Prispevki

Visoka podpora in ugodne okoliščine – priložnost in odgovornost za rezultate

Točno leto dni po podpisu koalicijskega sporazuma je SD predstavila svoj pogled na njegovo uresničevanje. Mag. Dejan Židan, predsednik SD, je ocenil, da vlada deluje dobro, da pa ugodne gospodarske okoliščine in visoka podpora vladi ustvarjajo priložnost za pospešeno uresničevanje koalicijskega sporazuma. Tukaj vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo, skrb za ljudi in večjo odpornost gospodarstva. Glede na aktualne dogodke je predsednik stranke pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj “imamo skupaj odgovornost, da opravimo težko delo. Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”

Mag. Dejan Židan je v družbi vodstva stranke izpostavil, da je SD veliko naporov vložila v usklajevanje koalicijske pogodbe, zato ima ta jasen socialdemokratski predznak: “Po letu dni ugotavljamo, da vlada in koalicija delata dobro, da pa imamo še veliko manevrskega prostora za boljše in hitrejše rešitve.”

Visoka podpora vladi in dobre gospodarske okoliščine po njegovih besedah ustvarjajo ugodne razmere za pospešeno uresničevanje koalicijskih zavez. SD v tem vidi jasne prioritete: odločno soočanje s podnebno krizo z ukrepi za prilagajanje za gospodinjstva, gospodarstvo in energetiko, nove rešitve za socialni položaj ljudi, še posebej na področju dolgotrajne oskrbe in zdravstva, pa tudi večjo odpornost gospodarstva s pripravo nabora ukrepov za soočanje s potencialnimi spremembami gospodarskih gibanj, krepitev raziskav in razvoja ter ekonomsko demokracijo.

Potem, ko je Levica predlagala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je Židan ocenil, da je ta cilj skupen: “To Socialni demokrati predlagamo že ves čas, a doslej ni bilo politične večine, ki bi ta denar usmerila k potrebam ljudi in ne v dobičke zavarovalnic.” A to je potrebno narediti premišljeno in odgovorno, saj si po njegovih besedah ne moremo privoščiti, da z všečnimi potezami zdravstvu vzamemo 200 milijonov evrov. “Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja moramo poskrbeti, da bo obvezno zavarovanje pokrilo vse potrebe v košarici pravic. Mi tukaj vidimo tudi priložnost, da ustvarimo dodaten vir za dolgotrajno oskrbo, saj kar polovica od 120.000 ljudi, ki danes potrebuje oskrbo v starosti, te nima na voljo.”

V nadaljevanju so svoje poglede na delovanje koalicije in vlade predstavili tudi ministri SD. Pravosodna ministrica Andreja Katič je pri tem izpostavila že sprejete rešitve z Zakonom o nepravdnem postopku (ki zaradi uveljavitve Družinskega zakonika na sodišča prenaša odločanje v družinskih zadevah), novele Zakona o kazenskem postopku, Zakona o državnem tožilstvu in Zakona o odvetništvu. Nadaljuje se delo na spremembah Zakona o integriteti in preprečevanje korupcije, na zahtevnemu Zakonu o varstvu osebnih podatkov ter noveli Stvarnopravnega zakonika, Zakonu o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in insolvenčni zakonodaji: “S celovitimi spremembami vseh sistemskih predpisov bomo omogočili boljše delovanje pravosodja, s tem pa učinkovitejšo zaščito pravic ter pregon kaznivih dejanj.” Posebej je izpostavila tudi dobro sodelovanje z vsemi pravosodnimi deležniki, s katerimi skupaj, preko implementacijskih skupin, opravljajo pregled izvajanja sprejetih rešitev v praksi.

Tudi dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, ocenjuje, da dela vlada dobro, a si želi “bolj strateškega pogleda na razvoj in več ambicij.” Na njegovem ministrstvu uvajajo rešitve za sedanjost, kamor uvršča uvajanje brezplačnih učbenikov (v novem šolskem letu za 1. in 2. razred) in uvedbo državljanske vzgoje v kurikulum, pa tudi pristope k rešitvam za prihodnost, kjer Pikalo kot najpomembnejši dosežek navaja rekordna, 268 milijonov evrov vredna sredstva za raziskave in razvoj. Na vseh ključnih področjih pripravljajo nove strateške dokumente (bela knjiga za področje osnovnega in srednjega šolstva ter resolucija o visokem šolstvu) ter novo zakonodajo, denimo zakon o znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki na novo organizira raziskovalno in inovacijsko okolje, zakon o visokem šolstvu in zakon o vrtcih. Posebej je ponosen na to, da bo v jeseni pod okriljem UNESCO v Ljubljani začel delovati mednarodni center za umetno inteligenco in da se pospešeno nadaljuje s pripravo dokumentacije za izgradnjo NUK 2. Med stvarmi, s katerimi ni zadovoljen, je naštel nove kapacitete v študentskih domovih in uvajanje brezplačnega vrtca, kjer se aktivnosti izvajajo prepočasi.

Tudi minister za kulturo Zoran Poznič je dejal, da je njegova poglavitna pozornost na uvajanju novih sintagem, kot so virtualizacija, digitalizacija in umetna inteligenca, v kulturi in družbi nasploh. S sodelavci, med katerimi vlada kreativno vzdušje, poizkušajo nadoknaditi zamujeno, saj se “nam ponekod ruši streha nad glavo”. Zato je pripravljen t.i. zakon o kulturnem evru, ki predstavlja največji vložek v kulturo in kulturno dediščino v zadnjih dvajsetih letih, pa tudi boljše možnosti, da se v prihodnje iz kohezijskih sredstev zagotavljajo sredstva za kulturne projekte in kulturno infrastrukturo. Te dni se zaključuje tudi javna obravnava spremenjene medijske zakonodaje, “zaključujejo pa se tudi zelo dobro obiskane delavnice za pripravo novega nacionalnega programa za kulturo, ki bo pokazal smeri razvoja celotnega kulturnega polja za naprej, da Slovenijo umestimo na svetovni zemljevid”.

Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je ocenil, da prvo leto tega mandata že kaže, da je mandat zahteven, ker je vlada manjšinska in ker je potrebno vlagati veliko naporov v to, da se v Državnem zboru sprejmejo potrebne odločitve: “Ljudje se verjetno ne zavedajo, koliko usklajevanj in naporov je potrebno, da neka odločitev sploh pride pred Državni zbor. Če tega ne bi bilo, ne bi mogli sprejeti enega samega zakona.” Poslanska skupina je že danes središče pogovorov s civilno družbo, nevladnimi organizacijami in mnogimi ljudmi, da na koncu sprejmejo najboljše rešitve.

Glede na aktualna vprašanja in pretrese je Židan pozval k tvornemu in razumnemu delovanju, saj imajo koalicijske stranke skupno odgovornost, da opravijo delo: “Izzivov je veliko, zato ta koalicija nima privilegija, da bi državo spet pripeljala k predčasnim volitvam.”  

“Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo.”

Dr. Jernej Pikalo je kot podpredsednik stranke ob prihodu na koalicijski vrh ocenil, da je od proračunov države za naslednji dve leti odvisno, v kolikšni meri bo vladna koalicija uresničila koalicijski sporazum: “Pred Slovenijo so velike priložnosti, morda največje doslej. Za Socialne demokrate je ključno, da se s partnerji pogovorimo, kako bomo odgovorili na potrebe in pričakovanja ljudi ter Slovenijo pripravili na prihodnost. Od sebe in od partnerjev tako pričakujemo, da te zaveze postavimo v realen časovni okvir in v realno proračunsko matematiko. Problemi so jasni, prioritete tudi. Zdaj je čas za akcijo!”

Podpredsednik SD in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo je pred vrhom koalicije izrazil pričakovanje, “da danes tu ne bo pet strank, temveč ena koalicija, ki bo začrtala delo skozi najpomembnejši dokument te vlade – proračun za naslednji dve leti. Prioritete imamo, te so zapisane v koalicijski pogodbi, potrebujemo še jasno časovnico njihovih uresničevanj. ”V resorjih, za katere ima odgovornost SD, se pospešeno pripravljajo in izvajajo rešitve, ki zahtevajo ustrezne politične in proračunske odločitve. Tako je na primer na področju kulture pripravljen največji investicijski ciklus za obnovo in izgradnjo kulturne infrastrukture, z zakonskimi rešitvami na področju raziskovalne dejavnosti pa ustvarjen okvir za bistveno povečanje sredstev za raziskave in razvoj. Socialni demokrati tudi na drugih področjih pričakujejo pripravo rešitev, še posebej na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema, okoljske in podnebne krize, varnosti in podjetništva.Koalicijski vrh poteka tudi v znamenju predstavitve prioritet na področju zdravstva, s poudarkom na skrajšanju čakalnih vrst in urejanju razmer v primarnem zdravstvu. Pričakovanja SD glede tega so jasna: nihče ne sme ostati brez kakovostne oskrbe, vsaka čakalna doba, ki je posledica slabe organizacije dela, pa je nesprejemljiva.

Pred vlado je ob tem še vrsta drugih izzivov, kjer SD pričakuje pospešeno pripravo rešitev. Med temi je dr. Pikalo ob robu vrha izpostavil, da so za SD najpomembnejša področja dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema in sistema oskrbe in pomoči v starosti. “Za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema je tako nujno, da koalicija dogovori koncept prihodnjega demografskega sklada, namenjenega pripravi na najbolj kritična leta delovanja pokojninskega sistema, na področju dolgotrajne oskrbe pa zagovarjamo novo socialno zavarovanje, v katerega bomo skupaj prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, to pa je mogoče doseči tudi s preoblikovanjem in razširitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da bo ob zdravstvenih potrebah zagotavljal tudi nov vir za socialne storitve, ki jih potrebujemo v starosti”, je izpostavil podpredsednik Socialnih demokratov.

Da Slovenija izkoristi razvojne priložnosti, potrebujemo po besedah Pikala pospešeno črpanje razpoložljivih evropskih sredstev: “Slabo črpanje evropskih sredstev predstavlja nacionalno katastrofo. Pričakujemo, da bo vlada takoj presekala gordijski vozel, naredila informacijski sistem operativen in po potrebi izvedla tudi kadrovske poteze, da črpanje postane operativno.”Po njegovem mnenju se mora vlada na strateškem nivoju nemudoma lotiti tudi pogajanj za pripravo nove finančne perspektive in jasno definirati cilje, ki jih hočemo doseči. “Ponavljam: obdobje naslednje finančne perspektive je ključno za to, da rešimo izzive pri varovanju okolja, socialnih potrebah ljudi, energetski oskrbi, trajnostni mobilnosti, znanosti in razvoju,” je prepričan.

Odziv glavnega tajnika SD Dejana Levaniča na odločitev Levice o predlogu sodelovanja z manjšinsko vlado

Socialni demokrati obžalujemo, da se je Levica odločila za podporo manjšinski vladi. S tem je bila namreč zamujena priložnost, da se naredi nekaj dobrega za ljudi. ”Pogajanja z Levico Socialni demokrati ocenjujemo za konstruktivna, saj se je doseglo veliko kompromisov in skupaj bi lahko naredili odločen premik v smeri, ki smo si jo preko usklajevanj tudi zastavili,” je uvodoma pojasnil glavni tajnik SD mag. Dejan Levanič pred današnjim srečanjem peterice strank ter Levice.

”Žal pa se je Levica odločila za njej lažjo pot, pot brez potrebne odgovornosti, ki jo s seboj nosi vlada, ko je veliko lažje le opozarjati na probleme iz opozicije, kot tvorno sodelovati in nositi odgovornost v sprejemanju, ne samo všečnih odločitev, v koaliciji,”

je poudaril Levanič ter dodal, da vsi nadaljnji koraki terjajo tehten premislek, saj se je žal s to odločitvijo Levice ponovno odprla možnost predčasnih volitev. Za slednje Socialni demokrati, v odgovornosti do ljudi, ki pričakujejo, da se vlada sestavi, menimo, da niso dobra rešitev.

”Je pa dejstvo, da je delo manjšinske vlade v določeni meri hendikipirano, saj je precej podvrženo nezmožnosti predvidevanja glede ravnanj tistih, katerih podpora je zagotovljena le pri določenih, njim všečnih, projektih,” je o možnosti delovanja manjšinske vlade ocenil glavni tajnik SD Dejan Levanič ter dodal, da se mora v tej luči pretehtati možnosti uresničevanja programskih izhodišč, ki smo jih zastavili peterica strank pod vodstvom Marjana Šarca. ”Seveda pa bo realnost manjšinske vlade precej odvisna tudi od sporazuma, ki ga bo takšna vlada imela z opozicijsko stranko – v tem primeru Levico,” je zaključil Levanič.

Vlada sprejela predlog družinskega zakonika katerega cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih

Vlada je določila besedilo predloga Družinskega zakonika in ga predložila Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku. “S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava,” je ob robu seje DZ povedala ministrica dr. Anja Kopač Mrak. Gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Po predlogu bodo namreč o večini teh ukrepov, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Prav tako so sodišča predvidena za odločanje o začasnih odredbah, o rejništvu in skrbništvu.

“Prenos na sodišče bo potekal postopno. Ministrstvo za pravosodje mora poleg kadrovskih zagotoviti tudi zakonsko podlago. Prenos bo končan s 1. 1. 2019,” je napovedala ministrica Kopač Mrak. “O nujnih ukrepih, ko je otrok tako ogrožen, da ne more niti trenutka več ostati v matični družini, pa bodo še vedno odločali centri za socialno delo, a bo tak ukrep lahko veljal največ šest dni,” je še dejala ministrica. Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. “Družina je življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Otrok je torej tisti, ki ustvarja družino,” je še dejala ministrica.

V določbah o zakonski zvezi se ohranja pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. Bodočima zakoncema se daje na voljo več možnosti sklenitve zakonske zveze, tudi zunaj uradnih prostorov. Županom se podeljuje pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez. Zakonca si lahko prosto dogovorita pogodbeni premoženjski režim, “ali drugače, uvaja se možnost ženitnih pogodb”, je povedala ministrica Kopač Mrak. Razveza pa bo v določenih primerih sedaj enostavnejša. “Če zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in se o najpomembnejših vprašanjih glede premoženja in stanovanja dogovorita, se lahko zakonska zveza razveže pred notarjem v obliki notarske listine,” je pojasnila ministrica.

“Izraz roditeljska pravica je v zakoniku zamenjan z izrazom starševska skrb, saj gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši,” je povedala ministrica Kopač Mrak. Spreminja se tudi določilo glede skupne vzgoje in varstva otrok. Sodišču omogoča, da o tem odloči, če oceni, da je to v korist otroka, tudi če starša o tem ne dosežeta sporazuma. Staršem bi po novem tudi omogočili, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj v primeru njihove smrti ali trajne nezmožnosti skrbi za njihovega otroka. “Sodišče to voljo upošteva, če ni v nasprotju s koristjo otroka,” je predlog določbe navedla ministrica Kopač Mrak.

V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. Ministrica je spomnila na nekatere pomisleke glede tega vprašanja, med drugim, da bi otroka s tem, ko bi ga posvojili stari starši po enem od staršev, iztrgali iz družine drugega od staršev. “Našli smo rešitev. Za otroka, ki nima več živih staršev, lahko sodišče sorodniku, ki je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. To pa bi se mu lahko odvzela le na enak način in na enaki podlagi, kot se starševska skrb lahko odvzame staršem,” je obrazložila ministrica. Novost je tudi mediacija v družinskih postopkih, ki se lahko izvede pred, med ali po koncu sodnega postopka glede vseh družinsko pravnih spornih vprašanj. Izvajali naj bi jo centri za socialno delo in sodišča, lahko pa se podeli dovoljenje tudi drugi fizični ali pravni osebi.

V družinskem zakoniku uvajajo tudi programe v podporo družini, ki bodo po besedah ministrice namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva in krepitvi starševskih kompetenc, izboljšanju komunikacije in odnosa v družini, aktivnemu preživljanju prostega časa in usklajevanju družinskega in poklicnega življenja. Financirali jih bodo na podlagi javnih razpisov. Prav tako se ureja status društev na področju družinske politike. Predlog zakonika predvideva tudi vladno sprejetje resolucije o družinski politiki vsakih deset let. Zadnji tak temeljni strateški predpis na področju družine datira v leto 1993. “Predlagamo tudi ustanovitev sveta za otroke in družine na ravni vlade, ki bo spremljal ukrepe na področju družinske politike in vladi dajal ustrezna priporočila,” je še dejala ministrica Anja Kopač Mrak iz vrst SD.

Predlog družinskega zakonika si lahko podrobneje preberete na povezavi: http://skrci.me/1BOFf

Poziv Poslanske skupine SD vladi in sindikatom javnega sektorja glede neuspešnih pogajanj v zvezi s sproščanjem varčevalnih ukrepov

Socialni demokrati apeliramo na vlado in sindikate javnega sektorja, naj ponovno sedejo za pogajalsko mizo in najdejo dogovor glede sproščanja varčevalnih ukrepov.

Socialni demokrati obžalujemo, da med sindikati javnega sektorja in Vlado Republike Slovenije ni prišlo do dogovora glede sproščanja varčevalnih ukrepov. Že tradicionalna vsakoletna pogajanja žal dajejo vtis vse večjega nezaupanja, ne samo med obema pogajalskima stranema, temveč tudi med posameznimi skupinami v javnem sektorju, kot tudi med državljankami in državljani. Družbena klima s tem postaja negativna, že pregovorni prepad med javnim in zasebnim sektorjem, pa še znotraj posameznih skupin javnega sektorja, pa postaja vse večji. Zdi se kot, da obe strani vse prevečkrat taktizirata glede svojih pogajalskih zahtev pred kamerami, namesto za zaprtimi vrati.

Odgovornost za dogovor pritiče obema stranema in ni  primerno, da se to odgovornost izkorišča kot orodje za povečevanje razlik, namesto, da bi prav ta odgovornost vodila k zmanjševanju teh razlik. Brez zavedanja, da je dogovor med socialnimi partnerji bistvenega pomena, ne samo za zaprtje proračunskih dokumentov za leto ali dve, temveč, da je prav to lahko temelj napredka naše države in vseh njenih družbenih podsistemov, ne bomo prišli daleč. Zgolj sposobni bomo »krpati«, namesto, da bi ustvarjali pogoje za rast, razvoj in boljšo prihodnost.

Socialni demokrati ne oporekamo pogajanjem. Še več, menimo, da so pogajanja lahko velik izziv in priložnost za napredek, v kolikor imajo ta pozitiven naboj, zgrajen na zaupanju, in kot rečeno, jasno zavedanje o odgovornosti obeh pogajalskih strani do državljank in državljanov.

Socialni demokrati zato menimo, da je skrajni čas, da se obe pogajalski skupini znova usedeta za skupno mizo in najdeta rešitev.

Židan na delovnem srečanju vodstva SD in županov v Žalcu: Socialni demokrati smo z argumenti za leto 2017 na vladi zagotovili 530 evrov povprečnine

V Žalcu je potekalo jesensko delovno srečanje vodstva Socialnih demokratov na čelu s predsednikom mag. Dejanom Židanom, poslancev in ministrov ter županov iz vrst SD. Glavne teme sestanka so bile naše prioritete na lokalni in državni ravni, povprečnine in financiranje lokalnih skupnosti, priprava novele zakona o lokalni samoupravi in druge aktualne zadeve ter projekti, ki jih po Sloveniji trenutno vodijo županje in župani iz vrst SD. Gostitelj tokratnega delovnega srečanja je bil župan Občine Žalec in vodja Županskega foruma SD Janko Kos, ki je v nadaljevanju obiska predstavil še občinski projekt v žalskem mestnem parku – fontano Zeleno zlato, s katero so se v občini poklonili hmeljski dediščini.

“SD je na vladi zagovarjala dvig povprečnine in z argumenti nam je uspelo zagotoviti za leto 2017 530 evrov povprečnine na prebivalca,” je po srečanju vodstva stranke v Žalcu v izjavi za medije povedal predsednik SD Dejan Židan in dodal, da je občinam na voljo tudi investicijski denar. Na srečanju so se pogovarjali tudi o kohezijski politiki. Kot je dejal Židan, so se na srečanju dogovorili, da bodo pridobljene informacije, ki se nanašajo na kohezijsko politiko, predstavili ministrici za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenki Smerkolj.

“V SD se zavedamo, da se bo Slovenija hitreje razvijala, če se bodo tudi lokalne skupnosti hitreje razvijale. Lokalne skupnosti pa dokazujejo, da so neko gibalo razvoja tudi v času, ko je na državni ravni manj denarja za občinske naložbe,” je pojasnil Židan. Vodja županskega foruma SD Janko Kos pa je priznal, da župani so s stisnjenimi zobmi podprli predlog finančne ministrice Mateje Vraničar Erman o višini povprečnine za leto 2017, leta 2018 pa bo povprečnina znašala 536 evrov na prebivalca. “Povprečnina bi morala biti še višja, ampak se zavedamo aktualnega družbeno-ekonomskega trenutka,” je še dejal Kos.

Predsednik SD in kmetijski minister Židan se je v nadaljevanju v izjavi za medije v Žalcu odzval tudi na napoved interpelacije o delu vlade in zavrnil očitke opozicijske SDS. Po Židanovi oceni je aktualna vlada naredila zelo veliko in v tem trenutku zagotavlja varnost in stabilnost države. Židan verjame, da bo koalicija svojo funkcijo dobro opravljala do konca mandata. “Kmetijsko ministrstvo je uresničilo vseh 14 napovedanih ukrepov in še več. Najtežje je bilo Slovenijo prilagoditi evropski kmetijski politiki. Marsikdo misli, da je to samoumevno, pa ni. Uspešno smo prekinili 20-letno neracionalno delo z državnimi gozdovi, noben pred nami se ni upal tega lotiti”, je dejal Židan. Glede podpore 106 ukrepom, ki so jih predlagali slovenski obrtniki, je pojasnil, da “vlada na tem področju vodi socialni dialog skozi katerega išče konsenz”. “Da bi vsem ugodili, pa ne gre,” meni minister.

Ocenjuje tudi, da bi vlada lahko naredila še več, zato bodo v stranki še naprej spremljali izvajanje koalicijske pogodbe. Po Židanovih besedah je gospodarska rast posledica dela tudi te vlade. Število brezposelnih je letos padlo pod 100.000 in če se bo gospodarska rast nadaljevala, bomo v treh do štirih letih imeli naravno brezposelnost 50.000 do 60.000 nezaposlenih. Za Židana je napovedana interpelacija SDS legitimno sredstvo opozicije, njena naloga je, da kritizira. “Sam pa bi si želel, da bi opozicija razumela, da če je nekaj dobrega, da je to treba tudi pohvaliti. Tega pa opozicija v Sloveniji ne zmore”, je dejal prvak SD. Delo treh ministrov iz SD je Židan ocenil kot dobro, dodal je še, da je trenutna gospodarska rast posledica tudi dela vlad Boruta Pahorja in Alenke Bratušek.

Židan predstavil ključne sklepe Predsedstva stranke in pričakovanja SD do koalicije

V četrtek, 23. junija, se je v Ljubljani sestalo Predsedstvo SD. “Strokovne skupine SD bodo po področjih pregledale koalicijsko pogodbo, to pa bo osnova za resno razpravo o delu vseh ministric in ministrov aktualne vlade,” je po seji Predsedstva SD povedal predsednik stranke mag. Dejan Židan. Ocenil je tudi, da je koalicijski DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu s podporo interpelaciji zoper ministrico dr. Anjo Kopač Mrak kršil koalicijsko pogodbo.

Predsedstvo SD je po besedah Židana izrazilo polno podporo ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak. “Samo naše državotvorno dejanje je preprečilo politično krizo v koaliciji in s tem v državi,” je ocenil predsednik SD. Iz razprave v DZ je bilo sicer mogoče razbrati, da se poslanke in poslanci zavzemajo za več socialne politike. To pa po besedah Židana pomeni tudi več denarja za socialo. Znani so namreč podatki, da Slovenija za socialo namenja manj denarja od evropskega povprečja, je pojasnil. Za začetek tako v SD predlagajo spremembo ureditve varstvenega dodatka, ki po mnenju Židana ne bi smel biti vezan na premoženje upokojenk in upokojencev.

Seja Predsedstva SD

V razpravi v DZ so bile izpostavljene mnoge zahteve do ministrice, pri tem pa se je po besedah prvaka SD pozabilo, da je ministrica uresničila že več kot polovico nalog z njenega področja, opredeljenih v koalicijskem sporazumu. Obenem pa so se pojavile zahteve, ki z njenim področjem nimajo zveze, med drugim glede zdravstvene oskrbe in razbremenitve stroškov dela, je povedal Židan. Predsedstvo SD se je dotaknilo tudi nekaterih drugih aktualnih notranje in zunanjepolitičnih tem, med drugim nesoglasij okoli praznovanja obletnice slovenske osamosvojitve. Kot je poudaril Židan, smo bili pred 25 leti le enotni sposobni priti do osamosvojitve. “Razdvajanje ljudi glede takratnih dogodkov je skrajno neodgovorno in sebično,” je povedal predsednik SD. Podžiganje nestrpnosti in potvarjanje zgodovine je po njegovih besedah treba obsoditi in preprečiti.

Glede referenduma o članstvu Velike Britanije v EU pa je Židan sicer izrazil željo po pozitivnem izidu glasovanja. Tudi v tem primeru pa bo treba po njegovih besedah nekatere stvari “redefinirati”. Tudi Slovenija mora še enkrat premisliti, kakšni so v tem pogledu njeni interesi, je pojasnil Židan. V SD smo zaskrbljeni tudi zaradi vse ostrejših tonov med EU in Turčijo, in pozivajo politiko k racionalnosti. Obenem pa Židan ocenjuje, da ni primerno, da v časih krize Nato na mejah Rusije izziva Rusijo. Živeti moramo v družbi, kjer se iščejo skupne rešitve, ne pa da prvina postaja prepir, je poudaril.

Židan na novinarski konferenci

Predsednik SD Dejan Židan je na novinarsko vprašanje o podpori ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču ob njegovi interpelaciji sporočil, da od ministra pred odločitvijo o tem pričakuje pojasnila Poslanski skupini SD v Državnem zboru. “V SD podpisov pod interpelacijo ne bi prispevali, tudi če bi jih k temu pozvali, saj bi bilo to kršenje koalicijskega sporazuma,” je dejal Židan. Do interpelacije, ki so jo vložili poslanci ZL in nepovezani poslanci, pa se bomo kot stranka še opredelili. Je pa predsednik SD dodal, da od ministra pričakujejo zelo natančna in verodostojna pojasnila.

Židan z mediji po predsedstvu

Židan se je v odgovoru novinarjem dotaknil tudi nekaterih konkretnih očitkov iz interpelacije. Ta namreč med drugim navaja sum nezakonitega vplivanja na nadzornike Luke Koper. Kot je dejal Židan, družba posluje uspešno in dosega svoje načrte. Spomnil je, da je ob podelitvi priznanj primorskim gospodarstvenikom to poudaril tudi predsednik vlade Cerar. Židanu je zato nerazumljivo, da so ravno v tem času državni organi začeli s postopkom zamenjave nadzornikov. Besede predsednika vlade, ki bi morale pomeniti veliko, očitno pomenijo mnogo premalo, nekaterim pa nič, je ocenil predsednik SD. Kar Židana posebej skrbi, pa so besede predsednice nadzornega sveta Alenke Žnidaršič Kranjc, da se ji je zaradi njenega dela grozilo celo s smrtjo. Socialni demokrati zahtevamo, da se vse te informacije preverijo. “Nekdo v tej zgodbi laže in ta mora biti tudi sankcioniran, dokler pa se stvari ne razčistijo, je postopke zamenjave treba ustaviti, je poudaril predsednik SD Dejan Židan.

Predsednik SD Židan pozval k začasni prekinitvi vseh aktivnosti v zvezi z menjavo nadzornikov Luke Koper

Predsednik Socialnih demokratov in minister mag. Dejan Židan se je danes odzval na zadnje dogodke v Luki Koper in se zavzel za začasno prekinitev vseh aktivnosti, povezanih z menjavami v nadzornem svetu. Kot je povedal Židan v izjavi za medije, je treba najprej pridobiti pravilne informacije, nato pa dogajanje raziskati in poiskati odgovorne. Pozval je tudi k razpravi o učinkovitosti SDH in DUTB.

Kot je dejal Židan, vsa dogajanja, povezana z Luko Koper, Slovenskim državnim holdingom (SDH) in tudi družbo Vinakoper kažejo, “da je v tem trenutku treba stopiti korak nazaj, prekiniti vse aktivnosti, ki so vezane na menjavo v nadzornem svetu, in pridobiti pravilne informacije”. Navedbe predsednice nadzornega sveta Luke Alenke Žnidaršič Kranjc, da so ji grozili tudi s smrtjo, so po Židanovih besedah “znak za alarm najvišje stopnje v državi”.

“Pristojni organi morajo to izjavo in vsa dogajanja raziskati in v kolikor navedbe držijo, je treba to jasno in nedvoumno povedati. Predstavniku nadzornega sveta, ki vodi nadzorni svet in nadzoruje eno najpomembnejših državnih naložb – ta naložba sicer deluje dobro, prinaša dobiček in raste – se je zaradi njenega delovanja grozilo s smrtjo. To v praksi pomeni, da je država dolžna to osebo zaščititi,” je poudaril Židan. Izpostavil je tudi, da so informacije Luke Koper in nadzornega sveta povsem različne od tistih, ki jih posredujeta SDH in ministrstvo za finance.

“Tukaj ne moreta biti dve resnici, saj se učinkovitost in poslovodenje merita s številkami. Pri tem pa ne veljajo pridevniki, ampak jasno napisane številke,” je dejal Židan. Pri toliko medsebojnih obtožbah je po Židanovih besedah treba jasno povedati, “da nekdo mora dobiti rdeči karton in da nekdo pri vsej tej zgodbi laže”. Ob tem je še izrazil pričakovanje, da bo vlada v doglednem času opravila razpravo o učinkovitosti delovanja tako SDH kot tudi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Židan: Vlada potrdila odgovor ministrice Kopač Mrak na interpelacijo

Vlada je v četrtek, 12. maja, na svoji 87. redni seji potrdila odgovor ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak iz vrst SD na interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila opozicijska SDS, je po seji vlade povedal predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Po njegovih besedah je bilo ob tem tudi nekaj razprave, tako premierja dr. Mira Cerarja kot drugih članov vlade, ki da je šla v korist ministrice.

Opozicijska SDS je interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrak pred mesecem dni vložila zaradi odmevnega primera dodelitve dveh dečkov v rejništvo. Židan je zato danes vnovič poudaril, da opozicijska stranka družinske tragedije ne bi smela izkoriščati za politični napad na ministrico. Sam ji je svetoval, da razpravo v DZ izkoristi za ponovna pojasnila, kaj je socialna država. Marsikdo namreč misli, da je socialna država nekaj “kar tako”, kar je prisotno tudi po drugih državah, vendar po Židanovih besedah ni.

Premier Cerar pa je že včeraj ob obisku vlade v Osrednjeslovenski regiji dejal, da ministrica Kopač Mrak uživa njegovo zaupanje, a je pomembno, ali bo pripravila dovolj prepričljiv odgovor na interpelacijo. Dodal je, da bo morala v procesu interpelacije odgovoriti še na druga vprašanja, od nje pa pričakuje med drugim pospešeno sodelovanje pri spremembah delovnopravne zakonodaje. Židan je izjavo premierja vzel kot pozitivno, je pojasnil medijem. “Prepričan sem, da bo ministrica te zadeve v DZ dobro pojasnila,” je poudaril predsednik SD Židan.

Poslanec Nemec vlado poziva k zagotovitvi sredstev za program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle

Poslanec SD Matjaž Nemec je v pisni pobudi vlado opozoril na finančne težave, s katerimi se sooča javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Vlado poziva, naj zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa in prouči možnosti za ureditev njegovega stabilnejšega financiranja. PUM je program namenjen pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces in se ponaša s priznanjem odbora regij kot najboljši med programi socialne politike v Evropi. A poslanec Nemec opozarja, da se program že vse od leta 2007, ko je bilo njegovo financiranje preneseno na postavko evropskih sredstev, sooča z nestabilno finančno konstrukcijo in občasnimi prekinitvami financiranja. Posebej kritično naj bi bilo letos.

Pisna poslanska pobuda Matjaža Nemca, ki jo je v zvezi z zagotavljanjem sredstev za PUM naslovil na Vlado Republike Slovenije:

Republika Slovenija je z leti oblikovala sistem pomoči posameznikom, ki so zaradi različnih razlogov predčasno prekinili izobraževalni proces. Eden izmed najuspešnejših med njimi je javnoveljavni program neformalnega izobraževanja za mlajše odrasle – PUM. Ta je od vzpostavitve od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes izgradil javno in mednarodno podobo, kot jo v boju zoper socialno izključenost uživa le malokateri projekt. Ne nazadnje, je njegova vrednost prepoznana v evropskem prostoru kot primer dobre prakse, med drugim pa se PUM ponaša tudi s priznanjem Odbora regij kot najboljši v Evropi med programi socialne politike.

Ne glede na uspešnost programa se njegovi izvajalci od leta 2007, ko se je financiranje preneslo na postavko evropskih sredstev, soočajo z nestabilno finančno konstrukcijo, z občasnimi cikličnimi prekinitvami financiranja na vsakih nekaj let. A kot opozarjajo, tako hudo, kot je letos, do sedaj še ni bilo. Navkljub obljubam o skorajšnji sprostitvi evropskih sredstev, ki se izrekajo iz meseca v mesec vse od septembra lani, se te še do danes niso uresničile. Posledice odlašanja postajajo vse težje popravljive, tako za uporabnike kot tudi za izvajalce. Navkljub zakonskim obveznostim slednji ne morejo izpolnjevati obveznosti do zaposlenih, do najemodajalcev, do mentorjev, …

A najhuje je, da navkljub entuziazmu sodelavk in sodelavcev v PUM-ih ni mogoče izpolnjevati obveznosti do tistih, ki jim je program namenjen – uporabnic in uporabnikov. Kot nas opozarjajo iz zainteresirane javnosti, je stanje po Sloveniji alarmantno. Številni, posebej za to delo usposobljeni mentorji z licencami, so na zavodu za zaposlovanje, nekateri že v drugih službah, PUM-i večinoma zaprti in ena najbolj ranljivih skupin mladih – izključena.

Spoštovani.

»Pumovke« in »pumovci«, udeleženci programa, so posamezniki, ki se navkljub nepredstavljivim osebnim zgodbam, prepletenim z nasiljem v družini, alkoholizmom, zlorabo drog, spolnim nasiljem, motnjami hranjenja, udeležujejo programa z namenom razvoja lastnih potencialov. Zato je takojšnja javnofinančna podpora projektu, namenjena pomoči posameznikom, ki jim grozi spirala socialne izključenosti, nujna.

V zvezi  z navedenim zato na Vlado Republike Slovenije naslavljam pisno poslansko pobudo:

– Vlada Republike Slovenije naj nemudoma zagotovi pogoje za izplačilo sredstev za izvajanje programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle ter s tem zagotovi njegovo nadaljnje delovanje.

– Vlada Republike Slovenije naj prouči možnosti za ureditev stabilnejšega financiranja programa PUM – projektno učenje za mlajše odrasle, ki bo preprečilo nadaljnje ciklične prekinitve financiranja ter posledično prekinitve v izvajanju programa.

S spoštovanjem,

Matjaž Nemec

poslanec SD