Prispevki

Matjaž Han v DZ

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Matjaž Han v DZ

Han: “Velika večina poslank in poslancev je pritrdila naši nameri, da se odpravi del krivic pokojninske zakonodaje.”

Socialni demokrati pozdravljamo sprejem novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ki smo ga skupaj z DeSUS in v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložili v parlamentarno proceduro. Namreč, večje število posameznikov, ki so zaupali v zakone in pravno državo, je bilo ob sprejemu nove pokojninske zakonodaje iz leta 2013 oškodovanih, ker se jim doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom (dokupom) v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela na enak način kot po predhodni zakonodaji.

Na včerajšnji izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci z veliko večino potrdili sprejem novele ZPIZ, ki odpravlja posledice ureditve veljavnega ZPIZ-2 v delu, ki se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Predlog novele določa novo ureditev upoštevanja pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31. 12. 2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva kot pokojninska doba brez dokupa.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov in prvopodpisani k noveli zakona Matjaž Han je v stališču poslanske skupine poudaril, da smo se Socialni demokrati ob podpori pokojninske reforme leta 2011 zavedali, da ta ni idealna, pa vendar je ob demografskih trendih takrat naredila korak v pravo smer. Kljub temu pa Socialni demokrati že dlje časa napovedujemo, da naš pokojninski sistem zavoljo večje pravičnosti potrebuje popravke. Ob zavedanju, da zavarovalniški princip našega pokojninskega in socialnega zavarovanja temeljni za zaupanju v pokojninski sistem, ki mora tudi v prihodnje graditi na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti. Naloga države pa je jamčiti pravice in ščititi utemeljeno pričakovanje, da ne gre za enostransko breme ene generacije na račun druge.

Socialni demokrati smo se tako odločili za korak v smeri odprave teh krivic, ki jih je pokojninska reforma prinesla tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska zakonodaja je vse do leta 2013 dopuščala, država pa s pravnim redom garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upoštevanje te dobe kot pokojninske, enakovredne drugim dobam. Pri tem je šlo povečini za brezposelne in tiste, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in starejše brezposelne, ki so bili nezaposljivi in so čakali na pokojnino. Ob prenekaterih dvomih glede sprejetih sprememb pa je treba poudariti, da te ne posegajo v sistem pokojninskega zavarovanja kot je bil dogovorjen med socialnimi partnerji z zadnjo pokojninsko reformo, prav tako se ne spreminjajo upokojitveni pogoji.

S predlogom samo zagotavljamo, da se tista doba, ki so jo ljudje pridobili s prostovoljnim vplačevanjem prispevkov in se je po starem zakonu štela za delovno dobo tudi pri izpolnjevanju pogojev po novem zakonu šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Novela prav tako uvaja spremembo na področju obračuna prispevkov za zagotavljanje socialne varnosti delavcem, ki jim delodajalci ne predložijo obračunov prispevkov za socialno varnost. Zanje se tako ohranja možnost pridobivanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem pa se zagotavlja njihova socialna varnost.

NK v PS SD - dopolnitev ZPIZ

SD in DeSUS ter ZSSS z novelo za spremembe glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe

Poslanski skupini Socialnih demokratov ter DeSUS sta ob podpori in na predlog Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije vložili predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta predvideva novo ureditev upoštevanja dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31.12.2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po ZPIZ-2 upošteva enako kot pokojninska doba brez dokupa.

Veljava ZPIZ-2 s 1.1.2013 je odvzela pravice delavcev, ki so se po poteku obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in si, da bi si zagotovili pravico do starostne pokojnine, sami plačevali prispevke z namenom ohranitve primernega obsega pravic v zvezi s starostno upokojitvijo. Ker pa na dan 31.12.2012 niso izpolnjevali pogojev za starostno upokojitev so ostali brez pričakovane pravice do starostne pokojnine na podlagi tako plačanih prispevkov, saj se jim je zaradi uveljavitve ZPIZ-2 starostna upokojitev odložila.

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han je na današnji novinarski konferenci poudaril, da pri teh spremembah ne gre za spreminjanje pokojninske zakonodaje, temveč za odpravo anomalij, ki so se zgodile s sprejemom pokojninske reforme 2012, ko so ljudje verjeli, da jim bo prostovoljno vključitvijo upoštevani v pokojninsko dobo.

Han še opomni na predlog dopolnitve zakona z novim 134.a členom ZPIZ-2. S tem dopolnilom se sledi pobudi Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo zagotovljeno, da v primeru, ko delavec nima obračunanih prispevkov za pokojninsko blagajno, ker njegov delodajalec krši zakon, delavec pri svoji pokojnini ne bo prikrajšan. Če delodajalec ne obračuna prispevkov za svojega delavca, bo obračun prispevkov namesto njega za delavca naredil ZPIZ in ta obračun posredoval FURS, ki bo delodajalca terjal za prispevke. S tem, ko bo obračun narejen s strani FURS, bo imel delavec priznano pokojninsko dobo in pravice.

Polanec DeSUS Uroš Prikl je pritrdil besedam Hana, da ne gre za spreminjanje pokojninske zakonodaje, ki – kot pravi – je pričela »prijemati«, temveč za glas razuma poslanskih skupin SD ter DeSUS, da se naredi zakonodajo bolj pravično. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov pa so se obema poslanskima skupinama zahvalili za posluh pri tej problematiki, na katero opozarjajo vseskozi uveljavitev ZPIZ-2, tudi preko Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa njihovim argumentom nista prisluhnila.

Matjaž Han - izjava za medije

Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna

Koalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.

Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.

Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.

OZADJA

Matjaž Han za Delova Ozadja: “Zmago Socialnih demokratov na prihodnjih volitvah je realno pričakovati.”

Z vodjo Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjažem Hanom se je minuli teden, tik pred odhodom na sestanek vrha koalicije, za Delova Ozadja pogovarjala novinarka Mateja Babič Stremecki. Od sestanka ni preveč pričakoval, ker da na enem srečanju nekaterih stvari pač ni mogoče rešiti. O zdravstveni reformi, pravi, se pogovarjamo že več kot pol leta, o gradnji drugega tira od prvega dne podpisa pogodbe, glede reorganizacije centrov za socialno delo en sestanek ne prinese rezultatov. Problemi se skrivajo v podrobnostih. In kadrovske zadeve definitivno razpadajo, je kritičen Matjaž Han. Zanj je ključno, ali so kot koalicija sploh še kaj sposobni narediti, ali pa se bodo poslej ukvarjali le še z volitvami.

Kar se je dogajalo v postopku (ne)imenovanja Željka Puljića in Francija Žmavca za nadzornika SDH, je šolski primer tega, kako se ne kadruje. Šlo je za docela neprimeren postopek v smislu obračunavanja v javnosti namesto razčiščevanja stvari za zaprtimi vrati. Kaj res ni več mogoče normalno izpeljati nobene kadrovske zadeve?

Odkar smo se odločili, da bomo kadrovali s pomočjo kasov in raznih agencij ter nekakšnih skritih ozadij, ne vemo več, kdo pije in kdo plača. Politika je zato, da vlada in prevzema odgovornost ter da kadruje na pomembna področja ljudi, za katerimi bo stala z vso svojo odgovornostjo. Ta odgovornost seveda prinaša tveganje, da je za slab kader odgovorna slaba politika, in ta mora skupaj z vsemi ljudmi, ki jih je postavila, oditi. Le tako lahko dobimo dobre strokovnjake. Zdaj pa se namesto tega med sabo borijo domnevno vplivni ljudje iz ozadja in zato tudi prihajajo na dan razne anonimke in podobno.

Pa so bili tudi na SD izvajani pritiski za imenovanje ali ne? Drži, da ste tudi vi špekulirali, ker ste hoteli v SDH spraviti Matevža Marca?

Nobenih pritiskov na SD ni bilo. Ministrica za finance je prišla z dvema imenoma tik pred sejo vlade in naši ministri se niso želeli na vrat na nos odločiti, ali ju bodo podprli ali ne, ne da bi vedeli, kdo so ti ljudje. Gre navsezadnje za nadzor nad milijardami državnega premoženja. Tisti z daljšim zgodovinskim spominom smo sicer vedeli, da gre za dobra gospodarstvenika, ki pa imata nahrbtnik, kar bi lahko bila težava, zato smo se glasovanja vzdržali. Potem pa je šla zgodba svojo pot.

Kdo z resnimi kompetencami bo sploh še hotel kandidirati za takšne položaje, če vedno obstaja možnost, da ga bodo zato, ker nekomu nekaj ne bo všeč, javno zmrcvarili?

Dokler ne bo politika jasno prevzela odgovornosti in dokler ne bodo tisti, ki se bodo prijavljali na razpise, vedeli, da imajo podporo v koaliciji, do takrat bodo vedno tovrstni problemi. Ker bi moralo biti tudi v politiki tako, da ko enkrat daš roko, moraš zadevo izpeljati. Ne pa držati figo v žepu. Veriga pač vedno poči pri najšibkejšem členu. SD gotovo ni najšibkejši člen, vidimo pa, da nova politika in novi obrazi ne dajejo rezultatov, ki so jih obljubljali.

Skrajno neokusno je bilo tudi, kar ste si v parlamentu privoščili pri imenovanju članov fiskalnega sveta in novih ustavnih sodnikov. Zdaj smo že tako daleč, da nihče niti ne poskuša prikrivati dejstva, da je z glasovi v parlamentu skoraj tako kot na tržnici.

Lahko bi pritrdil temu razmišljanju, ampak v državnem zboru je nekaj glasovanj, kjer je potrebno določeno število glasov. Za imenovanje fiskalnega sveta jih potrebujemo 60. Torej, če hočemo imeti fiskalni svet, da ta postavi ogledalo proračunu in financam, potrebujemo tako pozicijo kot opozicijo, in za to so potrebni neki dogovori. Se pa strinjam, da imajo tudi ti mejo dobrega okusa.

Žalosti me, da te dni, po glasovanju, nekatere stranke tudi na desnem polu govorijo o raznih kupčkanjih, po drugi strani pa so sami prišli ponujat glasove za zakonodajo, tudi za ustavne sodnike. Veliko jih je kazalo s prstom na predsednika republike, češ kako slabo je izbral kandidate za ustavne sodnike. Sam se s tem ne strinjam. Predsednik republike je v danem razmerju moči strank v parlamentu predlagal seznam štirih imen, ki so imela dobro možnost za izvolitev, kar se je navsezadnje izkazalo ob glasovanju. SDS in NSi sta predlagali Klemna Jakliča. Težko mu očitam, da ni izobražen, ne strinjam pa se z njegovimi tviti in javno komunikacijo in priznam, da mi njegova politična drža ni blizu.

Dva kandidata je predlagal predsednik republike sam, enega pa na predlog največje stranke. In priznati mu moramo, pa če je to komu všeč ali ne, da je sedanji predsednik države predlagal največ levosredinskih kandidatov za ustavne sodnike. Je pa treba ta razmerja levo – desno pustiti pred vrati ustavnega sodišča prvi dan, ko kandidati stopijo v čevlje ustavnega sodnika. Če bo kdorkoli od ustavnih sodnikov delal tako, kot si želi desnica ali levica, potem je s to državo nekaj zelo narobe.

Kako daleč ste v SD s pripravami na volitve? Nekatere stranke že imajo skorajda pripravljen nabor kandidatov. Kdo bo torej peljal SD na volitve? 

Kdor politiko jemlje resno, ve, da se dan po volitvah že začnejo priprave na naslednje volitve. Če hočeš upravičiti dosedanji in dobiti nov mandat, moraš biti nenehno v stiku z volivci. Mi smo že pred enim letom začeli vse postopke za prihajajoče volilno leto in od takrat priprave potekajo ves čas. Tako je normalno delovanje resne stranke. Glede Dejana Židana pa: ankete, na katere se kot politik sicer ne smem preveč opirati, kažejo, da je najbolj priljubljen minister v državi, ljudje ga dojemajo kot dobrega in aktivnega ministra. V zadnjih letih je konsolidiral stranko, tako da ne vidim nobene potrebe po nadaljnjih špekulacijah nekaterih, ki nam vztrajno iščejo novega predsednika. Vsak dan bolj sem prepričan, da Židan je in bo v prihodnje dober predsednik ne samo stranke, temveč tudi vlade. In vse bolj se kaže, da to prepoznavajo tudi ljudje …

Pa je realno pričakovati zmago SD na volitvah?

Da, to je realno pričakovati. Veliko sem na terenu, med ljudmi. Iz pisarn v Državnem zboru težko dobiš občutek, kaj se dogaja na terenu. Ko pa greš med ljudi, vidiš pozitivno energijo in slišiš tudi kritike, ki se jih ne smeš bati. Ljudje so se naveličali novih strank, novo priložnost vidijo v tradicionalnih strankah, in SD si to absolutno zasluži. Ne zato, ker imamo tradicijo in dobro organizacijsko ter programsko mrežo. Našo prednost vidim predvsem v tem, da smo se bili pripravljeni soočiti z lastnimi slabostmi, da smo uspešni v procesu redefinicije nekaterih pogledov, da smo na pravi poti, da postanemo moderna socialdemokratska stranka, ki presega politične okvire. Bili smo in smo tudi danes pripravljeni spustiti primež starih zgodb, ki niso več odgovor na realno življenje in vse izzive, ki jih to prinaša.

Vendar v SD obstajajo trenja med različnimi strujami. Nekatere moti način delovanja nekdanjega generalnega sekretarja Uroša Jauševca, Aljuš Pertinač SD označuje za stranko traktoristov, drugi se obregajo ob delo sedanjega trajnika Dejana Levaniča … Prepad med staro in novo generacijo?

To je stalnica v naši stranki. Vedno so bili spopadi med skupinami znotraj stranke, na koncu pa je to sestavni del življenja neke politične skupine. Vendar se znamo poenotiti, ko je treba. Pred Levaničem in Jauševcem smo imeli odličnega generalnega sekretarja Dušana Kumra. Tudi Jauševec je prinesel nekaj novega. Levanič je generalni sekretar, ki glede stranke široko razmišlja, ker je bil poslanec in državni sekretar in dobro pozna mrežo. Kar pa zadeva traktoriste: velika mesta so zelo pomembna, brez njih težko zmagaš na volitvah, toda mi si ne dovolimo zanemarjati podeželja, ker so tudi tam ljudje z istimi in še drugimi problemi. Če sem traktorist zato, ker slišim tudi probleme ljudi zunaj urbanih središč, potem me ta oznaka ne moti.

Računate na podporo ljubljanskega župana?

Dejstvo je, da je Zoran Janković dober župan in da mu Ljubljančani zaupajo. Od tega ne moremo bežati. To mu priznamo tudi mi in ne vem, zakaj bi to zanikali. Enako velja še za marsikaterega drugega župana velike občine. Je pa res, da brez Ljubljane še posebej stranke na levici težko zmagajo na volitvah, in Jankovićeva podpora bi bila tako dobrodošla tudi za našo stranko. Z njim imamo nekaj skupnih pogledov in težko bi rekli, da v levosredinski zgodbi nismo na isti strani. Medtem ko Janković ne potrebuje strank, da zmaga na lokalnih volitvah, stranke potrebujejo Jankovića in njegovo podporo za dober rezultat na državnozborskih volitvah.

Bo koalicija zdržala do rednih volitev? Je sploh še dovolj zaupanja, da bi lahko izpeljali projekte, pri katerih naj bi veljal najširši konsenz znotraj koalicije?

Ne razmišljam tako kot nekateri člani koalicije, da smo v času pred volitvami in zato naj zdaj le še nagovarjamo ljudi, da bi tako pridobili čim več glasov, kar naj bi bil tudi razlog, da ne sprejmemo nobenih pomembnih odločitev več. Problemi ljudi pa ostajajo in te moramo reševati!

Zdravstvena zakonodaja je ena tistih, ki jo moramo sprejeti, ne glede na to, do kdaj traja koalicija. Bo pa morala biti ministrica bolj proaktivna in prisluhniti tudi tistim, ki ji skušajo dobronamerno svetovati. Pol mandata smo se ukvarjali s problemom koroških dečkov, in zdaj ko je reorganizacija centrov za socialno delo v vsebinskem delu narejena, bomo padli na eni tabli in vprašanju, kje bo ta visela. Nekdo bo moral prevzeti odgovornost za to. O drugem tiru govorimo že leta, zdaj pa forsiramo nekaj zaradi volitev in si ne vzamemo dovolj časa, da ne bi ponovili napake s Tešem 6. Dogaja se nam Mercator – upam, da bomo v tej zgodbi izkoristili dobro pozicijo in dobre odnose z Rusijo. Zdaj lahko popravimo napako, ki smo jo naredili pred leti, ko smo Mercator prodali slabemu lastniku.

Vse to bi morali narediti. Ampak dokler bomo držali figo v žepu, bo rezultat tak, kakršen je. Kar zadeva mene, bom ostal na terenu, med ljudmi, kajti poslanci se morajo pogovarjati. V pisarnah smo preveč oddaljeni od realnih problemov in zaslepljeni. Seveda prevečkrat kakšno zinem in potem mi rečejo, da sem rušitelj koalicije. Toda vidim probleme in ljudje se obračajo name.

Ob pozornem spremljanju izjav ključnih predstavnikov koalicijskih strank človek dobi občutek, da odgovornost prelagate drug na drugega, vsak po svoje želi ustvariti vtis, da je problematične člene treba iskati drugje, le pri njih ne.

Se strinjam, toda zaupanje, ki ga je treba graditi v družini ali podjetju, je treba graditi tudi v poslanski skupini ali koaliciji. Ko sestavljaš koalicijo in program, se dogovoriš, kaj je pomembno. Sedeli smo štirinajst dni, vse natančno zapisali in tam je bilo vzpostavljeno zaupanje. Pri sprejemanju zakonodaje, pa tudi pri kadrovskih zadevah, ki so bile na prangerju zadnje tedne, vidimo, kako pomembno je zaupanje. Mi pa vse preveč delamo v smeri, češ reševali bomo tega ministra, ker je naš, drugemu pa ne bomo dali, kar bi si želel. Strinjam se denimo s tem, kar je bilo narejenega glede policije, toda zakaj ne rešujemo tudi vojske? Je to problem naše ministrice? Mislim, da ne. Gre za problem cele države in bojim se, da nekateri ne vidijo pravega pomena problema na tem področju. Tipičen primer je tudi teran. To ni Židanov teran, to je slovenski teran, za katerega bi se morala politika poenotiti, ne pa si metati polena pod noge.

Mandat je kljub vsemu v zadnji četrtini. Koliko so izpolnjene zaveze iz koalicijske pogodbe?

Pogodba je zapis, ki predvsem izraža politično smer koalicije. Realnost pa se žal izkaže za drugačno. Glede zdravstva smo bili vsi zelo pametni, kaj je treba narediti, realizacija pa je zelo slaba. Odgovornost morata prevzeti minister in celotna vlada. Navsezadnje je vseeno, kdo in čigav je minister. Ljudje imajo težave in mi smo odgovorni za to. Sicer bo pa narod sam na koncu sodil.

Poleg zdravstvene reforme je problem zase tudi ustanavljanje demografskega sklada. Hrvati so denimo pri tem zelo uspešni, medtem ko se pri nas močno zatika, najbrž spet zaradi prerivanja, kdo bo obvladoval denar in vodil sklad.

Zdaj ni ključno, kdo bo obvladoval demografski sklad, ampak se je treba najprej dogovoriti, kaj bomo z njim sploh naredili in kako postaviti temelje. V Desusu in SD imamo glede tega podobne poglede, SMC pa malo drugačne. Najprej je treba razčistiti osnovo, šele potem lahko nadaljujemo.

Vprašanje je tudi, kako se bo razpletal drugi tir. Nič ne kaže, da bi šlo gladko in po prvotnih načrtih.

V tej državi imamo veliko civilnih iniciativ, koristnih in manj koristnih, toda iniciativo glede drugega tira je treba poslušati, tudi zaradi izkušenj z večjimi državnimi investicijami, ki so se dogajale v preteklosti. Zame je ključno vprašanje, kaj bodo Madžari želeli in kakšni interesi so v ozadju, da bi pomagali graditi infrastrukturni objekt v drugi državi. Nelogično je, da ni govora o slabšem javnofinančnem položaju Madžarske v primerjavi s Slovenijo, pa Madžarska zdaj velja za nekega odrešenika drugega tira. Tega ne morem razumeti. Poleg tega nimamo podatka, koliko denarja bo sploh potrebnega za gradnjo drugega tira. Težko je na slepo sprejemati zakone in za nameček še po nujnem postopku.

In navsezadnje – smo v pričakovanju arbitražnega sporazuma in implementacije sodbe. Slovenija za to vsekakor potrebuje politično stabilnost.

Odločitev o arbitraži bo znana v prihodnjih mesecih in takrat država ne sme narediti napake. Ker smo se v tej zgodbi, drugače kot Hrvaška, zavezali k spoštovanju mednarodnega prava in k spoštovanju dogovora, menim, da se mora takrat slovenska politika poenotiti. Zato sem prepričan, da so nedavne izjave prvaka Desusa, da SD ne potrebujejo v vladi, ker imata SMC in Desus sama dovolj glasov, nepotrebne.

Ozadja

Matjaž Han za Svet 24: “Socialni demokrati smo na čelu s predsednikom Židanom pripravljeni prevzeti vlado v naslednjem mandatu in na dolgi rok voditi proces k stabilni, socialdemokratski družbi.”

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov v Državnem zboru Matjaž Han se je v intervjuju za časnik Svet 24 z novinarjem Matejem Klaričem pogovarjal o prioritetah koalicije v zadnjem letu pred volitvami, o krepitvi socialne demokracije in drugih aktualno-političnih temah, med drugim tudi o pomenu zdravstvene zakonodaje, letošnjih predsedniških volitvah in odnosih med strankami ter povezavah na levici.

Pred dobrim tednom dni je potekal vrh koalicije, kjer ste zakoličili prioritete za nekaj več kot zadnjega leta mandata. Kaj ste se dogovorili?

Koalicijski vrh vidim predvsem kot namero v SMC, da se še pred zaključkom mandata pozicionirajo in konsolidirajo, s tem pa pokažejo, da so še vedno prvi, glavni. Ob tem pa menim, da bo treba več narediti in manj govoriti, se fotografirati. Smo se pa na vrhu koalicije dogovorili, da bomo do konca mandata spravili pod streho zdravstveno reformo, če bo ta usklajena z vsemi ključnimi deležniki.

Kako sicer ocenujete zadnje dogajanje v vladi? Mislite, da je zadnji spor med Cerarjem in Brglezom tudi posledica tega, da si Brglez krepi svojo pozicijo napram Cerarju? Vi ste dejali, da so pripravljeni za funkcije narediti vse in da gre za predstavo za javnost, kaj ste s tem mislili?

Na zakonu o tujcih se je na simbolni ravni merilo moči med dvema najmočnejšima stebroma SMC. Kaže pa ta zakon tudi na to,  da SMC nima prave političe identitete. Ne ve še ali je leva ali desna stranka, išče svoj politični prostor. Pri glasovanju velikega dela SMC o zakonu je tako šlo bolj kot za vsebino zakona za dobro piarovsko zgodbo, ki jo vodijo Izraelci. Rezultat te bitke pa je navidezno pobotanje zato, da sta oba glavna akterja te zgobe ostala na svojih položajih.

Mislite, da je Brglezovo nasprotovanje temu zakonu njegova predpriprava kandidature na letošnjih volitvah predsednika države?

Ne verjamem, da ima gospod Brglez ambicije kandidirati za predsednika države po vsem, kar se je zgodilo. Pa tudi glede na javno mnenje je očitno, da je proti obstoječemu predsedniku možnosti za zmago malo.

Verjetno boste na teh volitvah v SD podprli svojega nekdanjega predsednika Boruta Pahorja?

Prepričan sem, da ga bomo podprli. Navsezadnje je bil Borut Pahor 15 let predsednik Socialnih demokratov, bili smo in ostajamo njegovi politični sopotniki, četudi ni več aktiven v stranki.  Zato se mi zdi podpora naše stranke Borutu Pahorju logična in prava. Menim, da je Borut Pahor dober politik, dobronameren človek in socialdemokrat. Sliši se že v tujini, da je Borut Pahor eden vidnejših in pomembnejših političnih igralcev v evropskem  prostoru. Temu pritrjujejo tudi izjave hrvaških politikov, da je edini resni politični akter v regiji.

Kako pa gledate na njegove kontroverznejše poteze?

Nisem pristaš velikega pojavljanja v družbenih medijih. Nimam potrebe po fotografiranju kaj jem, kam grem, koga srečam na ulici.  Razumem pa tiste, ki s temi mediji nagovarjajo mlade, tudi Boruta, ki želi politiko približati mlajšim generacijam, ki se jim je politika skozi 25 let zamerila. Sam bi verjetno to delal drugače, to pa ne pomeni, da ta pristop ni dober.

Kaj se obeta na področju zdravstva, vaš predsednik Dejan Židan je dejal, da večjih sprememb v zdravstvu ne gre pričakovati? Bomo spet ostali brez prepotrebnih zdravstvenih reform in ukinitve dopolnilnega zavarovanja, kjer velike dobičke kujejo private zavarovalnice?

Njegova izjava je posledica predolgega čakanja na prepotrebno zdravstveno reformo. Sedaj sta v usklajevanjih  dva pomembna zakona, prvi je zakon o zdravstveni dejavnosti, pri katerem se ukvarjamo z zdravstveno mrežo in podeljevanjem koncesij, drugi pa je zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki določa način in obseg financiranja zdravstvenih storitev. Problem je, da se veliko govori kako se dela, premalo pa je konstruktivnih pogovorov, usklajevanj. Ne samo s politiki, temveč tudi z zainteresiranimi deležniki kot so zdravniki, medicinske sestre, drugi zaposleni v zdravstvu, sicer bo zakona težko uskladiti. Ministrstvo za zdravje nekaterih dobronamernih pripomb ne želi slišati in to je velik problem. In se rado zgodi, da smo glede česa že usklajeni pa nas kasneje s strani ministrstva preseneti popolnoma drugačen predlog. Od tu skepsa. Pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemu zavarovanju je za nas bistveno, da se ukine dopolnilno zavarovanje in jasno določi pravice. K temu nas ne nazadnje zavezuje tudi koalicijska pogodba. Nič nam ne pomaga znižanje cen zavarovanja, če bodo bolniki dobili manj storitev. Prav tako se mora presekati z napajanjem lobijev iz sredstev, namenjenih zdravljenju ljudi.

Omenjali ste koncesije, kje je prišlo do nesoglasij. Kakšen je vaš predlog na tem področju?

Smo zagovorniki javnega zdravstva, zavedajoč se, da imamo manjko zdravnikov. Nisem proti koncesijam, vendar morajo biti te podeljene na način, da se zdravstvena mreža krepi, ne siromaši. Vzpostavljen mora biti jasen nadzor, kaj se s koncesionarji in z vsemi ostalimi deležniki javne zdravstvene mreže dogaja in potem je potrebno reagirati. Vendar brez  reakcij  zaradi  osebnih, prijateljskih, sorodstvenih poznanstev, ki se zdi, da so bile povod podeljevanja koncesij v preteklosti.

Slišati je moč, da se glede ustavnih sodnikov SMC spet dogovarja z SDS, ker dvotretjinsko večino potrebuje tudi za sestavo fiskalnega sveta. Ste se o tem pogovarjali v četrtek na koaliciji? Bomo prihodnjih devet let imeli spet bolj konservativno usmerjeno ustavno sodišče? Takšno je v zadnjih letih sprejelo kar nekaj nenavadnih odločitev.

Na Brdu o tem ni bilo govora. Dejstvo pa je, da moramo letos izvoliti še štiri nove ustavne sodnike. Med 24 kandidati je kar nekaj eminentnih ljudi, ki menim, da bi dobro opravljali to funkcijo. Predsedniku države smo povedali naše poglede in on bo v državni zbor predlagal imena, za katera potrebujemo 46 glasov. Glede preteklih odločitev Ustavnega sodišča ne bi želel preveč polemizirati. Je pa bilo zadnja leta veliko teh odločitev – če gledam s stališča politika – v nasprotju z levimi vrednotami; pri istospolno usmerjenih, javnem šolstvu in tako naprej. Kljub temu pa ne smemo dovoliti, da imenovanje ustavnih sodnikov postane politična tržnica. Ko se na ta račun dela gnile kompromise, ne more biti dobrega rezultata. Kot politik in državljan si želim, da imamo sodnike, ki sprejemajo vsebinske odločitve, utemeljene na prepričljivih argumentih. Takšne, ki bodo na dolgi rok krepile zaupanje v pravno, k napredku in strpnosti zavezani družbi. Pri Fisklanem svetu pa je glede na potrebno dvotretinjsko podporo  odgovornost na opoziciji in tudi koaliciji, da izvolita predstavnike.

Če ne prej nas naslednjo pomlad oziroma na začetku poletja čakajo nove volitve. Bo SD spet štartala na prvo mesto?

Socialni demokrati smo se na čelu s predsednikom Dejanom Židanom v političnem obdobju zadnjih let konsolidirali. Smo stabilna stranka, ki ni od včeraj. Imamo dobro mrežo po terenu in zvesto članstvo, predsednika Židana pa ljudje prepoznavajo kot najboljšega ministra te vlade. Dragocena izkušnja triletnega vodenja vlade, menim, da v najtežjih trenutkih države, nas je izbrusila. Socialni demokrati smo tako pripravljeni, ne samo, da prevzamemo prvo mesto v vladi v naslednjem mandatu, temveč na dolgi rok vodimo proces k stabilni, socialdemokratski družbi. Prvi pogoj pa je v danem političnem času, da se politika odmakne od populizma in dela za ljudi.

Ko omenjate odmik od populizma na kaj mislite pri tem?

Trump je eden izmed produktov populizma, ki je navzoč tudi v Evropi. Gre za odpiranje kompleksnih tem, z obljubo všečnih, a nerealnih rešitev. Vpogled v zgodovino in trenutno stanje pa kaže, da je socialna demokracija pravi odgovor na te pojave. Vesel sem, da se je Nemčiji »zgodil« Schulz. Ne zgodil, ljudje v socialdemokratski politiki prepoznavajo alternativo populizmu.

Pri Schulzu, ki je prevzel krmilo vam sorodne SPD je zanimivo, da je stranki podpora zrasla po tem, ko je dejal, da se ne bi branil koalicije z nemško Levico in Zelenimi.

Tudi mi imamo podobno situacijo z Desusom in Združeno levico ter levim delom SMC. Mislim, da bi lahko bila koalicija teh strank dobra, pred tem pa bi se morali skupaj soočiti s politično realnostjo, kaj lahko naredimo. Namreč tudi levi populizem je lahko nevaren. Predvsem zato, ker zaradi njega vsa politika izgublja podporo. Tudi z Združeno levico bi lahko bili v vladi, če bi se točno dogovorili kje je meja populizma in začetek dela na osnovi realnih ocen.

Kako pa gledate na spore znotraj Združene levice?

V preteklih letih je na levico prišlo in tudi odšlo veliko novih obrazov. In z njimi so v političen prostor vstopale nove stranke, z obljubami, ki so ali mejijo na populizem. Vse te nove stranke imajo skupni imenovalec – kratek rok trajanja. Pa nisem privoščljiv, ampak strankarstvo je več kot enoletni poizkus potrpežljivosti volivk in volivcev. Vendar sem tudi samokritičen, Socialni demokrati smo na drugi strani na nekaterih temah pri nagovarjanju levih volivcev zaspali. Glede novonastalih levih strank  se danes kaže, da je bila med temi še najbolj leva stranka Zorana Jankovića. Slednji zase pravi, da je po prepričanju socialnidemokrat, vendar je imel 2011 premalo političnih izkušenj, da bi znal sestaviti vlado. Prepričan sem, da se bodo ljudje na  naslednjih volitvah odločali med etablitanimi strankami. Socialni demokrati smo s predsednikom Židanom sposobni zapolniti ta velik prostor, nastal po neuspelih strankarskih poizkusih.

Mislite, da je možno, da Zoran Janković na državnozborskih volitvah dobi lep del glasov? 

Možno je, ob tem pa sem prepričan, da smo Socialni demokrati naredili pomembne premike prav z delovanjem na periferiji. Nobena stranka pa ne more zmagati, če nima za sabo tudi velikih mest. In tu se prostor, za realnega, socialdemokratskega politika kot je Židan, širi. Dejan Židan prihaja iz gospodarstva, za saboj ima stabilno politično pot, po prepričanju je socialni demokrat. Mislim, da je on odgovor za naslednji mandat. Ko bo Dejan Židan predsednik vlade, bomo lahko izpeljali socialnodemokratski program in kot rečeno na dolgi rok postavili temelje stabilni socialdemokratski družbi. Zato se teh volitev veselim.

Zgodba s teranom mu očitno ni škodovala?

Ko se je Židan dvignil in začel borbo za naš teran, so ga vsi napadli, že skoraj je dobil interpelacijo. Ko pa je na naši javni televiziji evropski komisar zavajal in lagal, da je celo komisija njegove trditve zavrgla in se kaže, da ima Židan prav, pa je govoriti o teranu postalo popularno. Na začetku te borbe je bil sam in vsi so govorili, da dela slabo. To je dokaz, da je Židan politik, ki se zna brez piarovskih akcij odločno postaviti za prave stvari.

Nekateri npr. Aljuš Pertinač vam očitajo, da ste preveč zapostavili intelektualno bazo in da imajo glavno mesto t.i. traktoristi, kako odgovarjate na te očitke?

Zelo iskreno rečeno lahko sprejmem tudi takšne očitke. Na vrhu stranke smo imeli že intelektualce in dobre rezultate, toda stvari se spreminjajo, nekateri pa se s spremembami ne znajo sprijazniti. Sam mogoče sodim v  vodstvo, vrh stranke, nimam se za intelektualca, se pa lahko pogovarjam tudi z njimi. Slišim pa tudi običajnega človeka, za razliko od nekaterih drugih. Socialni demokrati smo navsezadnje stranka delavcev, ti ljudje so tudi na podeželju.

V javnosti presenečajo tudi nastopi podpredsednika SD Janka Vebra, ki je izjemno kritičen tudi do potez SD-ja: javno se je že distanciral npr. do njenega kadrovanja, zavzema se za dvig pokojnin, proti rubežem nepremičnin, izjemno kritičen je tudi do vplivnega Boruta Jamnika, koliko so te njegove izjave usklajene s SD?

Tudi zaradi dolge tradicije je naša stranka drugačna. V stranki imamo različna mnenja, poglede ter ocene stanja za prihodnost. Med nami je pri nekaterih vprašanjih moč najti skrajno leva kot tudi sredinska stališča. Janka Vebra izjemno spoštujem, vendar si sam ne bi upal ocenjevati ljudi brez utemeljenih argumentov. Če je kdo karkoli ukradel, naredil narobe, naj to presojajo in sankcionirajo ustrezne službe. Obsojanje po čez, za pet minut slave pa je izjemno nevarno in to sem mu na štiri oči tudi jasno povedal. Vsak človek pa dela tisto, kar misli, da je prav, on je že 20 let v politiki in ima veliko izkušenj.

Je pa še vedno član poslanske skupine in stranke? V prihodnje še računate tudi nanj?

Zakaj je tako kritičen v zadnjih dveh letih je vprašanje zanj, bil je štirikratni župan in je poslanec z najdaljšim stažem. Ne želim si, da stranka izključuje, temveč vključuje.

Veliko se govori o korupciji pri nas. Emil Milan Pintar je celo dejal, da je pri nas kar tretjina vsega denarja v večjih projektih, kot je Teš 6 šlo za podkupnine političnim strankam. Če to drži gre za več sto milijonov evrov. Sedaj se veliko govori o spornih zadevah pri drugem tiru. Kako preprečiti tovrstne primere v prihodnje?

Ocene o tem, da je v zadnjih 25 letih iz države izginilo veliko denarja so prave. Ne vem pa koliko ga je odšlo in ali bi ga lahko spravili nazaj z davčno amnestijo. Škoda je, da Teš 6, za katerega strokovnjaki pravijo, da je bil potreben zaradi odvisnosti od električne energije, postaja sinonim za krajo. Po moji oceni je bil Teš 6 slabo voden projekt, za kar je kriva tudi politika, ker ni dovolj nadzirala davkoplačevalskega denarja. Za vsemi morebitnimi nepravilnostmi pa stojijo ljudje s priimki in imeni. Te ljudi je treba privesti pred roko pravice in jih v primeru krivde sankcionirati. Zato sem sam zagovornik transparetne kadrovske politike. Politika naj nastavi ljudi na pomembna mesta, a zato tudi nosi odgovornost. Sedaj pa je politika, ko naj bi bili vsi ti kadri neodvisni, dežurni krivec za vse nepravilnosti. Ne verjamem, da so politične stranke na račun tega projekta prišle do kakšnih sredstev. Za našo stranko govorijo marsikaj, ko pa pogledam bilanco stranke, vidim, da smo v minusu. Če bi imeli pri teh poslih kaj zraven, ne verjamem, da bi bilo tako.

V javnosti se je govorilo tudi o prihodu Bratuškove v SD, vendar naj bi se zapletlo pri temu, da je želela v stranko pripeljati nekatere sporne posameznike. Vi se dobro razumete z njo še iz časov, ko je bila premierka. Je mogoče pričakovati njen prihod v stranko ali predvolilno koalicijo?

Še danes se z njo razumem. Sem človek, ki ljudi ne pozablja. Ko je bila predsednica vlade, so vsi želeli biti v njeni bližini, se z njo slikati. Danes je teh ljudi malo. Nisem spremenil mnenja o njej. Mislim, da je bila dobra predsednica vlade v zahtevnih časih. Res pa je, da z Alenko ne prihajava iz iste stranke in da se sedaj ne pogovarjamo o prestopu. Želim ji, da bi delovala še naprej v politiki in bila uspešna, ker je poleg kake napake naredila tudi dobre stvari za državo. Za stranko pa mislim, da je vedno bolje, da ljudje vanjo prihajajo, kot pa obratno.

Ne izključujete morda tudi kakšne predvolilne koalcije?

Če se spomnite, smo imeli pred zadnjimi volitvami dogovor s Solidarnostjo. Mediji so nam pred tem očitali, da se ne povezujemo, nato pa zakaj se povezujemo. Tudi s Krščanskimi socialisti smo se 2008 povezali in z Desusom smo 2014 imeli socialnodemokratski blok. Smo ena redkih strank, ki se je povezovala že pred volitvami. Izkušnje pa nas učijo, da je najboljše, da se naslonimo na svoje znanje, ker tudi denarja za izraelske svetovalce nimamo. Na tej poti pa vabimo v stranko ljudi, ki prihodnost države vidijo v socialdemokratski družbi.

To vlado bo gotovo zaznamovalo tudi povečevanje represivnih ukrepov te vlade (uvedba paralizatorjev, policijska pooblastila vojski, zapiraje meja pred tujci oziroma begunci). Če bi take ukrepe predlagala Janševa vlada, bi verjetno na ulicah videli tisoče protestnikov. Vse te zadeve se zdijo kot tlakovanje poti avtoritarnemu voditelju v prihodnosti.

Če beremo levo teorijo, je ocena absolutno prava. Ampak kot Slovenec zaupam slovenski policiji in vojski. Morda je teh represivnih ukrepov tudi zaradi mednarodnih razmer več in sprejem teh je zgoščen na relativno kratek čas. Ne moremo pa mimo realnosti, da smo zavoljo vseh pametnih telefonov, kamer smo že vsi v svetu Big Brotherja, kjer nihče ne more biti povsem sproščen in neopažen. Kar se tiče zakona o policijskih pooblastilih sem sam glasoval za, tudi zato, da lahko policisti ukrepajo zoper terorizem. Nismo izvzeti iz tega. Imel bi slab občutek, če ne bi zavaroval življenj naših ljudi, ker bi bil ideološko preveč na neki strani. Sam ideološko ločujem teme kot so javno zdravstvo, šolstvo, Vprašanje varnosti pa zame ni le ideološko vprašanje.

Velik problem ne samo pri nas ampak tudi drugod je vse večje število ljudi s prekarnimi (nestanovitnimi službami). Tu bodo potrebne neke rešitve, vse več se govori o univerzalnem temljenem dohodku. Velika večina mladih bo drugače živela mnogo slabše kot njihovi starši (z nižjimi plačami, brez pokojin, brez osnovne socialne varnosti, ki bi omogočala načrtovanje prihodnosti npr. družine in nakup stanovanja).

Bil bi zelo neiskren, če bi rekel, da imamo rešitve za odpravo prekarnega dela v rokavu. A ne smemo zanemariti dejstva, da je za prekarstvo krivo tudi slabo gospodarstvo in slabe politične odločitve.  Gre pa tudi za nezaupanje mladih v pokojninski sistem, ko veliko njih prihaja k privatnikom in si želijo biti SP-ji. Želijo si plačevati čim manj za pokojnine, ker ne zaupajo v pokojninski sistem ter da bodo imeli več sredstev, da bodo lahko normalno preživeli delovno okolje. Dokler pa ne bo pogojev gospodarstvu, da bo lahko zaposlovalo, se bo prekarstvo še povečevalo.

Problem je, da so mnogi tudi prisiljeni v prekarstvo…

Da se razumemo, 90 odstotkov jih je prisiljenih. Imamo nek status quo. Morali bi se pogovoriti, kaj narediti, da bodo ljudje zaposleni na bolj varen način. Če ne bodo sindikati, gospodarstveniki in politika vsaj malo popustili pri svojih zahtevah, se bo dogajalo to, kar se.

Še en problem te vlade, ki se večinoma spregleda je to, da naša vlada (predvsem njen premier Cerar in gospodarski minister Počivalšek) ponosno podpira nizko plačana in težaška delovna mesta (Uber, Revoz, Magna Steyr). Verjetno to ne more biti ravno pravi model razvoja Slovenije?

Se strinjam, sicer je v redu, da se odpirajo nova delovna mesta ne morem pa pristati, da se na račun delovnih mest na drugi strani ljudi izkorišča. Ne želim, da smo v tem pogledu Bolgarija, želim, da imajo ljudje dostojno plačo. Podpiram Revoz, Yaskavo, Magno, a problem je, da imamo pri nas ogromno podjetnikov, ki so temelj našega gospodarstva. Za Magno Steyr smo pripravljeni narediti vse in je piarovsko gledano zgodba o uspehu. Vprašanje pa je kaj smo pripravljeni narediti za naše podjetnike. Podjetnik, ki hoče 50 dodatnih kvadratnih metrov delavnice, mora dobiti hitro gradbeno dovoljenje in poceni kredit. To mora država spodbujati. Če bi bil kdaj gospodarski minister, bi zahteval, da imajo vsi enake pogoje v državi. Johann in Janez. Tu smo naredili premalo, preveč je administracije in premalo angažiranosti za naša, slovenska podjetja.

Takšno stanje bi na globalni ravni še bolj zakoličila Ceta, sporazum, ki preferira korporacije in njihove dobičke na račun ljudi. Pretekli teden jo je potrdil evropski parlament. Vaša Tanja Fajon je glasovala proti sporazumu, kakšno pa je mnenje v SD?

Evropa je brezcarinska cona, želeli smo si, da ni več meja. Ceta je dogovor s Kanado, eno najbolj zelenih držav na svetu. Kanada tudi ne izkorišča svojih ljudi, kot na primer Kitajska. V stranki se bomo o tem še  pogovorili. Če bi me danes vprašali, bi glasoval za ta dogovor. Sem pa se pripravljen prilagoditi stranki. Glasovanje Fajonove pa vidim kot rezultat vseh dilem, ki jih tudi Ceta ima.

Ključni problem je verjetno mehanizem ICS prek katerega lahko korporacije tožijo države, če je ogrožen njihov dobiček.

Ko smo Socialni demokrati pri sprejemi protitobačnega zakona opozorili na morebitne tožbe smo bili označeni za zlobirane,  čeprav smo povedali, da lahko v posebnem zakonu pravila glede škatlice cigaret določimo že prej. Verjetno je pametno, da pri Ceti sodelujemo z Evropo, čeprav je res, da bi se včasih morali tudi Evropi postaviti po robu.

Kako komentirate Trumpove prve poteze?

Gre za populista, v tem trenutku se ne strinjam niti z eno njegovo potezo. Vendar  je dosleden. Vse to je obljubljal pred volitvami. Vsi pa smo mislili, da ga bo administracija omejila, ko bo prišel do ovalne pisarne. Tega zenkrat ne kaže. Gre svojo pot in malo se bojim njegovih odločitev…

Vprašanje glede Melanijinih staršev, ste se po Trumpovi izvolitvi kaj pogovarjali z Amalijo in Viktorjem Knavs? Pisali smo že o temu, da ste družinski prijatelji.

Po volitvah sem bil pred inavguracijo v stiku z  očetom Melanie, Viktorjem, ko je ta prišel v Slovenijo. Po pogovoru z njim sem ugotovil, da so odnosi ostali isti, kljub temu, da sam nimam več očeta in mame preko katerih sem ga spoznal. Cenim, da je ostal isti kot prej. Vsej družini želim vse najboljše. Vem pa da jim ni vse lepo in prijazno. Včasih je sicer lepo biti v “zlatih kletkah”, toda na dolgi rok takšno življenje ni najboljše. Upam, da bodo zdržali ta pritisk in bodo za Slovenijo naredili, kar se da, ko bo kakšna priložnost.

Omenja se tudi možnost odmevnega srečanja med Trumpom in Putinom v Ljubljani, tu bi gotovo lahko priskočili na pomoč.

Bil sem na kosilu s Putinom v Rusiji in tam je bilo govora o tem obisku. Predsednik ruske federacije je bil temu naklonjen. Verjamem, da bo naklonjenost prišla tudi s strani ameriške administracije, predvsem predsednika. Enkrat smo že imeli takšno srečanje. Sedaj so pričakovanja še večja.

Ste tudi predsednik Skupine prijateljstva DZ z Rusijo, kako komentirate dejstvo, da bi po Gallupovi anketi večina Slovencev v primeru vojaške ogroženosti raje videla pomoč s strani Rusije kot Nata?

Upam, da do te situacije sicer ne bo nikdar prišlo. Je pa zaradi akcij Nata v zadnjih 15 letih prišlo do tega, da javnost vidi nekatere odločitve kot slabe. Sami pa smo tudi slovanski narod z dolgo tradicijo sodelovanja z Rusijo. Prav tako smo gospodarsko bolj vezani na njih. Zato se ne čudim tej anketi.

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: “Če se je lahko sprejel poseben zakon za Magno Steyr, se lahko tudi zakon za reševanje podjetja Cimos in delovnih mest.”

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je odzval na vse večje težave podjetja Cimos, od nakupa katerega je svoj odstop napovedal italijanski sklad Palladio Finanziaria. “Dovolj je bilo govora o politični odgovornosti takrat, ko se pojavijo komplikacije. Vsi se obračamo na korporativno, neodvisno upravljanje, pa vidimo, kam nas je to pripeljalo,” je bil jasen Han ob novinarskem vprašanju politične odgovornosti glede nastale situacije.

Po njegovem mnenju mora krmilo v roke vzeti vlada ter s tem prevzeti odgovornost za reševanje več kot 4000 delovnih mest, od tega 1800 v Kopru, 800 v Mariboru, 300 v Vuzenici in kopico podjetij, vezanih na Cimos. Han je ob tem izrazil pričakovanje, da politika pomaga podjetju. “Če smo lahko sprejeli poseben zakon za Magno Steyr, verjemam, da lahko tudi zakon za reševanje Cimosa in delovnih mest v Sloveniji,” je poudaril Han.

Han je povedal, da je to razlog njegovega poziva koaliciji, da se nemudoma sestane in najde rešitev, ki bo Cimos obvarovala pred stečajem in izgubo delovnih mest, ne glede na to, kaj poreče Evropa zaradi t.i. državnih pomoči. Ob tem je Han spomnil na ukrep nemške vlade, ki je kupila podjetje Opel v težavah ter ga s tem tudi rešila.

Matjaž Han v izjavi za medije

Han: Za širšo razpravo o zakonu o zdravstvenem varstvu za zdaj premalo pripravljenega

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju koalicije z zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, na katerem je ministrica predstavila predloge sprememb na področju zdravstva, povedal, da je ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, v izhodiščih. Po njegovi oceni je potrebna širša razprava in pogovor o tem, da bo v zdravstvo verjetno treba dati več denarja, a je za zdaj za to razpravo premalo pripravljenega. “Nič takega se ni zgodilo, da bo jutri kaj boljše,” je po srečanju povedal Han. Po njegovih ocenah ne gre za katastrofo, pač pa za realno oceno. Spomnil je, da so pogovori o teh vprašanjih že vrsto let v politiki enaki.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti gre po mnenju SD v pravo smer, dva danes predstavljena zakona pa nista reformna. Pri ključnemu, to je zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, pa je veliko vprašanj, na katere po Hanovih besedah ne bodo mogli še odgovoriti, pač pa je potreben dogovor družbenih skupin. “Da lahko gremo v takšno iskreno razpravo, pa imamo zdaj premalo napisanega,” je pojasnil Han. Spomnil je, da so v koalicijskem sporazumu dorekli ukinitev dopolnilnega zavarovanja, o čemer so se danes tudi pogovarjali. Odprli pa so tudi vprašanje, kako za to dobiti dodaten denar.

“Iskreno moramo priti pred ljudi in reči, da se v zdravstveno blagajno zlije premalo denarja in potrebujemo večji prispevek,” je povedal vodja poslancev SD. Prav tako se morajo po njegovih besedah dogovoriti, da denar, ki ga imajo, ne bo odtekal v zasebne žepe. “Sem eden od poslancev in eden od vodij poslanskih skupin, ki se trudimo, da ne bomo zavirali tam, kjer ni treba. A moramo dobiti nekaj na mizo, potrebujemo številke,” je poudaril Han. Po njegovih besedah se morata uskladiti finančni in zdravstveni resor.

Predsednik SD Dejan Židan je še pred srečanjem izrazil pričakovanje, da bo zdravstvena ministrica predstavila projekt skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu. Han pa je po srečanju na vprašanje, ali je to storila, odgovoril z besedami, da saj to določa že sporazum vlade z zdravniškim sindikatom FIDES. Tako namreč trdijo na ministrstvu, medtem ko v SD sporazuma ne podpiramo. Vodja poslanske skupine SD je sicer dejal, da po srečanju z ministrico niti niso toliko razočarani. “12. decembra ne bo padel neznani leteči predmet,” je dejal Han in s tem opomnil na zavezo ministrice, da bo do 12. decembra v javno razpravo dala zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Matjaž Han in Dejan Židan

Židan: V SD vztrajamo pri nesprejemljivosti sporazuma s FIDES-om in poudarjamo odgovornost ministrice za zdravje

“Socialni demokrati vztrajamo, da parafiran sporazum vlade s sindikatom FIDES ni sprejemljiv, in ga na vladi ne bomo podprli,” je danes v DZ poudaril predsednik SD in minister mag. Dejan Židan. Ali bi morala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc oditi s položaja, mora po besedah prvaka SD Dejana Židana oceniti premier Miro Cerar, ki “se je postavil na njeno stran”. To po Židanovem mnenju ni pravilno. “Socialni demokrati bomo naredili vse, da se bodo izhodišča, ki so bila v ponedeljek na koaliciji dogovorjena glede pogovorov s sindikati, tudi uveljavila,” je povedal Židan v izjavi ob seji v DZ, na kateri razpravljajo o interpelaciji zoper vlado. “Po našem mnenju je to edina možnost, da v Sloveniji ohranimo socialni mir, tako bomo Socialni demokrati namreč delovali znotraj vlade in DZ,” je še pojasnil predsednik SD.

Židan je ob tem poudaril, da bo večino odločitev treba speljati skozi DZ. Po njegovi oceni morajo sprejeti kar nekaj pomembnih odločitev, da zagotovijo vzdržni proračun za naslednje leto, ki zaradi ustavitve pogajanj s socialnimi partnerji javnega sektorja v tem trenutku ni rešen. “Odgovornost ministrice in tistih, ki jo podpirajo, da so pogajanja zastala, je izjemna,” je poudaril Židan. Po njegovih navedbah je ministrica v ponedeljek dobila zelo jasne usmeritve, kot so, da je treba maksimalno omogočiti vstop mladih zdravnikov v zdravstveni sistem in izpeljati enkratni projekt, ki bo učinkovito zmanjšal čakalne vrste. Ministrica je dobila tudi zelo jasno navodilo, “da v nobenem primeru nikjer ne sme poseči v enotni plačni sistem”.

“Sporazum, ki je trenutno parafiran, je po našem mnenju odstop od dogovora v ponedeljek na koalicijskem vrhu,” je opozoril Židan in dodal, da takšen sporazum po našem mnenju omogoča privatizacijo slovenskega zdravstva. Med drugim je Židan navedel, da sporazum dovoli nagrajevanje izven plačnega sistema, napoveduje pošiljanje zakonov v DZ samo z mnenjem in ne soglasjem javnega sektorja, po novem pa zdravnik tudi ne bo več potreboval soglasja, da bo delal v drugem javnem zavodu. Na novinarsko vprašanje, ali ministrica za zdravje še uživa zaupanje SD, Židan ni odgovoril konkretno, je pa spomnil na obljube ministrice, ki jih mora izpolniti do konca leta. Ena bolj pomembnih je krepitev javnega zdravstva, ločitev javnega in zasebnega in da bodo vloženi zakonodajni predlogi do konca leta. Židan je opozoril, da bo konec leta kmalu in “rad bi verjel”, da bo ministrica svojo obljubo tudi držala.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se je glede sporazuma s sindikatom FIDES vprašal, kaj je naredil minister za javno upravo Koprivnikar, ki je imel nalogo, da se uskladi “s 160.000 ljudmi, pa mu to ni uspelo”. “Verjetno je močnejša figura v SMC Kolar Celarčeva, ampak mi ta trenutek v državi nimamo socialnega miru,” je opozoril Han. Ob tem je spomnil na izjavo ministrstva za finance, da za izpolnitev dogovora z zdravniki ne bo šel denar iz državnega proračuna, pač pa iz zdravstvene blagajne. A to po njegovem mnenju pomeni, da bomo iz slednje manj denarja porabili za operacije. Židan in Han nista konkretno odgovorila na vprašanje, kaj bi pomenilo za trdnost koalicije in usodo ministrice, če bo SMC brez koalicijskih partneric na vladi podprla sporazum s FIDES-om. Židan tudi težko verjame, da bo vlada lahko sprejela sporazum, ki pomeni razkol z vsemi sindikati in kaže, da se rešuje status zdravnikov. “Vlada se ne more opredeliti tako, da bo reševala status ene skupine, pač pa, da bo reševala status bolnikov,” je poudaril Židan.

Matjaž Han ob interpelaciji v DZ

Han: “V SD smo pri sestavi proračuna želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi.”

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k dopolnjenemu predlogu proračuna za leto 2018 je na seji Državnega zbora predstavil vodja poslancev SD Matjaž Han:

“Težko je predstaviti stališče poslanske skupine glede proračuna, ko se zavedam situacije, da je proračunski akt najbolj pomemben akt, ki ga spremlja koalicija in po drugi strani, ko nimamo dogovora s socialnimi partnerji in, ko imamo ta trenutek 300 milijonsko luknjo v proračunu. Pred sprejemom najpomembnejših dokumentov, ki bodo uokvirjali javnofinančno stanje proračunov za dve leti bi bilo pričakovati, da so najtežje proračunske naloge že za nami, ko se je v času težke gospodarske in finančne krize rezalo na vseh koncih in krajih. Ko so se prihodki v javno malho zmanjševali do te mere, da ni bilo nobenega manevrskega prostora, ki bi komurkoli omogočil tudi najmanjše pogajalsko izhodišče za boljšo finančno pozicijo.

Tako ni bilo za pričakovati, da bomo po dobrih dveh letih gospodarske rasti pred najtežjimi proračunskimi preizkušnjami, ko je ura že zdavnaj odbila dvanajst. Žal pa se vladni pogajalci in sindikati javnega sektorja niso uspeli dogovoriti, v kolikšni meri oziroma oz. na kakšen način se bodo v prihodnjih letih sproščali varčevalni ukrepi, ki so jih najbolj občutili ravno javni uslužbenci z najnižjimi dohodki. Ker vladi ni uspelo zapreti teh proračunski postavk, smo danes soočeni s proračunsko luknjo. Lahko se slepomišimo, lahko govorimo o postavkah, lahko govorimo o čolnih, kako moramo vsi skupaj veslati, dejstvo pa je, da bo problem nastal, če ne bomo uspeli sprejeti interventni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov v teh naslednjih dneh.

Socialni demokrati smo pri sestavi proračunskih dokumentih in razpravi o teh želeli poudariti, da moramo minimalne možnosti za manevriranje, ki jih nudi gospodarska rast, dati v korist ljudi. To je možno le na način, da proračun v večji meri kot doslej upošteva širši socialni dialog, da ta manevrski prostor skupaj napolnimo z neko možnostjo za rast, posledično pa tudi sami generiramo še bolj trdne temelje pri nadaljnjih pogovorih o prepotrebnih reformah. S takim zaupanjem bomo lahko naredili nekaj dobrega, da bomo popravili tisto enostransko zavezo ali pa odvzeto zavezo, ki smo jo odvzeli tudi javnemu sektorju.

Sam se zavedam, da ni produktivno, da se ta seja danes izrodi v iskanje dežurnega krivca kdo je bolj oziroma kdo je manj kriv, da se sindikati javnega sektorja in vladni pogajalci niso dogovorili. Zavedam se, da je za takšen dogovor vedno potrebna dobra volja, realna ocena in pa tudi odgovornost do države. To velja tako za vlado kot tudi za javni sektor. Vem pa tudi, da je okvir v proračunu za naslednji dve leti nastavljen ustrezno. Imamo možnost in priložnost, da v še večji meri spodbujamo pozitivne kazalnike, ki smo si jih priborili sami.

Dejstvo je, da se nam zmanjšuje brezposelnost, dejstvo je, da imamo stabilno gospodarsko rast, ta moment največjo v evropski skupini in da imamo tudi možnost večjega investiranja, kot v prihodnosti. Čeprav vemo, da smo vsi skupaj okvirjeni s tako imenovanim fiskalnim pravilom, da imamo sprejet nacionalni reformni program in da imamo tudi druge zaveze do raznih evropskih in tudi drugih sistemov. Danes pa menim, da ni čas, ko te zaveze postanejo edino in zveličavno zato, da se bomo lahko na ta dokument uprli. Še enkrat, potreben bo dogovor, tudi v teh urah, če temu tako rečem.

Proračun bomo ta moment v poslanski skupini SD podprli, in upali, da bo prišlo do dogovora med vlado in sindikati. Zavedam se, da bo v primeru nedogovora med vlado in sindikati narediti poslanski interventni zakon, ampak takrat se bomo mogoče se pogajali nekateri drugi. Zavedamo se, da bomo proračun zaprli poslanci. Zaenkrat pa Poslanska skupina Socialnih demokratov ta proračun v teh okvirjih podpira.”

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD