Prispevki

Židan na Svetu ministrov EU: “Napačna odločitev Komisije v primeru terana lahko vpliva na celoten sistem geografskih zaščit EU.”

Svet ministrov EU za kmetijstvo in ribištvo je na zahtevo Slovenije danes obravnaval problematiko obsega pooblastila Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za izjeme od pravil za zaščitene označbe porekla za vina, ki se nanaša na primer vina Teran. Slovenski minister mag. Dejan Židan je v Svet ministrov opozoril, da Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca. Slovenija je Svet EU zato pozvala, da prouči ali bi Komisija s sprejemom takega delegiranega akta, torej terciarnim aktom, posegala v pristojnosti Sveta EU kot zakonodajalca in v suverene pravice držav članic, ko gre za pogajanja o pravicah, ki jih zadevajo.

V ospredju tokratnega zasedanja Sveta EU je bila na zahtevo slovenske delegacije obravnava točke »Obseg pooblastil Komisije za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z izjemami od pravil o zaščitenih označbah porekla za vino«, ki se nanaša na primer vina Teran. Minister Židan je v razpravi dejal, da mora biti Svet EU pozoren na način postopanja Komisije, ker ustvarja presedan, na podlagi katerega bi lahko Komisija enostransko posegala v obstoječe zaščite označb vin, in to z veljavnostjo za nazaj. “Gre za vprašanje zaščite vina na evropski ravni, za kar obstajajo predpisane procedure, ki jih moramo vse države članice EU spoštovati v okviru predpristopnih in mednarodnih pogajanj,” poudaril Židan in ob tem še dodal, “da Slovenija pričakuje tudi od Evropske komisije kot varuha EU pravnega reda, da spoštuje obstoječi pravni red, vključno s spoštovanjem obstoječih procedur ter da nastopa v odnosu do vsake države članice v dobri veri”.
 
Kot je v svojem nastopu pojasnil minister Židan, je Evropska komisija te dni ob nasprotovanju Slovenije, ki ima zaščiteno označbo porekla (PDO), posredovala v obravnavo delegirani akt, s katerim bi pridelovalcem ene države članice, pet let po zaključku pristopnih pogajanj s področja kmetijstva, podelila dodatno izjemo za označevanje vina z zaščiteno označbo porekla druge države članice. “Zanimivo je, da naj bi le ta veljala za nazaj (retroaktivno), s čimer bi legalizirala trenutno nelegalno stanje na trgu,” je opozoril Židan. Komisija svojo namero argumentira, da je odobrenih že 53 izjem v korist DČ, vključno za Slovenijo v primeru burgundca in frankinje. “Tega Slovenija ne zanika, je pa pomembno izpostaviti, da pri teh izjemah nazivi za sorte niso povsem identični z imeni zaščitenih označb porekla. V primeru Terana gre za popolnoma identično poimenovanje. Bistvena razlika pa je zlasti v postopku pridobitve izjeme. Vseh navedenih 53 izjem je bilo  sprejetih v okviru predpristopnih ali mednarodnih pogajanj in NE z uporabo delegiranega akta, kot to EK namerava urediti v primeru Terana,” je povedal Židan.
 
Zasedanje Sveta kmetijskih ministrov EU

Minister Židan je v nadaljevanju izpostavil vprašanje, zakaj potem sploh imamo pristopna pogajanja. “Tu je treba biti izjemno pozoren na način izvajanja delegiranega pooblastila. Menimo, da bi v skladu z obstoječimi pravili moralo biti vprašanje zaščite Terana obravnavano v okviru pristopnih pogajanj, podobno kot npr. Tokaj ali Prošek. Lahko da so bila v primeru Tokaja pravna izhodišča drugačna, vsebinsko pa gre za isti primer. Tokaj je zaščitena označba porekla na Madžarskem in Slovaškem. V Sloveniji pa se je pred pristopom k EU pridelovala sorta Tokaj na več kot 220 ha, kar je primerljivo s površino sorte teran na Hrvaškem. Sorta tokaj je bila uvrščena tudi na OIV listo za Slovenijo.  V pristopnih pogajanjih pa Slovenija ni dobila izjeme za označevanje sorte Tokaj, čeprav je to zahtevala. Slovenija je zato nadomestila ime sorte s sinonimom »zeleni sauvignon oziroma souvignonase,” je navedel Židan. Dodelitev izjeme po besedah ministra torej ni avtomatizem, temveč je treba poleg obstoječih praks označevanja upoštevati tudi interese nosilcev zaščitene označbe porekla, potencial za zavajanje potrošnika ter morebitne negativne ekonomske posledice. 
 
Minister Židan je nadalje tudi izpostavil, da Slovenija ni bila obveščena, da je zaščita Terana odprto vprašanje. “Evropska komisija je namreč ob pristopu nove države članice dogovorila vse izjeme glede označevanja vin in določila prehodno obdobje za ostala vina, vključno s Teranom, v Izvedbeni uredbi 753/2013/EU, sprejeti posebej zaradi vstopa Hrvaške v EU. S to uredbo je Komisija predpisala tudi prehodno obdobje za odprodajo starih zalog, tudi za sorto teran, ki se je končalo sredi lanskega leta. Torej je bil tudi glede tega vprašanja ob pristopu nove države članice dosežen kompromis,” je pojasnil slovenski minister in spomnil tudi na april 2013, ko je Komisija uradno sporočila naslednje stališče, citirano: »Teran je na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom.«

V Sloveniji in drugih članicah Unije tako že zdaj ni dovoljeno prodajati neslovenskega vina s tem imenom, po vstopu Hrvaške v Unijo pa ne bo dovoljeno niti na hrvaškem trgu. Dodatno je predstavnik tedanjega komisarja Daciana Ciolosa jasno povedal, da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla. To bi sicer lahko storila, četudi ni bila članica EU. Iz tega primera posledično izhaja, da nobena zaščita označbe vin ni varna, če se EK odloči uporabiti pravno sredstvo v obliki delegiranega akta za katero koli zaščito in za katero koli obdobje. Slovenija po besedah ministra ocenjuje, da po sprejetju tega akta lahko Evropska komisija na podoben način poseže tudi vse ostale obstoječe zaščitene označbe porekla pri vinu. “Zato Slovenija nasprotuje nameri Komisije, da s takim postopkom podeli novo izjemo, ker bi s tem bistveno presegla delegirana pooblastila zakonodajalca,” je poudaril Židan.
 
Minister Dejan Židan je vse ostale ministre držav članic EU pozval, da naj njihovi pravni eksperti z vseh relevantnih vidikov proučijo izpostavljena postopkovna vprašanja in predlagani delegirani akt, z vidika dodeljenih pooblastil zakonodajalca. Minister je nadalje predstavil tudi značilnosti Terana in ekonomske posledice, če bi bila dodeljena izjema pri označevanju v sosednji državi. “Teran je zaščiteno ime za vino, ki se že več stoletij prideluje na planoti Kras iz grozdja sorte refošk. Na Krasu je 75% vinogradov zasajenih s trto sorte refošk, zato ima zaščita označbe porekla Terana izjemen zgodovinski, kulturen in ekonomski pomen na tem občutljivem obmejnem območju, ki je bilo v zgodovini deležno številnih pretresov. Pridelava vina na 450 ha, z letno proizvodnjo 1 milijon litrov je za Slovenijo tako pomembna zato, ker je vino Teran del slovenske identitete in kulture, simbol soočenja s težkimi pridelovalnimi razmerami in kljubovanja neugodnim naravnim danostim. V Sloveniji je bilo vino Teran vedno samo vino s Krasa. Gre za lokalno posebnost, pridelano po posebnih zahtevah, s predpisano kakovostjo in s posebnimi lastnostmi, ki so jim že v zgodovini priznavali zdravilne učinke zaradi visoke vsebnosti železa in mineralov. Če bi pridelovalci v sosednji državi na etiketah označevali sorto teran, je treba vedeti, da potrošniki ne bodo razlikovali tega vina od našega, pravega Terana, zaradi tradicije v Sloveniji, geografske bližine in povsem enakega imena. Prav tako drugi pridelovalci pri tem ne bi bili omejeni s kakovostnimi zahtevami, lahko bi v dovoljenem deležu mešali druge sorte grozdja. Vino iz sosednje države, označeno s sorto teran ne bi imelo nič skupnega s slovenskim vinom Teran s predpisano standardizirano kakovostjo. Tako vino bi slovenskim vinarjem in 900 družinam povzročilo nelojalno konkurenco in bi lahko našo zaščito izničilo, razvodenelo. Kupci naenkrat ne bi več vedeli, kaj lahko pričakujejo, ko kupijo Teran,” je pojasnil Židan.
 
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je svoj nastop zaključil z besedami, da je vsebinski in politični vidik želel predstaviti zgolj zato, da bodo druge države članice razumele poseben pomen Terana za Slovenijo. “Želim vas pozvati, da razmislite, kako bi tak postopek lahko vplival na vaše zaščitene označbe porekla in širše na celoten sistem geografskih zaščit. Da razmislite o pristojnostih komisije, ki lahko v skladu z Lizbonsko  pogodbo z delegiranimi akti ureja le nebistvene in politično manj pomembne zadeve,” je ministre EU v zaključku pozval Židan.

Kmetijski minister Židan ob robu zasedanja Sveta ministrov EU tudi s komisarjem za okolje, ribištvo in pomorstvo Vello

Ministri EU pristojni za kmetijstvo in ribištvo so se včeraj sestali na zasedanju Sveta EU. Na njem so razpravljali o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, zmanjševanju fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi rastlin ter se seznanili z rezultati mednarodne ministrske konference »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez gensko spremenjenih organizmov (GSO)«, ki je avgusta potekala na Ptuju. Zasedanja se je udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem EU za okolje, ribištvo in pomorstvo Karmenum Vello.

Vella in Židan

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so ministri začeli z razpravo o predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2016 uporabljajo v Baltskem morju. Razpravo so nadaljevali s predlogom Nizozemske o imenovanju začasne skupine strokovnjakov zainteresiranih držav članic, katere cilj bi bil oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi prispevali k razvoju trajnostnega varstva rastlin. Minister mag. Dejan Židan je v razpravi poudaril, da je pobuda prišla ob pravem času, saj je leto Mednarodno leto tal in je zato priložnost, da zemljo zaščitimo pred vnosom kontaminentov. »Slovenija se pridružuje pogledom Nizozemske pri razvijanju in krepitvi varstva rastlin v smeri uporabe okolju prijaznih tehnik, metod in snovi z manjšim tveganjem, za zagotavljanje ustrezne zaščite rastlin in v prvi vrsti ohranjanje okolja za naslednje generacije«, je še dejal minister.

Na Svetu EU je Slovenija poročala o ministrski konferenci »Kako v Evropi ohraniti kmetijstvo brez GSO«, ki je potekala avgusta na Ptuju ob robu sejma AGRA. Cilj konference, ki jo je organizirala Slovenija ob sodelovanju Madžarske, je bil izmenjati poglede o tem, ali je ohranitev kmetijstva brez GSO konkurenčna prednost in priložnost kmetijstva v Evropi in s kakšnimi ukrepi naj tako vizijo uresničimo. Po besedah ministra mag. Židana je konferenca na Ptuju dala kar nekaj usmeritev, kako sistem narediti bolj transparenten, da bo potrošnik bolje informiran in bo njegova pravica do izbire še bolj uresničljiva v praksi. “Naša ravnanja imajo dolgoročne posledice, od nas je odvisno, kakšno naravo, biodiverziteto bomo imeli,” je poudaril minister in izpostavil tudi potrebo po krepitvi proizvodnje beljakovin za krmo.

Sicer pa je bilo skupno stališče udeležencev, da je ena od najpomembnejših nalog držav je, da skrbijo za trajnostni razvoj kmetijstva, pridelavo kakovostnih in varnih živil, hkrati pa z načini pridelave ne ogrožajo biotske raznovrstnosti in okolja. Pri tem sta bistvenega pomena ohranjanje samostojnosti držav pri odločanju o sproščanju GSR v okolje in zagotavljanje upoštevanja demokratične volje držav članic v postopkih odobritve GSO. Države udeleženke so ob koncu konference sprejele skupno izjavo, ki določa smernice in konkretne predloge ukrepov, ki prispevajo k razvoju modela kmetijstva brez GSO. Po zasedanju je minister mag. Židan dejal, da je poročanje Slovenije zbudilo precej zanimanja in odzivov drugih držav, jasno pa se je pokazalo, katere države želijo svoje ozemlje zaščititi pred GSO ter tiste, ki so naklonjene tovrstni tehnologiji.

Ministri so izmenjali mnenja tudi na temo »V smeri podnebju prijaznega kmetijstva«. Razprava je bila postavljena v kontekst prizadevanj boja proti podnebnim spremembam in s tem mednarodnih podnebnih pogajanj o novem pravno zavezujočem globalnem sporazumu, ki naj bi se končala letos decembra v Parizu na zasedanju pogodbenic Konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP 21). To je tudi ena izmed prioritet luksemburškega predsedstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da se Slovenija zaveda, da tudi kmetijstvo prispeva k emisijam toplogrednih plinov, zato si tudi prizadeva za njihovo zmanjšanje. Pri čemer pa podnebni cilji ne bi smeli ogroziti bistvene naloge kmetijstva in sicer pridelave hrane in s tem zagotavljanja prehranske varnosti na nivoju EU in na globalni ravni.

Ministri so razpravljali tudi o zmanjševanju uporabe antibiotikov v živinoreji, da bi bilo med ljudmi manj odpornosti na antibiotike. Razprava je bila postavljena v kontekst, ko je močno razširjena raba antibiotikov pri ljudeh in živalih v zadnjih desetletjih pospešila razvoj in pojavljanje bakterij, odpornih proti enemu ali več antibiotikom. Odpornost bakterij se nenehno širi in predstavlja veliko tveganje za ljudi in živali. Razmere so se poslabšale tudi zaradi pomanjkanja naložb v razvoj novih učinkovitih antibiotikov. Slovenija v zvezi s tem meni, da so ukrepi za obvladovanje naraščajoče odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom nujno potrebni, da bi se ohranilo učinkovito delovanje teh zdravil, tako za ljudi, kakor tudi za živali. V prvi vrsti je potrebno poskrbeti, da s preventivo, z izvajanjem biovarnostnih ukrepov, naredimo vse, da do potrebe po rabi antibiotikov ne pride, če se to kljub temu zgodi, pa mora biti raba antibiotikov preudarna in odgovorna. Gre za vsebino, ki jo je Nizozemska, ki naslednje leto predseduje Svetu EU, uvrstila med prednostne naloge.

Ob robu zasedanja Sveta EU se je minister mag. Dejan Židan srečal tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenom Vello. Komisarju je predstavil slovensko ribištvo, posebnosti in potrebne aktivnosti za normalno preživetje ribiškega sektorja v Sloveniji. Poudaril je, da ima Slovenija majhen ulov (skupni ulov približno 250 ton). Pozornost pa sta namenila obremenitvam ribiškega sektorja, ki so posledica potrebne administracije in nadzora. Minister je izpostavil, da je za Slovenijo pomembno, da lahko še naprej uveljavlja določene izjeme. Določene vrste nadzora ji namreč ni treba uporabljati, ker je to lahko dražje od skupne vrednosti letnega ulova rib.

Minister je s komisarjem govoril tudi o nadgrajevanju Programa razvoja podeželja pri okoljskih in ekoloških ukrepih; predstavil mu je načrte za izboljševanje programa v Sloveniji, tako da ga bo kmetom lažje izvajati. Komisar je ministru zagotovil pomoč uradništva na Komisiji, da bi bil lahko predlog programa do konca leta usklajen, ko ga je treba poslati v Bruselj. V pogovoru sta se dotaknila tudi pomena čebelarstva za okolje, biodiverziteto in prehranski sektor. Minister Židan je komisarja Vello podrobneje seznanil s slovensko pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel pri Združenih narodih, kar je komisar podprl. Ob koncu je minister povabil komisarja na obisk v Slovenijo marca naslednje leto, kjer bi se seznanil s slovenskim ribištvom in bil gost največjega čebelarskega dogodka pri nas ApiSlovenija.

Židan: Kmetijski ministri EU na zasedanju v Bruslju tudi o GSO in razmerah na trgu prehrane

Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, med njimi slovenski minister mag. Dejan Židan, so na tokratnem zasedanju Sveta EU obravnavali vrsto pomembnih vsebin. Komisija je podala informacijo glede nadaljnjih korakov pri obravnavi zakonodajnega predloga, ki združuje obstoječi šolski shemi za sadje in zelenjavo ter za mleko. Slovenski kmetijski minister Židan je pozval k pripravi poenostavitve šolske sheme mleka. “To bi nam omogočilo, da damo dodatne količine mleka šolarjem in s tem ugodno vplivamo na prehranjevalne navade, hkrati pa s trga umaknemo del mleka,” je minister pojasnil za medije v Bruslju.

Zasedanje ministrov EU 1

Minister Židan je opozoril tudi na težavo hitrega padanja cen pri svinjskem mesu. Gre sicer za težavo, tako Židan, ki je v nekaterih državah bolj prisotna kot v Sloveniji, ki je nedavno izvedla pomembno akcijo označevanja svinjskega mesa in ugotovila kar nekaj primerov, ko skušajo tuje meso označiti kot slovensko. Če omenjeno težavo odpravljamo sami, pa na slovenski trg prihajajo meso in mlečni izdelki po neobičajno nizkih cenah, ki so celo nižje od cen v državah, od koder ti proizvodi prihajajo. “To lahko označimo kot predatorsko dejanje in Evropsko komisijo sem pozval, da državam članicam predstavi ukrep, kako naj proti takšnim praksam ukrepamo,” je dejal Židan. Težave na trgu prehrane so bile izpostavljene predvsem v luči nedavne odločitve Rusije, da za eno leto podaljša prepoved uvoza nekaterih kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom EU.

Zasedanje ministrov EU 2

Minister Židan pričakuje tudi težave pri sadju, zlasti pri jabolkih. Slovenija je tako pozvala, da se pri pripravi reševalnega paketa za to področje ne upoštevajo le države, ki izvažajo v Rusijo, temveč tudi države, ki jih ruski ukrepi posredno prizadenejo. “Lani smo denimo izvajali ukrep, ko smo s trga umaknili 3000 ton sadja in ga pomemben del namenili humanitarnim organizacijam,” je povedal Židan. Komisija je na zasedanju kmetijskih ministrov predstavila tudi ugotovitve iz pregleda postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO) ter predlog uredbe, ki naj bi državam članicam dal možnost prepovedi oz. omejitve uporabe gensko spremenjene hrane in krme. Predstavljeni predlog je po Židanovih besedah zelo slab, nedodelan in države potiska v nejasen položaj. Ministri so zato komisijo pozvali, da ga izpopolni.

Zasedanje ministrov EU 3

Minister Židan je kolege v Bruslju tudi obvestil o mednarodni ministrski konferenci, ki jo na temo kmetovanja brez GSO 21. avgusta pripravlja Slovenija. “Vesel sem, da se je vabilu na konferenco že odzval predsedujoči, luksemburški kmetijski minister, prav tako je udeležbo že potrdilo več ministrov,” je povedal in dodal, da je v Bruslju predstavil tudi rezultate mednarodne konference o gozdovih, ki je maja potekala v Sloveniji in katere ključno sporočilo je, da moramo skrbeti za gozdnatost. Na tokratnem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki prvič poteka pod predsedovanjem Luksemburga, so se ministri sicer seznanili tudi s programom oz. prednostnimi nalogami predsedujoče države članice v drugi polovici leta 2015.

Zasedanje ministrov EU 4

Več o tokratnem zasedanju Sveta ministrov EU, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, na povezavi: http://skrci.me/K5A07

Židan: Ministri EU podprli pobudo Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je udeležil zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na njem so ministri podprli pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov. Ministri držav EU so danes obravnavali tudi predlog uredbe o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ter sklepe o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020, seznanili pa so se tudi z zaključki konference na temo izboljšanja dobrobiti prašičev.

Zasedanje Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki je potekalo pod predsedovanjem Latvije, so ministri začeli z obravnavo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, kjer so poskušali doseči splošni pristop Sveta EU. Glavna odprta vprašanja, ki se nanašajo na predlog uredbe so sistem nadzora, ostanki nedovoljenih snovi v ekoloških proizvodih in pravila za živinorejo. Ministri so nadaljevali z obravnavo sklepov o poenostavitvi Skupne kmetijske politike 2014–2020 in jih soglasno sprejeli kot sklepe Sveta. Sicer pa je Svet danes podprl pobudo Slovenije, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel pri Organizaciji združenih narodov, ki jo je Slovenija zaključila z besedami: “Združimo moči, pomagajmo ohraniti vitalno kmetijstvo, čebelarstvo in čisto okolje!”

Več o zasedanju Sveta ministrov si lahko preberete na: http://skrci.me/NIp07