Prispevki

Na 2. posvetu Samozavestna Slovenija opozorili na neenakosti v zdravstvu, pravosodju in na trgu dela ter predstavili nekatere rešitve

Socialni demokrati smo se na drugem javnem posvetu Samozavestna Slovenija v Ljubljani skupaj z gosti dotaknili vprašanj, kako zmanjšati družbeno neenakost – predvsem na področju zdravstva, pravosodja in dela. Sogovorniki so opozorili na trend naraščajoče prekarnosti na trga dela, na vse daljše čakalne dobe v zdravstvu in na občutek nepravičnosti delovanja pravne države.

Kot je uvodoma predstavil predsednik SD mag. Dejan Židan, se družbena neenakost povečuje. Ob začetku gospodarske krize leta 2008 je imel en odstotek najbogatejših ljudi v lasti 42,5 odstotka globalnega premoženja, leta 2017 pa se je ta delež povečal na 50,1 odstotka, je navedel. Po njegovih besedah je tudi po ocenah ekonomistov največja grožnja ekonomskemu razvoju povečana socialna nestabilnost.

Omizje na posvetu

Med predstavitvijo razmer v Sloveniji je Židan med drugim omenil daljšanje čakalnih dob. Kot je dejal, nad dopustno čakalno dobo čaka več kot 60.000 ljudi, Slovenija pa za zdravstvo nameni manjši delež sredstev, kot je povprečje v EU. Tudi vse več zadev na sodiščih traja predolgo, kljub zmanjšanju števila brezposelnih pa ima v Sloveniji več ljudi kot v drugih nam primerljivih državah začasno obliko zaposlitve, je še opozoril.

Predsednica Sveta SD za pravosodje in strokovnjakinja mednarodnega javnega prava dr. Dominika Švarc Pipan je opozorila, da slovenska pravna država ne deluje niti optimalno niti zadovoljivo, kar je posledica zakonodajnega okvira, ki bi moral biti stabilen, a obstaja očitna prenormiranost. Brez kakovostnega zakonodajnega okvira pa po njenem mnenju tudi ne moremo pričakovati uspešnosti pri pravičnem delovanju državnih in pravosodnih organov. Na tem področju je Dominika Švarc Pipan, ki bo kandidirala na listi SD za volitve v DZ, kot eno najočitnejših težav izpostavila občutek, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi, ena za elite, druga za manj privilegirane.

Po mnenju ustavnika dr, Andraža Terška sistem kazenskega prava ne more delovati v državi, ki uspešnost sodnih postopkov razume izključno kot preštevanje obsodilnih sodb. Poudaril je tudi, da politika ne more sodstvu vsiliti občutka za etiko, za pravičnost in za moč argumenta, pač pa lahko uvede spremembe le tako, da poseže po edinem orodju, ki ga ima. To je zakon, “a potem pride do očitkov o prenormiranosti in pregrobem posegu v sodstvo”.

Posvet SD

Med težavami na področju zdravstva je predsednica Sveta SD za zdravje in direktorica novomeške bolnišnice dr. Milena Kramar Zupan izpostavila dostopnost in veliko število ljudi, ki na storitve čakajo predolgo, ter premalo izgrajen sistem kakovosti. Poudarila je še, da je treba za zdravstvo nameniti več javnih sredstev. Nujno je po njenem mnenju določiti košarico pravic, realno ovrednotiti zdravstvene storitve in prenoviti upravljanje javnih zavodov.

Generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike dr. Bojan Zalar je med drugim poudaril, da denar ni edini pomemben element v zdravstvu, pač pa je pomembna tudi organizacija. Po njegovem mnenju je treba zadeve racionalizirati. Zalar je izpostavil še pomanjkanje sprejemanja odgovornosti ob težavah in ocenil, da je treba tudi pri tem ponovno vzpostaviti hierarhijo.

O stanju na trgu dela je spregovorila tudi aktualna ministrica za to področje dr. Anja Kopač Mrak, ki je prekarnost označila kot verjetno enega najbolj strukturnih in globalnih problemov. To, da nekatere manj izobražene ljudi puščamo, da prehajajo v prekarne oblike dela, je po njenem prepričanju dolgoročni problem z vidika socialne varnosti. Izpostavila je potrebo po regulaciji področja trga dela, ki pa mora biti širše družbeno sprejeta v dialogu s socialnimi partnerji.

Židan med uvodnim nagovorom

Profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede ugotavlja, da je neenakost v Sloveniji večja, kot si mislimo. Ob tem je opozorila zlasti na prekarnost na trgu dela, ki je po njenem mnenju zlo. Trendi na tem področju se poslabšujejo, najbolj ranljivi pa so zlasti mladi, je opozorila in kot zaskrbljujoče izpostavila, da imamo na področju dela zakonodajo, ki se ne izvaja.

Socialni demokrati bomo s posveti Samozavestna Slovenija nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih do državnozborskih volitev, na njih pa bomo skupaj z gosti odpirali vprašanja še na drugih področjih, kjer menimo, da lahko Slovenija napreduje, ob tem pa predstavljali tudi nekatere naše rešitve.

Ministrica Kopač Mrak: Načrtujemo ukrepe za dvig stopnje delovne aktivnosti starejših

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z dokumentom ministrstva za delo “Starejši in trg dela v Sloveniji”, ki naslavlja izzive starajoče družbe. Ključni cilj je dvig stopnje delovne aktivnosti starejših, je na novinarski konferenci po seji vlade dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak, ki meni, da bo v družbi potrebna sprememba odnosa do zaposlenih, tudi starejših. Dokument, s katerim se je seznanila vlada, bo v nadaljevanju obravnaval Ekonomsko-socialni svet, ministrstvo pa ima do 15. oktobra čas, da na njegovi podlagi pripravi akcijski načrt. Vlada bo končni dokument skupaj z akcijskim načrtom sprejela po obravnavi dokumenta s socialnimi partnerji.

Ministrica Kopač Mrak je ocenila, da gre za celovit dokument, ki vključuje demografske napovedi, oceno stanja in prihajajočih izzivov. Kaže tudi, da je treba začeti reševati težave in položaj starejših na trgu dela, pri tem pa je potrebna celovita obravnava. “Če tega ne bomo naredili, bomo težko pričakovali, da bodo ljudje delali dlje,” je dejala ministrica za delo iz vrst SD. Dokumentu, ki med drugim naslavlja vprašanja zdravega delovnega okolje za vse generacije, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, bodo sledili predlogi ukrepov, o katerih pa ministrica danes še ni podrobneje govorila. Na novinarsko vprašanje, ali bo ministrstvo predlagalo drugačne davčne obravnave starejših, je ministrica Kopač Mrak odgovorila, da so “bili danes na vladi že opozorjeni, da morajo biti fiskalno nevtralni”.

Kot je zapisano v osnutku dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, sta bili temeljni izhodišči pri njegovi pripravi zelo nizka delovna aktivnost starejših od 50 let v Sloveniji in pričakovana demografska gibanja, na podlagi katerih je pričakovati spremenjeno starostno strukturo prebivalstva z manjšim število delovno sposobnega prebivalstva in večjim deležem starejših. Dokument vključuje tudi nabor možnih ukrepov, ki bi lahko prispevali k višji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter izboljšanju zaposljivosti starejših. Med predlogi je v osnutku navedena podrobnejša preučitev institutov, ki predstavljajo pozitivno diskriminacijo starejših v primerjavi z ostalimi delovno aktivnimi, njihov vpliv na zaposljivost starejših in predvsem na ohranitev njihove zaposlitve.

Prav tako je navedena možnost uvedbe spodbud delodajalcem za vlaganje v človeški kapital, predvsem v zdravje in usposabljanje delavcev. Med predlogi pa je tudi zagotavljanje posebnega pravnega varstva pred odpovedjo tudi starejšim delavcem, ki jim je zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za brezposelnost do izpolnitve pogojev za starostno pokojnine.

Več o dokumentu si lahko preberete na povezavi MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1939/7981/