Prispevki

Tanja Fajon - evroposlanka SD

Tanja Fajon: Socialna demokracija z jasnimi vrednotami in programom za prihodnost pridobiva zaupanje ljudi

“V ustavni državi je pravi vladar volivec,” je nekoč dejal delavski vodja in oče nemške SPD Ferdinand Lassalle. 150 let kasneje je videti, kot da ljudje počasi izgubljajo vero v njegovo politično idejo.

Od začetka tisočletja se je v 15-ih od 17-ih anketiranih evropskih držav[i] število glasov za socialno-demokratske stranke na volitvah zmanjšalo. V Nemčiji je rezultat SPD z 20,5 odstotka najslabši do sedaj in podobno je v številnih sosednjih državah, kjer se socialdemokrati borijo z nenehnim upadanjem podpore: v Franciji, na Nizozemskem in Češkem beležijo socialdemokratske stranke letos samo še enomestne rezultate.

Avstrijski SPÖ so izgubili deset odstotnih točk, PASOK v Grčiji konstantno izgublja pomenu, v Italiji, Španiji in na Portugalskem so socialdemokratske stranke še leta 2000 dosegale rezultate okrog 40 odstotkov, pa jih do danes – razen na Portugalskem – izgubile 20. V skandinavskih državah je trend podobno negativen, v Združenem kraljestvu ga je ublažilo dogajanje zaradi Brexita in njegovih posledic.

Da evropska socialna demokracija preživlja težke čase, je torej jasno že dolgo. Glede na družbene in politične okoliščine in vse večje zavedanje, da nimamo ne učinkovitih odgovorov na krize zadnjega desetletja ne predlogov, kako naš voz spet obrniti navzgor, ter glede na dejstvo, da se stranke socialne demokracije vse manj razlikujemo od ostalih strank, je nevarnost, da nas bo negativna spirala posrkala na samo dno, vse bolj grozeča.

Članek v Spieglu[ii], ki sem ga nedavno prebrala in od koder sem povzela zgornje številke, pritrjuje temu vzdušju. Razlogi za negativen razvoj v posameznih državah so sicer lahko različni, vendar Marcel Pauly, avtor članka, ponudi razlage, ki so skupne krizi socialistov in socialnih demokratov v večini omenjenih. Niso nove, je pa prav, da o njih ponovno razmislimo.

V prvi vrsti gre za pomanjkanje oziroma izgubo jedra volivcev, ki je posledica številnih spremenjenih socialnih dejavnikov, na katerih je temeljil uspeh socialne demokracije. Ni več tradicionalnih delavskih gibanj, povezanih v močne sindikate, vse manj je klasičnih in predvsem fizičnih delavcev, nadomeščajo jih bodisi nove tehnologije bodisi cenena delovna sila v nerazvitih državah ali začasni delavci. Po nekaterih podatkih je delež delavcev v Evropi že nižji od 20 odstotkov. Nimamo več tovarn, v katerih bi se ljudje učili, kako slediti skupnim ciljem.

Ob tem je prišlo do vznika novih strank, ki poleg skrajnega dela apelirajo in drobijo tudi klasično središče delavskega razreda: bodisi da gre za socialistične ali levičarske (npr. Siriza v Grčiji, WASG v Nemčiji) bodisi desničarske populistične stranke (npr. Front national v Franciji, FPÖ v Avstriji, stranka Geerta Wildersa na Nizozemskem) ali pa nove, »startup« stranke, ki bolj kot stranke delujejo kot oglaševalske agencije. Če temu dodamo še jasno zaznano zmanjšanje zaupanja volivcev v politiko na splošno, kar se kaže tudi z upadanjem volilne udeležbe, je rezultat po eni strani razumljiv.

Po drugi strani pa tudi nekoliko nelogičen – finančna in gospodarska kriza je posledica neoliberalnih politik. Zakaj torej socialnodemokratske stranke, zmerna levica, niso izkoristile tega dejstva za svoj vzpon? Osnovni očitek je pomanjkanje dolgoročnih družbenih vizij, idej, programska izpraznjenost, v povezavi z odgovorom na vprašanje, kaj je danes sploh še socialdemokratsko.

Razvoj evropskega skupnega trga in povečevanje vpliva korporacijskega kapitala sta ustvarila okolje, v katerem so socialno demokratske ideje socialne države vse težje uresničljive in v katerem smo socialni demokrati počasi, a zanesljivo, politiko podredili trgu. Tudi zaradi take trženjske politike so si današnje evropske politične stranke, razen nekaj skrajnih, vse bolj podobne. Praktično se zdi, da ne obstaja alternativa. Programi se ne razlikujejo bistveno, politično tekmovanje je odvisno od političnega marketinga in cenenih političnih parol, ki se ponudjajo kot univerzalno zdravilo za vse probleme v družbi.

Politični konflikti so (namensko) vse bolj zreducirani na raven izražanja mnenj o določenih izbranih popularnih vrednotah, s čimer se populistično polarizira javnost. Vrednota potrošništva je vgrajena v družbenih porah, skupaj z izrazito vzgojo v duhu meritokracije in ob sočasni odsotnosti alternativne družbene vizije, kot jo je nekoč kapitalizmu postavljal komunizem oz. v nekdanji SFRJ samoupravni socializem. V teh razmerah smo socialni demokrati kot uspavani pozabili na svojo pravo vlogo.

Paradoksalno je, da svoj najslabši položaj doslej levica oz. socialna demokracija dosega ravno v obdobju velike brezposelnosti, diskriminacije in izrazito neenakomerno porazdeljenih dobrin. Kar dokazuje, da ne glede na krizo ekonomski položaj ni več edini in glavni dejavnik, ki bi vplival na izbiro volivcev. A ti kljub temu potrebujejo politični program, »ideologijo, ki bo znala povezati različne interese različnih družbenih skupin in zagovarjati njihove socialne pravice« (Igor Pribac).

Uspešni smo lahko z idejo večje solidarnosti, ki je tesno povezana z več demokracije in ki ni ovira za napredek in delovanje gospodarstva, in z vizijo o socialno pravičnejši družbi, ki pa nima nič skupnega z ideologijo nekdanjih vzhodnih totalitarnih sistemov. Predvsem pa moramo iskati rešitve v preseganju nacionalnega in delovanje postaviti v kontekst globalnega povezovanja.

Ker sem po naravi optimistka, sem prepričana, da imamo socialni demokrati v prihodnosti tudi na evropski ravni vendarle dobre možnosti za uspeh, če bomo resnično začeli sodelovati in se aktivno zavzemati za to, iz česar smo nastali: za svobodo, solidarnost, človekove pravice in enakopravnost.

V Sloveniji to že dokazujemo: socialni demokrati smo nedvomno na pravi poti, na poti k uspehu, in razloga za preplah ne vidim. Upam celo, da bodo izidi prihajajočih volitev, na katerih imamo vse možnosti, da dosežemo rezultat, ki smo si ga zastavili, vodilo in spodbuda našim evropskim kolegom, da storijo podobno.

Kaj je naša glavna prednost: prvič, da smo si zastavili realne cilje in volivcem obljubljamo le to, kar lahko z dejanji tudi izpolnimo. Samo tako je mogoče spet pridobiti njihovo zaupanje. In drugič, naš program ni namenjen samo nabiranju kratkotrajnih političnih točk, zato se ne osredotoča le na naslednji mandat – nasprotno: imamo v prihodnost usmerjen program, z dolgoročno vizijo in konkretnimi koraki za vsaj osem let, s katerimi bomo ustvarjali pogoje in uresničevali zaveze za razvoj samozavestne Slovenije, države prihodnosti, prepoznavne v svetu.

Želimo trajno spremembo na bolje. Slovenija med desetimi najbolj razvitimi državami sveta ni utopija. Naša lega, majhnost, naravne danosti, izobrazba ljudi, zagnanost in številna znanja nam to omogočajo – od tehnoloških, zdravstvenih, gospodarskih do znanstvenih in izobraževalnih. Za to potrebujemo odprt, svoboden, s preteklostjo neobremenjen prostor, ki bo dejansko deloval povezovalno in ne politično parcialno. Socialni demokrati to zmoremo. S pomočjo vseh, ki razmišljajo podobno, lahko Sloveniji 21. stoletja in njenim državljanom damo to, kar si zaslužijo: Samo Dobro.

Tanja Fajon

predsednica Sveta SD za zunanje zadeve in evropska poslanka S&D

[i] Opisane rezultate volitev iz 17 evropskih držav je zbiral Norveški center za podatke o raziskavah in Mednarodna fundacija za volilne sisteme, nekatere manjkajoče vrednosti je dodal SPIEGEL ONLINE (glej naslednjo opombo).

[ii] http://www.spiegel.de/politik/ausland/krise-der-sozialdemokratie-vorwaerts-nimmer-abwaerts-immer-a-1182262.html

Predsednik SD in podpredsednika stranke

Predsedstvo SD za v.d. podpredsednika stranke imenovalo Matjaža Nemca

Predsedstvo Socialnih demokratov je za vršilca dolžnosti podpredsednika stranke na svoji 21. seji imenovalo Matjaža Nemca, sicer poslanca stranke in podpredsednika DZ. Predsedstvo SD je razpravljalo med drugim tudi o stanju socialne demokracije v Evropi, zdravstvu in pripravah na prihajajoče volitve. “Sedaj imamo podpredsednika, ki je tudi simbol v Sloveniji, ki kaže, da se je z mladostjo in vso energijo treba boriti za naše ljudi in to z vsakodnevnimi napori,” je v izjavi za medije ob robu seje predsedstva imenovanje komentiral predsednik SD mag. Dejan Židan, ki je Matjažu Nemcu tudi zaželel vse dobro pri njegovemu delu.

“V stranki SD smo se sicer pred skorajšnjimi volitvami v DZ v skladu s statutom odločili za imenovanje zgolj vršilca dolžnosti,” je povedal predsednik SD Židan.  V primeru razrešitve nosilke ali nosilca funkcije imenuje Predsedstvo za čas do izvolitev nove nosilke ali nosilca vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije za dobo največ šest mesecev, določa statut stranke. Matjaž Nemec pa je današnji dogodek ocenil kot izjemo čast in veliko odgovornost. Pred stranko, državo in tudi Evropsko unijo so po njegovih besedah zelo pomembni izzivi. “Socialni demokrati se nanje učinkovito, srdito in z vsem ponosom pripravljamo z odgovornostjo, da bomo ljudem pokazali pot v prihodnje,” je dejal v.d. podpredsednika SD.

Na seji Predsedstva SD so članice in člani so med drugim razpravljali tudi o sklepih, ki so vezani na stanje v zdravstvu in ki jih bodo predlagali ministrici za zdravje in vladi. “Zdravstvo je tisto, kjer mora biti dostopnost ves čas prisotna. Trenutno je v zdravstvu veliko družbene neenakosti, saj ljudje težko pridejo pravočasno do pregledov, do intervencij, razen tistih, ki so bogati,” je ocenil predsednik stranke Židan. Glede prihajajočih volitev pa je predsednik SD dejal, da je zadovoljen z evidentiranimi kandidati. Po njegovih besedah gre za imena, ki so že z dosedanjim delom pokazala, da razumejo, da se je treba boriti za človeka in ne samo za kapital ter nekatere druge cilje.

Poleg tega so na seji razpravljali tudi o stanju socialne demokracije v Evropi. Ob tem je Židan izrazil ponos, da pomen socialne demokracije v Evropi narašča. Poleg tega pa dodal, da nosijo odgovornost, da se družbena neenakost začne zmanjševati in to hitro.

Podpredsednica SD Tanja Fajon pa je glede stanja socialne demokracije v Evropi izpostavila, da so na seji imeli dobro in vsebinsko razpravo. “Izzivi nas čakajo, ampak skupno povezovanje, solidarnost, tiste temeljne vrednote, za katerimi stojimo socialni demokrati bo tisto, kar nas bo povezovalo tudi v tem ključnem letu v času do volitev,” je dejala evropska poslanka S&D. Pri tem je izpostavila predvsem odpravo družbene neenakosti in zagotavljanje dostojnega življenja za ljudi.

židan na posvetu

Pripravljamo mladim prijazno stanovanjsko politiko

V Sloveniji 85 odstotkov mladih živi pri starših, zato smo se odločili, da se pri pripravi programa Samozavestna Slovenija poglobimo tudi v vprašanje stanovanjske problematike mladih. Predsednik SD mag. Dejan Židan je na Posvetu o stanovanjski politiki poudaril, da je čas za reševanje takšnih vprašanj v času konjunkture še toliko bolj primeren.

Na posvetu o stanovanjski politiki, ki ga je pripravila evropska poslanka S&D in podpredsednica SD Tanja Fajon ter občinska organizacija SD Ljubljana, je Židan izpostavil, “da nam ugodni gospodarski trendi omogočajo, da lažje rešujemo družbeno neenakost in pomagamo tam, kjer imamo največji interes“.

V družbi je pri reševanju težkih vprašanj pogosto razlog, da zanj ni pravi čas. “Pa je to večinoma napačno. Vedno je pravi čas, da se rešujejo stvari, ki otežujejo življenje ljudi, v času konjunkture pa je čas še bolj primeren,” je poudaril.

Pripravljamo program Samozavestna Slovenija, v katerega bomo vključili stvari, ki se jih da uresničiti. Eno od perečih vprašanj, je položaj mladih. “Stanovanjsko vprašanje v Sloveniji ni rešeno, sheme ki jih imamo, mladim niso dosegljive, so drage in zahtevajo pogoje, ki jih mladi ne morejo zagotoviti,” je naštel Židan.

Tanja Fajon na posvetu o stanovanjski politiki

Tudi Fajonova je izpostavila, da je vprašanje, kako priti do stanovanja, zelo aktualno. Po njenih besedah, poznamo v realnosti vsaj dve sliki, in sicer velika stanovanj v Ljubljani, kjer pogosto živijo starejši posamezniki, ki ta stanovanja težje vzdržujejo ali pa hiše zunaj Ljubljane, kjer živi več družin skupaj, ker mladi zaradi težjih pogojev dejansko ne morejo priti do svojih bivalnih prostorov.

 Marko Koprivc na posvetu o stanovanjski politiki

 Predsednik občinske organizacije SD Ljubljana Marko Koprivc je opozoril, da imamo v Sloveniji republiški stanovanjski sklad, ki pa “žal velikokrat deluje kot neke vrste nepremičninska agencija“. Kot je pojasnil, je namreč stanovanjski sklad ob zadnjem razpisu prodajal luksuzna nadstandardna stanovanja po visoki ceni, ki žal niso dostopna tistim, ki bi jim morala biti namenjena.

Pojasnil je, da je v Ljubljani stanje nekoliko boljše, saj da mestni stanovanjski sklad zagotavlja veliko število neprofitnih najemnih stanovanj, a je tudi v glavnem mestu interes mnogo večji od ponudbe. Kot je pojasnil, namreč le okoli 10 odstotkov prosilcev do stanovanja tudi pride.

V posamična programska področja želimo vključiti tudi primere dobrih praks in uspešnih projektov, tako doma kot v tujini, kot je npr. stanovanjska politika mesta Dunaj, zato smo na posvet povabili tudi stanovanjsko raziskovalko v mestni upravi mesta Dunaj in predsedujočo delovni skupini za stanovanjske zadeve v inicitaivi Eurocities Susanne Bauer.

Delegacija SD v Lizboni

Delegacija Socialnih demokratov na zasedanju PES v Lizboni s pobudo za vrh voditeljev prihodnje leto v Sloveniji

Socialni demokrati se pod vodstvom podpredsednice stranke in evropske poslanke (SD/S&D) mag. Tanje Fajon v Lizboni udeležujemo zasedanja Stranke evropskih Socialistov in Socialnih demokratov (PES). Dvodnevno srečanje je namenjeno prenovi Evrope z željo po skrbi za vsakega človeka. V ospredju so izzivi o vzpostavitvi solidarnostnega pakta za Evropo in okrepitvi zaupanja državljanov v ukrepe, ki bodo izboljšali življenje ljudi.

Predaja pobude SD predsedniku PES

“Evropejci izgubljajo zaupanje v evropski projekt kot tak. Evropska unija mora postati bolj ambiciozna in učinkovita v reševanju velikih vprašanj in se manj vmešavati v nacionalne ali lokalne zadeve. V ospredju mora biti prenova Evrope na način, da bo ta postala motor za boj proti utaji davkov, socialni pravičnosti in krepitvi solidarnosti. Potrebujemo solidarnostni pakt za Evropo, ki bo napredne sile združil v prizadevanjih za dostojne delovne pogoje, poštene davčne sisteme in močne nacionalne sisteme blaginje,” je ob robu zasedanja PES dejala Fajonova.

Bilateralno srečanje

Močna delegacija Socialnih demokratov Slovenije, v kateri sta med drugim glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, se v Lizboni sestaja z najvišjimi predstavniki sestrskih strank. Z dansko in portugalsko delegacijo smo med drugim izmenjali njihovo izkušnjo nedavne zmage na volitvah in jo, tako kot druge, povabili, da svoj socialno demokratski model vodenja države in zaupanja ljudi v solidarnostni pakt prihodnje leto predstavi v Sloveniji.

Predsedstvo PES

“Socialni demokrati naše partnerje in sestrske stranke vabimo, da nas podprejo v prizadevanjih za organizacijo vrha voditeljev držav in vlad iz vrst Evropskih socialistov in socialnih demokratov v Sloveniji spomladi prihodnje leto,” je povedala Tanja Fajon. Pismo s povabilom predsednika SD mag. Dejana Židana, ki ga je podpredsednica stranke prvemu predala predsedniku PES Sergeju Stanishevu, na zasedanju predajamo vodstvom sestrskih strank. “Verjamemo, da bo bomo z organizacijo vrha voditeljev izkazali jasno namero slovenskih Socialnih demokratov po krepitvi politik v smeri povezovanja, strpnosti, solidarnosti, razvoja in blaginje ljudi tako v Sloveniji, EU in regiji. V Sloveniji imamo tudi najboljše izkušnje pri vstopanju v Evropsko unijo, zato državam Zahodnega Balkana lahko nudimo polno podporo na poti evropskih reform, ki je nujna za mir in stabilnost Evrope”, je še poudarila podpredsednica Fajon.

Glasovanje na zasedanju PES

Na srečanju v Lizboni Socialisti in Socialni demokati izmenjujemo tudi izkušnje pri spopadanju z nevarnim populizmom in nacionalizmom, nestrpnostjo, sovražnim govorom in lažnimi novicami. “Evropa ima grenke izkušnje z nacionalizmom in populizmom, zato se je v današnjem času še veliko bolj potrebno boriti proti izkrivljenim in neresničnim novicam. Lažne novice so pogost vir sovražnega govora, ki v družbah prehaja v nestrpnost, vodi v razkroj zaupanja v politiko in posledično slabše življenje ljudi. Prepričan sem, da lahko leve progresivne sile utrdimo Evropo kot prostor z najvišjim življenjskim standardom na svetu,” je na zasedanju PES poudaril Jernej Pikalo.

Jernej Pikalo med razpravo na zasedanju PES

Na letošnjem zasedanju Stranke evrovpskih Socialistov in Socialnih demokratov na Portugalskem sodeluje 370 predstavnikov strank in približno 200 aktivistov PES.

Evropska poslanka Tanja Fajon

Tanja Fajon: Primer Katalonija ali kdo ubija evropsko demokracijo?

Pred desetimi dnevi so Barcelono preplavile množice, ki zahtevajo izpustitev zaprtih katalonskih ministrov, medtem ko Puidgemont s četverico še čaka na sodniško odločitev – v Belgiji. Po njihovem prihodu bi evropskim političnim voditeljem vendarle moralo postati jasno, da primer Katalonija ni le španska notranjepolitična zadeva. Ravno nasprotno, »Primer Katalonija ali kdo ubija evropsko demokracijo«, če parafraziram Marka Haddona, je sedaj dokončno postal tudi mednarodno vprašanje. Katalonsko vprašanje ni več le primer za pravnike, politologe in politike, tudi ne za nadobudne študente mednarodnih odnosov, marveč za slehernega državljana, ki ga skrbi usoda Evrope.

Primer Katalonije je namreč za prihodnost EU zelo pomemben, saj se v njem ne več teoretično leporečno, marveč v čisti praksi izkazuje nekredibilnost evropskega političnega vrha. Ta kot po tekočem traku prireja sestanke, na katerih razpravlja o nespoštovanju človekovih pravic in stanju demokracije v naši soseščini ter kršiteljem od Turčije do Rusije grozi s sankcijami. Po drugi strani se na dogodke v Barceloni odziva, kot da se je ne tičejo.

Kar je velika politična oz. diplomatska napaka Bruslja. Te so se že pokazale v primeru Brexita in odhoda Velike Britanije iz evropske druščine. Nobena druga država uradno sicer še ni izrazila pripravljenosti za razpis referenduma o izstopu iz Evropske unije, a Poljska, Češka, Madžarska ne skrivajo tovrstnih ambicij. Tudi evroobmočje, v katerem dominira Nemčija, je s posegi v grško in špansko gospodarstvo v veliki meri pripomoglo k ekonomski krizi, ki ima tudi socialni značaj. Vse bolj vidno je, da EU ne skrbi za regionalne entitete in za prenos oblasti iz centraliziranih centrov moči. To pa je še en korak v smeri t. i. negativne integracije, s katero državljani Evrope ne smemo biti zadovoljni.

Evropska komisija se pravzaprav vede podobno kot Generalna skupščina OZN v primeru vojaških spopadov – z dominacijo politike centralnih oblasti. A s tem destabilizira številne države na evropskem kontinentu. Nacionalne ekonomije se globalizirajo, nacionalne vlade pa centralizirajo in rezultat tega je vse večji pomen in moč regionalnih identitet, ki postajajo tudi vse bolj odločene, da uresničijo svojo pravico do svobode in odločanja o lastni usodi. To ni značilno le za Katalonijo, temveč tudi za Škotsko, Baskijo, Korziko, Flandrijo, Šlezijo in italijansko regijo Veneto. Vse omenjene regije danes zahtevajo večjo avtonomijo ali celo neodvisnost.

Primer Katalonije lahko razumemo tudi kot začetek gibanja, usmerjenega proti robustnim birokratskim elitam, ki vladajo v Bruslju, Madridu in Londonu. V tej luči je vidno, kako zelo nesmiseln je poskus vlade v Madridu, da katalonski primer reši s sklicevanjem na ustavo in zakone, zaradi katerih da je treba preprečiti ulične proteste ali celo zatreti demokratične mehanizme, kot je referendum.

Katalonsko vprašanje je tako evropski kot španski problem. Ko sem bila še otrok, sem po televiziji poslušala novice o pogajanjih španskih oblasti z baskovsko ETO. Tako EU kot OZN jo prištevata med teroristične organizacije. Vse dosedanje španske vlade, vključno z Rajoyevo, so se z ETO, ki je v avtomobile podtikala bombe, ubijala in ugrabljala ljudi, pogovarjale in dogovarjale. In tudi dogovorile – Baskija je dosegla visoko stopnjo avtonomije.

Tokratno sporočilo premierja Rajoya iz Madrida pa je, kako ironično, ravno nasprotno: dialog s popolnoma nenasilno katalonsko vlado v Španiji je nedovoljeno oz. praktično neobstoječe sredstvo za dogovarjanje o možnostih uresničevanja legitimnega cilja – večje avtonomije in, na koncu, neodvisnosti Katalonije. Še več, za uničenje tega cilja je vlada posegla po nelegitimnem sredstvu – nasilju in pretepanju lastnih državljanov.

(Ne)reševanje katalonskega vprašanja je resnično velik zdrs demokracije. Tako za Španijo, ki pridobiva prizvok in barve vse bolj avtoritarne države, kot za EU, ki s svojim molkom prodaja svojo identiteto, dušo in kredibilnost.

Zadnja dejanja katalonskega predsednika Puigdemonta lahko razumemo kot dodatna prizadevanja, da se izogne kataklizmični ločitvi od Madrida, saj se zaveda razdeljenosti svojega naroda glede vprašanja o odcepitvi. Ampak evropski voditelji mu pri tem prav nič ne pomagajo, saj nimajo ne političnega ne osebnega poguma, da bi na glas sprejeli dejstvo, da so tako EU kot nacionalne države živa tvorba, ki rastejo, se razvijajo in spreminjajo. Kot celice, jezik, družina, družba. Vzdrževanje statusa quo nikoli ne more trajati večno, zato voditeljem EU in držav lahko resnično zamerimo, da so vrenje spravili do razlitja čez rob.

Katalonsko vprašanje se lahko reši le s sredstvi politike. Kakršno koli nasilje ni rešitev. Čas je za pogovor. Madrid in Barcelona morata priti do dogovora, ki bo podoben dogovoru z Baski iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Španija je ena izmed najbolj decentraliziranih držav v Evropi, zato njena nedavna nespretna (in tudi nespametna) intervencija na katalonskih ulicah kaže, da se bo kot država morala še dodatno decentralizirati. Katalonija je rezultat svobodne volje državljanov.

Če si narod, ki živi na zaokroženi teritorialni skupnosti, vztrajno in trajno prizadeva za lastno državo, je najbolje čim prej začeti pogovore o pogojih večje avtonomije oziroma osamosvajanja, predvsem v primeru, ko centralistične oblasti kategorično zavračajo možnost spremembe ustavnega reda. EU, njene države članice in njeni državljani pa ne smemo biti indiferentni do katalonskega vprašanja. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da opozorimo na pomen temeljnih evropskih vrednot in spoštovanja pravic in svoboščin vseh narodov.

Predsednica Sveta SD za zunanjo politiko in evropska poslanka S&D Tanja Fajon

EP-045302A_Fajon_portraits

Komentar Tanje Fajon: Namesto ‘pohlepa v raju’ več transparentnosti in družbene odgovornosti

Kaj imajo skupnega angleška kraljica, Madonna in Bono? Občuduje jih ves svet, za mnoge so vzorniki in njihove besede – izrečene bodisi v govorih bodisi v neštetih glasbenih uspešnicah – imajo močan vpliv na številno prebivalstvo. Skupno jim je tudi to, da so se znašli v t. i. rajskih dokumentih med 13,4 milijonov zapisov, ki pokrivajo obdobje od leta 1950 do leta 2016, in med ostalimi pripadniki tistega 1 odstotka, ali celo 0,1 odstotka, najbolj privilegiranih.

Raziskovalni novinarji, ki trdno branijo svojo vlogo čuvajev demokracije, so nam omogočili, da ‘pokukamo’ v svet t. i. elite in da se še enkrat prepričamo, kako uspešno zlorabljajo davčni sistem, kako lagodno, nemoralno in brezskrbno uživajo v finančnem raju. Angleška kraljica, Madonna in Bono, skupaj z drugimi obrazi iz sveta politike, biznisa, zabave in športa, sicer ljubitelji lekcij o morali in poštenosti, so se tako znašli na vrhu piramide pohlepa. Oni, ki imajo največ, bi želeli še več in to na račun naših državljanov, davkoplačevalcev, ki se plačilom davkov ne morejo izogniti, hkrati pa upravičeno verjamejo, da bo ta denar uporabljen za skupno dobro, za financiranje javnega zdravstva, šolstva in infrastrukture ter za utrditev socialne države.

Utaja davkov ni nič drugega kot skrivanje bogastva, davčne oaze pa niso nikakršne afere, ki pricurljajo v javnost vsake toliko, temveč so postale resničen poslovni model. Takšen, ki je brez sramu in brezsramno tudi vedno bolj postaja temelj našega finančnega sistema, ne njegova anomalija. »Dobrodošli v finančnem raju!«, bi lahko pisalo na letališčih v prestolnicah nekaterih otokov, kot so Bermuda ter Trinidad in Tobago, ali pa v evropskih državah kot so Luksemburg, Ciper, Velika Britanija, Malta ali Švica.

Rajski dokumenti so ponovno pretresli javnost in s prstom pokazali na jedro težave. V Evropskem parlamentu smo se z novimi razkritji seznanili z največjo mero resnosti in odzvali s konkretnimi predlogi. Glede na to, da se mandat odbora PANA, kjer smo raziskovali panamske dokumente in v katerem sem aktivno sodelovala, izteče decembra letos, Socialisti in Demokrati v Evropskem parlamentu (S&D) predlagamo ustanovitev začasnega posebnega odbora, ki bi se osredotočil na ugotovitve iz rajskih dokumentov in predstavil ustrezne zakonodajne odzive.

Še pomembneje, v naslednji sestavi Evropskega parlamenta predlagamo oblikovanje stalnega mehanizma, ki bi bdel nad dejansko uresničitvijo vseh sprejetih dogovorov s področja davčne politike v EU. Želim si, da bi v Evropskem parlamentu vodili boj proti davčnim goljufijam in bi z nenehnim pritiskom na države članice, naj spremenijo davčne prakse in politike, dosegli napredek na EU ravni.

Kajti ravno države članice so tiste, ki morajo narediti največ, sprejeti zakone proti skrivaštvu in s tem davčne oaze spremeniti v pekel za goljufe. Zato Komisiji zamerim, da nikoli ‘poimensko’ ne izpostavi, katere države upočasnjujejo davčne reforme. Hkrati podpiram pozive k ustanovitvi nekakšnega središča za usklajevanje davčnih politik, organa, ki bi deloval znotraj Evropske komisije, koordiniral in utrjeval sodelovanje med nacionalnimi davčnimi institucijami. Davčne utaje so globalni fenomen, kjer potrebujemo jasen odgovor EU, kot tudi reformo na mednarodni ravni, zato je ta koordinacija med EU državami ključnega pomena.

A ključ za spremembe leži v rokah voditeljev držav in velikih mednarodnih podjetij, ki jih pozivam, naj ravnajo z več odgovornosti in ‘pohlep v raju’ zamenjajo za transparentnost in družbeno odgovornost. Boj proti davčnim goljufijam ni nič drugega kot boj proti družbeni neenakosti, proti nepravični razdelitvi svetovnega bogastva, proti odtujeni vladajoči eliti, pohlepu najbolj privilegiranih in posmehovanju najbolj ranljivim.

Gotovo se boste strinjali, da tisti, ki sooblikujejo zakone, ki veljajo za ‘navadne državljane’, zanje pa zakoni ne veljajo in si, lačni bogastva in vprašljive morale, priskrbijo davčne ovinke, niso kos nalogam dobrih voditeljev. Zanj bi bilo treba uvesti t. i. davek na pohlep in takojšnji izgon iz davčnih nebes.

Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD

Tanja Fajon - kolumna

Komentar Tanje Fajon po referendumu v Kataloniji: Kakšen mir podpira EU?

Prejšnji konec tedna je v Španiji minil v znamenju nasilja tiste vrste, za katero sem bila prepričana, da smo jo Evropejci s svojo stopnjo demokracije in spoštovanja človekovih pravic že davno presegli. Žal sem se zmotila. Zelo sem razočarana nad odzivom španskih oblasti, ki je nad lastno ljudstvo poslala oborožene policiste. Iz lastne zgodovinske izkušnje bi morali španski voditelji vedeti, da enostranska uporaba sile ne prinaša rešitev. Enako razočarana sem tudi nad odzivom Evropske komisije (pa tudi medlimi sporočili večine voditeljev evropskih držav, med njimi slovenskega premierja Cerarja).

Zadržanost in politična korektnost glede podpore referendumu je še lahko razumljiva, glede na to, da je v EU še veliko primerov narodov, ki težijo k samostojnosti, in da je ustave članic seveda treba spoštovati, a sem kljub temu pričakovala, da bo Evropska komisija kot varuhinja evropske demokracije v duhu zaščite temeljnih vrednot EU in človekovih oz. pravic narodov nemudoma in ostro obsodila nasilje. Pa je glede neverjetno surovega in zame osebno tudi nepričakovanega dogajanja v Kataloniji zavzela mlačno in pohlevno politično stališče, prazne diplomatske besede, s katerimi se očitno ne želi zameriti španski vladajoči strukturi.

Pri tem ne Evropske komisije ne večine voditeljev ne zanima, ali se niso nemara zamerili Kataloncem, ki so  – skladno s svojo že pregovorno nenasilno držo – povsem mirno oddajali svoje glasove na voliščih. Ti volivci niso mogli in ne bi smeli biti povod za politično zapovedano policijsko nasilje. V tej luči zato sploh ni pomembno, ali gre res samo za notranjepolitično vprašanje, ali je bil referendum neustaven, pa tudi primerjave z drugimi državami niso zelo bistvene.

Menim sicer, da kršitev temeljnih človekovih pravic in demokratičnih načel nikoli ne more ostati ‘samo’ notranjepolitično vprašanje in Komisija bi se tega kot varuhinja temeljnih pogodb morala zavedati enako, kot se v primeru Poljske, Madžarske in drugih primerih po EU in svetu. Zato me toliko bolj čudi, da se evropski vrh bolj kot na skoraj 1000 po nepotrebnem in nedolžnem poškodovanih Kataloncev osredotoča na primerjave separatističnih teženj narodov in se sklicuje na neustavnost referenduma. Kot da je uporaba sile nad mirnimi ljudmi ustavna pravica?

Evropska unija v 21. stoletju ne sme ponuditi ne prostora ne časa za nasilje nad miroljubnimi ljudmi, kot tudi ne za medijske blokade in cenzuro. Zato sva v začetku tedna s predsednikom SD in podpredsednikom Vlade RS Dejanom Židanom poslala pismo predsedniku Stranke evropskih socialistov (PES) Sergeiu Stanishevu in predsedniku Skupine socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (S&D) Gianniju Pittelli. V njem izrazila stališče slovenskih Socialnih demokratov, ki smo zgroženi nad nasilnim dogajanjem in ga ostro obsojamo. Pozvala sva njiju in vse evropske voditelje, da tudi sami obsodijo takšna dejanja ter apelirajo na špansko in katalonsko stran k takojšnjemu reševanju statusa Katalonije in drugih odprtih vprašanj z mirnim dialogom.

Več kot očitno je, da je po dolgih letih in desetletjih moledovanja, neuspešnih pogovorov, poskusov spremembe ustave, tožb in sodb v poskusih za dodelitev več pravic Kataloncem v odnosih med Barcelono in Madridom moral nastopiti prelomni trenutek. In Katalonci so se odločili za preverjanje svojega stališča o samostojni državi, ki ga – predvsem Slovenci – v duhu pravice do samoodločbe lahko zelo dobro razumemo. Odločanje o lastni prihodnosti ostaja temeljna pravica naroda in zgodovina je že velikokrat dokazala, da je ne ustava ne nasilje ne moreta ubiti. Tako tudi ta vikend ni zadušil katalonske želje po neodvisnosti, ravno nasprotno, španske oblasti so jo s svojo neomajno odločnostjo, da s katalonsko vlado ne sedejo k pogovoru, še podžgale.

Zaradi kompleksnosti situacije kot zunanja opazovalka ne želim soditi, ali je za ponedeljek napovedana razglasitev odcepitve Katalonije pravilna in časovno primerna, vsekakor pa moram reči, da me skrbi. Odvzem ozemlja brez privolitve se namreč še nikoli ni končal z mirom. Glede na že videne odzive policije in garde se bojim, da se lahko kaj hitro soočimo s hudo tragedijo, katere vpliv lahko pljuskne preko meja. Evropska komisija in premierji pa bodo tedaj zelo težko trdili, da gre za notranjepolitično vprašanje Španije.

Še vedno si želim in prepričana sem, da je to tudi dolgoročno edina prava rešitev, da bi bili obe strani sposobni popustiti do te mere, da bi svoja stališča vendarle še enkrat soočili za pogajalsko mizo, morda sprejeli mediacijo ali drugo vrsto zunanje pomoči in se pri tem ves čas zavedali, da sodelovanje in konstruktiven dialog s konkretnimi rešitvami zanju nikakor in v nobenem primeru ni poraz, temveč obojestranska zmaga, od katere bodo imeli korist vsi španski in evropski narodi.

Obisk SD v podjetju Termit

Vodstvo SD s poslanci in župani na delovnem obisku v Občini Moravče

Vodstvo Socialnih demokratov, poslanci in njeni ministri smo se v ponedeljek, 11. septembra, na delovnem obisku v Občini Moravče srečali z župani iz vrst SD, gostil pa nas je moravški župan Martin Rebolj. V občini, ki sodi v osrednjeslovensko regijo in je zelo vezana na Ljubljano, sicer med drugim opozarjajo na težave pri pridobivanju evropskih sredstev.

Vodstvo in župani v Moravčah

“Občina Moravče ni tako industrijska in so prebivalci s službami vezani zlasti na Ljubljano, je pa zato v moravški občini življenje prijetno za bivanje. Beležijo porast rojstev, čemur morajo prilagoditi tudi lokalno oz. javno infrastrukturo, zlasti varstveno-izobraževalno,” je delovni obisk povzel predsednik SD mag. Dejan Židan.

Sestanek z županom Reboljem

Kot je v izjavi novinarjem povedal Židan, mora stranka poznati delovanje lokalnih skupnosti, da lažje pomaga tam, kjer je potrebno. V SD si po njegovih besedah preko županskega foruma prizadevamo, da pride v lokalno skupnost dovolj denarja, saj da lokalna skupnost investicije najbolje usmerja.

Ogled kurilnice na biomaso

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da brez županov in svetnikov ni prave lokalne samouprave, zato jih morajo znati poslanci slišati. “V SD menimo, da si lokalna samouprava oz. župani zaslužijo svoj resor in ministra,” je povedal Han.

Obisk podjetja Termit

Sicer pa sta Han in tudi evropska poslanka SD Tanja Fajon izpostavila težave Občine Moravče pri pridobivanju sredstev iz evropske blagajne, saj jih, zaradi tega, ker spada v razvitejšo osrednjeslovensko regijo, skoraj ne prejema. “Tudi to je izziv za državo, ki mora premisliti, kako lahko investira v takšne občine,” je dodala Fajonova.

Srečanje s članstvom SD v Moravčah

V občini smo si ogledali projekt kurilnice na biomaso s katero ogrevajo večino javne infrastrukture v Moravčah, tudi vrtec in osnovno šolo. Nato je potekal še obisk v podjetju za proizvodnjo in predelavo kremenovih peskov Termit d.d., ki nudi rešitve in inovavacije za livarstvo in gradbeništvo. Delovni obisk pa smo sklenili na srečanju s članstvom območne organizacije, kjer je predsednik stranke Židan predstavil prioritete socialnedemokracije za prihodnje obdobje.

Tanja Fajon - kolumna

Komentar Tanje Fajon ob delovnem obisku Washingtona: Pogled iz State Departmenta pod Trumpovo taktirko na Zahodni Balkan

V avli State Departmenta me je čakal mladenič z listom z mojim imenom in številko pisarne. Gospa za sprejemnim pultom se je med vpisovanjem moje identitete pohvalila, da ima že dve znački iz Slovenije in da razlikuje med Slovenijo in Slovaško. Fant mi je med potjo v 5. nadstropje razložil, da je stavba ogromen labirint in da imajo celo uslužbenci težave z orientacijo.

Ko sem vstopila v pisarno, me je Matthew Palmer, veteran v ameriški administraciji in izjemen poznavalec Zahodnega Balkana, presenetil s knjigo. Podaril mi je svoj roman — kriminalko, znanstveno fantastiko, pomešano z realnostjo, pravimi in izmišljenimi osebami in dogodki — z naslovom The Wolf of Sarajevo. “Da jo bom brala na letu nazaj v domovino,” je dejal.

Pridružili so se mi kolegi iz Evropskega parlamenta. Pogovor je hitro stekel o skupnih izzivih in priložnostih na Zahodnem Balkanu. Strinjali smo se, da smo naredili nekaj pomembnih korakov: od reforme pravosodja v Albaniji in menjave oblasti v Makedoniji pa do članstva Črne gore v Natu, a da so pred nami še veliki izzivi. Kako na obeh straneh Atlantika okrepiti in potrditi pripravljenost pomagati Zahodnemu Balkanu pri sprejemanju in izvajanju reform na poti do članstva.

“Moji prijatelji akademiki, intelektualci mi pravijo, da smo Američani dali prednost stabilnosti pred demokracijo. Da podpiramo napol demokratične voditelje in da se zanašamo, da bodo naredili to, kar od njih pričakujemo. Vučića, Haradinaja… Ampak z njimi delamo zato, ker so jih ljudje izvolili. Ker je v našem interesu, da pomagamo pri reformah, vzpostavljanju vladavine prava, v boju proti korupciji in da promoviramo civilno družbo, svobodo medijev, kulturne spremembe. Delati moramo z vsemi,” je bil kritičen Palmer.

Vsi si želimo, da bi države Zahodnega Balkana prej ali slej postale resne in odgovorne partnerice. Američane najbolj skrbi Bosna in Hercegovina. Njena razdeljenost in kompleksnost. November je skrajni čas za določen premik, potem se začenja volilna kampanja. Makedonija se mora osredotočiti na konkretne reforme, zlasti na področju pravosodja in medijev.

V dneh, ko je potekal Transatlantski teden, namenjen oblikovanju skupne strategije 2020 za spopadanje z izjemnimi spremembami v globalnem okolju, me je v Washingtonu presenetila trda, močno zaostrena ameriška retorika do Rusije. Rusija je po prepričanju ameriške administracije vse bolj odločena, da države Zahodnega Balkana odrine od Unije. Da ustvarja kaos, širi lažne informacije, kupuje novinarje in nevladne organizacije. Američane to močno skrbi. Ne samo vpliv Rusije v regiji, temveč tudi način, kako se mu zoperstaviti.

Evropejci smo bili deležni tudi upravičenih kritik glede svoje vloge na Zahodnem Balkanu, češ, da smo pogosto nekonsistentni. Po eni strani postavljamo jasne pogoje, po drugi pa tudi meglene. Tak primer je po mnenju Američanov Kosovo. Jasno je, da EU ne bo odpravila vizumov za državljane Kosova, dokler Kosovo ne bo ratificiralo sporazuma o meji s Črno goro. Nejasno pa je po njihovem, kaj mislimo z učinkovitim bojem proti korupciji. Ker je ta proces lahko brez konca, se pod krinko takšnih in podobnih zahtev lahko skriva naša nepripravljenost na nadaljno širitev.

Če bomo izgubili zaupanje ljudi in če bodo države upočasnile ali ustavile izvajanje reform, bo cena širitve veliko višja. Za razliko od evropskega je ameriški glas v regiji pogosto neposrednejši, jasnejši. Po drugi strani pa ima Unija več instrumentov za spodbujanje reform in razvoja. Zato je sodelovanje ključno.

Nisem pa mogla v Washingtonu mimo vprašanja, zakaj se Američani, ki vztrajajo, da je borba za vladavino prava in demokracijo v njihovem globalnem interesu, niso potem jasno zavzeli za spoštovanje mednarodnega prava ob nedavni odločitvi arbitražnega sodišča, ki je razsodilo o meji med Slovenijo in Hrvaško.

Visok ameriški diplomat mi je odgovoril, da neradi posegajo v spore med članicami zveze NATO. Izrazil je prepričanje, da sta v Ljubljani in Zagrebu dovolj zreli demokraciji, da bosta sama našla razumno rešitev. Do takrat pa nam svetuje, da se dogovorimo za določena pravila. “Ne bi bilo v redu, če bi obalna straža ustrelila kakšnega ribiča. To bi bil precedens, ki bi lahko imel resne posledice za celotno regijo,” je pojasnil.

Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD, njen prispevek pa je bil objavljen tudi na portalu Fokuspokus.si

EP-045302A_Fajon_portraits

Komentar Tanje Fajon: Futuristična Evropa skozi prizmo fantastike in realnosti

“V čast nam je, da danes v Bruslju v živo gostimo starosto evropske politike. Večno zagovornico evropskega povezovanja, solidarnosti, človekovega dostojanstva, gorečo podpornico mladih in idej za boljši jutri, političarko, ki je v času kriz in izzivov znala opozarjati ne le na vsebinske, temveč tudi na institucionalne slabosti Evropske unije. Pozdravimo nekdanjo evropsko poslanko, 76-letno Tanjo Fajon iz Slovenije.”

Drage mlade Evropejke in Evropejci!

Ne morem skriti veselja. Po tem, ko smo nedavno na prvem vseevropskem referendumu ukinili sedež Evropskega parlamenta v Strasbourgu in po dolgih desetletjih prekinili drage selitve poslancev, je prenovljena parlamentarna plenarna dvorana v Bruslju nabito polna! Oboje je znak, da Evropskaunija živi kljub številnim krizam, ki smo jim bili priča v preteklih desetletjih. Tudi vi, mladi, odlično krmarite evropsko idejo in se še naprej zavzemate za ohranitev najdaljšega obdobja miru na naši celini.

Danes sem z vami, da se skupaj priklonimo 60. obletnici najuspešnejšega programa Evropske unije, programu Erasmus++ (1978 – 2047). Ob pripravi na današnje srečanje mi je spomin odplaval v leto 2017, ko smo praznovali 30. obletnico omenjenega programa. Takrat si, navdušeni nad dosežki tedanjega Erasmusa, nismo upali predstavljati, smo si pa na tihem vendarle želeli, da bi program postal del obveznih šolskih vsebin, ki bi prav vsakemu od vas omogočil izkušnje izven domačega in znanega okolja. Že takrat smo se ponosno trkali po prsih, sajse je programa udeležilo 9 milijonov mladih. No, danes vas ne štejemo več, programa ste deležni prav vsi mladi.

Žal pa je res tudi, da mladi predstavljate le še 15 odstotkov evropske populacije, kar je zaskrbljujoče. Uresničile so se demografske napovedi izpred 30 let, ki so napovedovale veliko, nevzdržno breme za prihodnje mlade generacije, torej za vas. Evropska komisija je že pred 30 leti v svojem poročilu o staranju v EU ocenila, da bi, če bi od takrat do danes v EU sprejeli 1,4 milijona delovno aktivnih priseljencev, ob nespremenjeni rodnosti v tem trenutku imeli 2 delovno aktivni osebi na vsako osebo, starejšo od 65 let, s čimer bi približno obdržali tedanje stanje.

Spodbujeni z velikim številom beguncev iz Sirije, Afganistana in Severne Afrike smo se prav v tistem času sicer začeli resno spopadati z vprašanjem migracij in integracije. A zaradi različnih interesov in egoizma držav ter strahu pred prišleki žal prepozno in ne dovolj uspešno. Tako se danes spet ali pa še vedno spopadamo s problemi demografske krize.

Pomanjkanje delovne sile še vedno pretežno nadomeščamo s podaljšano delovno dobo, pri čemer nam gre poleg tehnološkega razvoja na roko tudi dolgoživost, ki je eden največjih dosežkov moderne družbe v EU, ki je bila in ostaja pojem napredka. Vsi, ki sedite pred mano, imate zelo dobre možnosti, da ne le dosežete, temveč tudi zelo zdravo in kakovostno živite kar 100 let.

Demografske spremembe so terjale korenito spremembo sistemov socialne varnosti, zdravstva, trga dela. Ker se države članice s tem niso več zmogle spopadati same in posamezno, sta sedaj tudi socialna in zdravstvena politika v pristojnosti Evropske unije, kar je v primerjavi z letom 2017 vendarle velik in dobrodošel korak naprej. S tem in s skupno davčno politiko, za katero smo si prizadevali dolga leta, se je v celoti uresničila ideja štirih svoboščin, ki omogoča pravo in zdravo konkurenčnost in spodbuja socialni ter gospodarski in tehnološki napredek. Ta je resnično fantastičen.

Tako sem danes v Bruselj prišla z brezpilotnim letalom, doma me vozi samovozeči avto in nujna gospodinjska opravila sem naročila Verici, svoji prijazni robotki. Ta današnja realnost je bila pred 30 leti še v zelo grobih povojih. Na razvoj umetne inteligence smo gledali s strahom, predvsem smo se zaradi avtomatizacije in razvoja robotov bali izgube delovnih mest. To nas je prisililo v učinkovito regulacijo, po drugi strani pa v razvoj novih delovnih mest z veliko dodano vrednostjo.

Znanja so danes zelo specifična in od vas mladih se pričakuje, da se v čim zgodnejših letih specializirate za ozko področje delovanja. Vesela sem, da v Evropi tudi s pomočjo programa Erasmus ++ vzgajamo najboljše mlade strokovnjake, ki imate odlične možnosti za prodor v svet.

Znanje še nikoli ni imelo tako visoke cene in globalizacija je na področju znanja tako rekoč popolna. Fluidnost znanja, njegovo hitro prehajanje, je med drugim posledica hitrega tehnološkega razvoja. A če vam povem po pravici, mi dandanašnja komunikacija, ki praviloma poteka z oddaljenim dostopom, ni preveč všeč. Sama ostajam oseba, ki ima raje osebno, bližnjo komunikacijo. Kot gostja, ki stojim pred vami, lahko z gotovostjo in izkušnjami povem, da še vedno največ štejejo kakovostni in človeški odnosi. So nenadomestljivi in prava veličina naše vrste. Človek skozi zgodovino ni napredoval in izstopil zaradi svoje sposobnosti hitrega prilagajanja in nagona samopreživetja, temveč zaradi razvoja in sposobnosti komunikacije, čustvovanja in empatije.

Ravno zaradi vseh teh človeških vrlin je Evropska unija, ta skupek različnosti, še vedno živa, čeprav drugačna in predvsem veliko večja kot v mojih politično aktivnih letih. Že nekaj časa namenjamo največji delež EU proračuna znanosti in raziskovanju ter integracijski in socialni politiki, razlog za slednje pa je že omenjena demografska kriza. Veseli me, da so politiki dokončno sprevideli, kako zelo pomembni sta socialna varnost državljanov in dobra integracijska politika priseljencev v Evropo. Novi programi, vključno s subvencijami za zaposlovanje mladih iz drugih celin, dajejo spodbudne rezultate in zadnje raziskave kažejo, da jih izvajajo prav vse države članice. Zato me za prihodnost EU ni strah.

Čez leto in pol, torej 2049, bodo nov razvojni mejnik predstavljale evropske volitve, ko bomo prav vsi evropski državljani lahko oddali svoj glas za kandidate in stranke elektronsko, kar preko mobilnih naprav, od koderkoli, in sicer prvič v zgodovini po enotnem evropskem volilnem sistemu.To je dosežek, ki nas še bolj povezuje. In seveda pri tem računamo na vas, mlade.

Tanja Fajon je evropska poslanka S&D in podpredsednica SD

(Zapis je poletno branje, plod domišljije, ki ima povezavo z realnostjo le toliko, kolikor si bralec dovoli svobodno interpretacijo)