razmere kljub izvajanju rednih ukrepov ter svežnju dodatnih ukrepov še naprej poslabšujejo.

Kot je izpostavil Le Foll, se je treba skupaj odzvati na krizo v kmetijstvu v Evropi, zlasti na področju pridelave mleka in prašičereje, kjer so potrebne enotne konstruktivne rešitve. Temeljni problem je prevelika proizvodnja mleka, pri čemer si Francija prizadeva za stabilizacijo proizvodnje in razmer na trgu, saj se bo sicer kriza še poglabljala, je opozoril Le Foll. Kot je pojasnil, proizvodnja mleka eksponentno raste, cene pa so zelo nizke. Zaradi tega se izvaja vrsta intervencijskih ukrepov, mleko se predeluje v mleko v prahu. Lani je bilo na ta način uskladiščenih 42.000 ton, letos pa samo v prvih nekaj mesecih že 54.000 ton. Zato so potrebni ukrepi za stabilizacijo proizvodnje.

Kot je pojasnil slovenski kmetijski minister Dejan Židan, tudi Slovenija, med drugim zaradi reševanja ekonomij posameznih kmetij, beleži izjemno rast proizvodnje surovega mleka, približno osem odstotkov na mesec. Zato bo treba intervenirati. Dodatna težava je, da so najboljše govedorejske kmetije prezadolžene, klasični bančni posli pa jim ne omogočajo podaljšanje kreditov. Tudi to problematiko bo Slovenija v ponedeljek izpostavila in jo naslovila na evropsko investicijsko bank ter nekatere druge mehanizme. Židan je prepričan, da je interventno skladiščenje izjemno pomemben ukrep, ki bi ga bilo treba ponovno aktivirati tudi pri prašičjem mesu. Poleg tega so še nekatere druge aktivnosti, ki bi bile potrebne. Kot ključen ukrep Židan vidi subvencioniranje izvoza, torej, da se financira kupce izven EU, da kupijo evropske mlečne proizvode, o čemer so države praktično že usklajene, potrebno pa je še soglasje Evropske komisije.

Ob tem, ko je Slovenija v celoti podprla francoske predloge, je tudi Francija podprla dva dodatna slovenska predloga. Prvi je ta, da od Evropske komisije terja spremembo pri označevanju živil. Tako da bo potrošnik imel pravico videti poreklo glavne surovine. Drugi predlog je, da se vrednost ukrepa odkupa mlečnih proizvodov znotraj EU za področja, kjer so težave z begunci, poveča. V tem trenutku je ukrep vreden 30 milijonov evrov, če bi se njegova vrednost povečala, pa bi lahko bolj sprostili evropski trg, je prepričan Židan. “Ukrepov na mizi je veliko. Zelo pomembno je, da je vodilno vlogo prevzela Francija, ki jo mi v celoti podpiramo,” je dejal Židan in dodal, da jih v tem trenutku čaka skupno delo prepričati Evropsko komisijo, da jim stopi nasproti. Slovenija bo skupaj s Francijo za dodatno uskladitev stališč organizirala tudi srečanje nekaterih ministrov pred ponedeljkovim uradnim zasedanjem v Bruslju.

Minister Židan med delovnim obiskom v Parizu s francoskim ministrom Le Follom in senatorko Melot o krizi v mlečnem sektorju

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je mudil na delovnem obisku v Franciji. S sogovorniki je minister Židan med drugim govoril o sodelovanju med državami ter drugih aktualnih vprašanjih glede kmetijstva, gozdarstva ter drugih tem. Minister Židan se je robu njegovega obiska na 53. mednarodnem kmetijskem sejmu SIA v Parizu sestal na dvostranskem srečanju s francoskim ministrom za kmetijstvo Stephanom Le Follom. Na srečanju sta izpostavila predloge za reševanje krize v kmetijstvu oz. posebej v mlečnem sektorju, ki so jih države članice EU do danes morale posredovati v Bruselj (slovenski predlog ukrepov je v prilogi itega sporočila). V mesecu marcu bo namreč potekalo izredno zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem bo Evropska komisija skupaj z državami članicami EU predstavila predloge za rešitev dlje časa trajajoče krize v kmetijstvu, ki je tudi v Franciji dosegla kritično mejo. Francoski minister bo predloge za reševanje iz krize poskusil uskladiti z Nemčijo in Italijo še pred izrednim vrhom v Bruslju, še prej pa bo obiskal Slovenijo, kjer bo tudi dogovoril zadnje predloge kriznih ukrepov.

Poleg obiska v Sloveniji v mesecu marcu, sta ministra dogovorila tudi sodelovanje na področju čebelarstva. Francija daje podobno kot Slovenija velik pomen čebelarstvu, v povezavi z zagotavljanjem prehranske varnosti za svetovno prebivalstvo ter ohranjanjem okolja in biotske raznovrstnosti in je tudi ena prvih držav, ki je podprla pobudo Slovenije, da se na ravni OZN razglasi Svetovni dan čebel. Zato je minister izrazil namero, da bo Francija v mesecu juniju izvedla Evropski medeni zajtrk, kamor bodo povabili tudi Slovenijo, ki je bila pobudnica tega projekta. Ministra sta govorila tudi o zadnjih dogajanjih povezanih z vprašanjem zaščite terana. Minister Le Foll je ponovno zagotovil popolno podporo Francije pri vztrajanju pri ohranitvi celovite zaščite terana samo na planoti Kras, saj je tudi za Francijo vprašanje geografskih zaščit zelo pomembno. Ministra sta se uskladila tudi glede priprave in vsebine na vrhu ministrov OECD, ki bo aprila potekal v Parizu, francoski minister pa je tudi sopredsedujoči tej ministrski konferenci.

Srečanje kmetijskih ministrov Slovenije in Francije

Minister Dejan Židan se je sestal tudi s senatorko v francoskem senatu Colette Melot, ki je tudi predsednica skupine francosko-slovenskega prijateljstva senata. V pogovoru sta izpostavila najbolj aktualne in odprte teme, ki zadevajo Slovenijo in Francijo. Minister je senatorki posebej predstavil stanje v kmetijskem sektorju in ukrepe za reševanje krize v mlečnem sektorju. Sogovornika sta izrazila zaskrbljenost glede pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami, kjer je za Slovenijo izrednega pomena, da se zagotovi upoštevanje specifičnosti kmetijstva EU in recipročnost v mednarodnih dogovorih ter še posebej, da se ohranijo v EU visoki standardi varnosti in kakovosti hrane ter zaščite zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja. Senatorka se je strinjala z ministrom, da je v EU trenutno občutek, da aktivnosti v zvezi s pogajanji potekajo stran od držav z bojaznijo, da bi na koncu bil sprejet kompromis, ki ne bi bil usklajen in po volji držav, še posebej takih kot sta Slovenija in Francija, ki bi raje videli, da kmetijsko – prehranski sektor sploh ne bi bil predmet pogajanj teh sporazumov.

Minister Dejan Židan se je srečal tudi z direktorjem Zveznega urada za kmetijstvo (FOAG), Bernardom Lehmannom, ki je v Švici pristojen in vodi resor kmetijstva. V pogovoru sta izmenjala stanje na področju kmetijstva v obeh državah, posebej pa sta izpostavila zadnje kritično dogajanju v sektorju mleka in mlečnih izdelkov. Švica je namreč zelo občutljiva na dogajanje v EU, zato zelo občutijo tudi krizo, ki se je pojavila v državah EU. Minister Židan mu je predstavil predlagane ukrepe Slovenije na področju reševanje mlečne krize. Sogovornika sta se v pogovoru dotaknila tudi trenutnega stanja na področju pogajanj pri mednarodnih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami in izrazila zaskrbljenost nad trenutnim stanjem, kjer so tveganja za kmetijski sektor zelo velika.

Minister Židan je sogovornika seznanil tudi s pobudo Slovenije, da se na pri OZN 20. maj razglasi Svetovni dan čebel, ob tem pa dobil zagotovilo, da Švica Slovenijo zelo podpira pri prizadevanjih za čebelarstvo. Švicarski sogovornik pa je slovenskega ministra seznanil tudi s projektom Partnerstvo za gore, ki je v okviru Združenih  narodov namenjeno skupnim prizadevanjem članic za boljše življenje gorskih skupnosti in zaščito gorskega okolja. V Sloveniji, ki je tudi članica, je sicer pristojno drugo ministrstvo, kmetijski resor pa je zaradi gorsko hribovskih kmetij zainteresirano za aktivno sodelovanje pri tem.

Minister Židan se je srečal tudi s predstavniki Slovenije pri OECD, kjer slovensko misijo vodi veleposlanik pri OECD Iztok Jarc, nekdanji slovenski kmetijski minister. Na sestanku so pregledali priprave in vsebine, ki bodo izpostavljene na ministrski konferenci OECD, ki bo potekala 7. in 8. aprila letos v Parizu. Minister Židan je predlagal nekaj vsebinskih tem, ki bi jih bilo po mnenju Slovenije potrebno izpostaviti na tako velikem dogodku, kjer bodo prisotni številni ministri in drugi visoki predstavniki držav iz vsega sveta. Med drugim bi Slovenija predlagala, da se na konferenci izpostavi neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, kjer v kriznih razmerah, kot je trenutna v EU, največ škode utrpi kmet, medtem ko trgovski sistemi in predelovalna industrija ne čutita nesorazmerij oz. je zaznati tudi zaslužke. Glede na izrazito znižanje odkupnih cen mleka pri kmetu se namreč pri končni ceni mleka na prodajnih policah te razlike ne zazna.