Prispevki

Židan: “Socialni demokrati menimo, da naj bodo volitve čim prej, saj Slovenija potrebuje stabilnost in vlado s polnimi pooblastili.”

Socialni demokrati se po odstopu predsednika vlade zavzemamo za čimprejšnje volitve, saj je v korist države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili. Predsednik stranke mag. Dejan Židan je podprl predlog o predčasnih volitvah v drugi polovici maja. V času do volitev pa je po besedah vodje Poslanske skupine SD Matjaža Hana potrebna preudarnost.

Kot je v izjavi za medije, na kateri so ga spremljali tudi vidni predstavniki SD, pojasnil Židan, bodo sedanjima koalicijskima partnericama predlagali tri stvari. “Predlagali bomo, da se do prihoda nove vlade vzdržijo kadrovskih potez in to odgovornost prepustijo naslednji vladi in da se učinkovito pogajajo o evropskem proračunu, pri čemer pogajalska izhodišča zaradi večje legitimnosti usklajujejo z vsemi parlamentarnimi strankami,” je napovedal Židan.

Kot tretjo stvar pa je Židan navedel, da bodo aktualni vladi predlagali, da poskrbi “za trenutno največjo družbeno neenakost, torej da učinkovito ukrepa proti dolgim čakalnim vrstam v zdravstvu”. Ob tem je spomnil, da so v času, ko je vlado vodil Borut Pahor in v državi ni bilo denarja, našli 50 milijonov evrov, da so “učinkovito posegli v problematiko 160.000 ljudi v čakalnih vrstah”. Po njegovih besedah bi se podoben program dalo izpeljati tudi do naslednjih volitev oziroma oblikovanja naslednje vlade.

Kot je pojasnil Židan, je vodstvo stranke analiziralo situacijo po odstopu predsednika vlade, razpravljalo pa je tudi o našem cilju. “Naš cilj je, da je tudi naslednja vlada leva ali levosredinska, saj mislimo, da desne vlade dokazljivo delajo državljankam in državljanom v Sloveniji škodo,” je dejal Židan.

Na premierjeve očitke do obeh koalicijskih partneric je Židan odgovoril, da v SD o svojih partnericah ne želimo govoriti s težkimi besedami, saj vemo, da je “koalicijski dialog treba znati voditi in spoštovati”. “Tudi v sedanjih koalicijskih partnericah vidimo morebitne bodoče partnerje za novo koalicijo,” je pojasnil. Prav tako po njegovih besedah ne Socialni demokrati ne bomo tisti, ki bomo “s težkimi besedami odganjali volivke in volivce na drugo stran političnega polja ali jih prepričevali, da se volitev ne udeležijo”.

Han je v izjavi novinarjem ponovil, da kot koalicijski partnerji čutijo soodgovornost za razmere. A je po njegovih besedah prav, da se jih omenja tudi v primerih, ko se vlado hvali, denimo pri zniževanju brezposelnosti in gospodarski rasti. “Vsak je za nekaj kriv in vsak je za nekaj zaslužen,” je poudaril Han.

“Kazanje s prstom na koalicijske partnerje razumem kot predvolilno gesto. A v tem času je čustva treba dati na stran,” je Han odgovoril na Cerarjeve očitke koalicijskim partnerjem. Po njegovih besedah se je sicer premier verjetno odločil za odstop tudi zato, ker je bil razočaran nad nekaterimi, verjetno tudi svojimi, odločitvami v vladi. Spomnil je, da dva velika projekta nista uresničena, to sta zdravstvena reforma in drugi tir.

Po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid referenduma o zakonu o drugem tiru in je bila to kaplja čez rob, ki je botrovala Cerarjevemu odstopu, je Han ponovil stališče, da ta vlada tega projekta ne bo izpeljala. Zato ga je treba prepustiti novi vladi, ki bo imela glede tega svojo idejo. “V tem primeru obstoječi zakon o drugem tiru ni več potreben,” je ocenil vodja poslancev SD.

Židan pa je na vprašanje, ali lahko situacijo z drugim tirom v Sloveniji izkoristi Hrvaška, tako da preusmeri promet na pristanišče v Reki, odgovoril, da Luka Koper dobro deluje in se hitro razvija. Zapleti okoli izgradnje drugega tira po njegovih besedah ne pomenijo, da ga ne bo, ampak da je treba razmisliti, ali bi bila financiranje in način izgradnje nekoliko drugačna.

Glede projektov, ki državo čakajo do novih volitev, je Han izpostavil, da je potrebna preudarnost, predvsem pa da morajo stranke gledati na ljudi in iti na volitve z realnimi obljubami.

Spomnil je na arbitražo, pri čemer se je s Hrvati in Evropsko komisijo treba pogovarjati, ter na problem okoli NLB. “Vse ostalo lahko mesec ali mesec in pol počaka,” je prepričan Han.

Težavam v javnem sektorju pa se po Hanovih navedbah ne bodo mogli izogniti. “A sedanja vlada ne more skleniti dogovora s sindikati, pač pa je treba to preložiti na prihodnjo vlado,” je še dodal.

Matjaž Han predsedniku vlade zastavil vprašanje o načrtih Vlade RS za višanje plač zaposlenih v Sloveniji

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na seji Državnega zbora, ki se je začela z vprašanji predsedniku vlade, na dr. Mira Cerarja naslovil poslansko vprašanje v zvezi z ukrepi Vlade RS glede višanja plač v javnem in zasebnem sektorju. Matjaž Han je spomnil na burne polemike preteklega tedna o predlogu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak o dvigu minimalne plače za 4,7%, kar je po njegovih besedah edini pravi in odgovoren ukrep. “Seveda so se pojavili očitki, da bo nova raven minimalne plače predstavljala približek k povprečni plači, vendar Socialni demokrati menimo, da problem ni v višini minimalne plače, temveč v dejstvu, da je povprečna plača v Sloveniji prenizka,” je dodal Han.

Poudaril je, da dve tretjini zaposlenih v državi prejema plačo nižjo kot od povprečne, torej med 600 in 1.050 evri. Od dejstvu, da je po podatkih Finančne uprave Slovenija letošnje leto pobrala za 920 milijonov evrov več denarja, gospodarstvo pa beleži 3,2 milijardi čistega dobička se Han čudi problemom ob predlogu dviga minimalne plače. “Dobri kazalniki botrujejo tudi napovedanim stavkam zaposlenih v javnem sektorju, zadnjih osem let so se odpovedovali plačam, zato, da je država izšla iz krize,” je poudaril vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Poleg tistih, ki prejemajo minimalno plačo pa je izpostavil tudi zaposlene, ki prejemajo znesek med minimalno in povprečno plačo, tako v javnem kot zasebnem sektorju. V sled povedanega je Han predsedniku vlade zastavil vprašanje o načrtovanih ukrepih vlade do konca mandata za izboljšanje neto plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Premier Cerar je zatrdil, da so se neto plače vsa leta dela te vlade zviševale, predvsem preko davčnih razbremenitev. Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače je ocenil, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi “lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije”. Zato se strinja, da se ta uskladitev postavi na višji ravni, pri čemer pa je treba upoštevati socialni in ekonomski kriterij – torej tudi interese gospodarstva. Opozoril je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.

Židan in Costa na srečanju v Ljubljani o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialno demokracijo

Predsednik SD in podpredsednik vlade mag. Dejan Židan se je skupaj z ministrico za delo dr. Anjo Kopač Mrak in vodjo Poslanske skupine SD Matjažem Hanom v Ljubljani sestal s portugalskim predsednikov vlade Antoniom Costo, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji. Pogovor je med drugim potekal o aktualnih evropskih zadevah kot tudi o krepitvi sodelovanja med slovensko in portugalsko socialdemokracijo, ki jo vodi premier Costa.

Portugalska je pod vodstvom socialdemokratske vlade Antonia Coste postala bolj uspešna država. “Portugalska se je odpravljanja posledic krize lotila na izviren, uspešen in socialdemokratski način,” je po srečanju poudaril predsednik SD Židan. “S socialdemokratskimi progresivnimi ukrepi je zmogla zvišati pokojnine in plače ter znižati primanjkljaj. To je socialna demokracija v praksi. Če je to zmogla Portugalska, zmore to tudi Slovenija,” je dodal Židan.

Židan in Costa sta izrazila zadovoljstvo, da sta obe državi izšli iz gospodarske krize. Predsednik portugalske vlade je dejal, da je njegova država za to, da po 15 letih znova beleži gospodarsko rast, sprejela potrebne reforme. Ob tem je izrazil upanje na reforme tudi v območju evra, in sicer takšne, ki bi zmanjševale razlike med članicami, ne povečevale.

Kopač Mrak in Costa

Ministrica Kopač Mrak pa je po pogovoru poudarila, da imamo Socialni demokrati, skupaj z našimi evropskimi zavezništvi, prave odgovore na izzive v prihodnosti. Po njenem mnenju je ravno Portugalska na čelu s Costo dokaz, da so prava alternativa politiki zategovanja pasu kakovostna delovna mesta, močna socialna zaščita in več pravic delavcev.

Sloveniji in Portugalski je skupno tudi, da bosta leta 2021 predsedovali Svetu EU – Portugalska v prvi, Slovenija v drugi polovici leta. Na to se državi že pripravljata s povezovanjem med ministrstvi. Portugalski premier Costa je ob tem spomnil, da sta Slovenija in Portugalska EU druga za drugo predsedovali že v letih 2007 in 2008. Kot pomemben dosežek portugalskega predsedovanja je izpostavil širitev Schengna konec leta 2007, ko je članica tega območja postala tudi Slovenija.

Dejan Židan in Antonio Costa

Slovenija in Portugalska imata na trenutne izzive, s katerimi se sooča Evropska unija, zelo podobne poglede. Glede prihodnosti Evropske unije se oboji zavzemamo za čvrsto, enotno in trdno Evropo, kjer se spoštuje vladavina prava. Po besedah portugalskega premierja Coste je bistveno, da v EU spoštujemo temeljne vrednote, kot so svoboda, demokracija, spoštovanje sporazumov in pravna država.

Glede financ pa je po besedah portugalskega premierja potrebno zadržati politiko, ki ustvarja identiteto EU, a obenem imeti novo vizijo, s katero bi obvladali sedanje težave, kot so denimo podnebne spremembe. “Potrebujemo solidno gospodarstvo in solidne temelje, da bomo lahko odgovorili na izzive obrambe, varnosti, gospodarstva in migracij,” je ob tem poudaril Costa. Portugalska ima med članicami unije eno od najbolj odprtih migracijskih politik. “Že dolgo živimo z različnimi kulturami in to nas je obogatilo,” je poudaril Costa. Portugalski premier je prepričan, da EU glede migracij potrebuje skupno vizijo.

Matjaž Han: “Ko se dvignejo plače zdravnikom in direktorjem, ni nobenih pripomb, ob predlogu za povišanje minimalne plače pa takoj nasprotovanje.”

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han se je za medije odzval na očitke glede predloga za dvig minimalne plače za 4, 7%. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je namreč predlog predstavila javnosti in pojasnila, da je poleg inflacije upoštevala tudi gibanja v minulih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.

Matjaž Han je ob navedbah ministrice za finance Mateje Vraničar Erman, da “predlog ne opravičuje številk, ki bi lahko utemeljevale dvig minimalne plače”, izrazil začudenje, “ko se dvignejo plače zdravnikom, direktorjem in vsem, ki dobro živijo, nisem slišal nobenih pripomb”. Ob tem ga čudi takšen »halo« glede predloga povečanja minimalne plače, “da tisti, ki že tako ali tako iz meseca v mesec težko preživijo, za svoje delo dobijo 638 evrov”.

Han pričakuje, da se bo glede predloga uspešno dogovorilo na Ekonomsko-socialnem svetu in da vlada temu ne bo nasprotovala. Izpostavil je, da je kritika ministrice tako vedno prisotna, “ko se nekaj naredi ali pa ne naredi”, vedno so očitki. Na pripombo poslanke iz vrsto koalicije, da ta dvig ne bo odpravil problema števila prejemnikov minimalne plače, je vodja poslanske skupine SD odgovaril, da so za to drugi prijemi.

Glede t.i. predvolilnih bombončkov, med te naj bi po navedbah nekaterih sodil tudi ta ukrep, pa je Han poudaril, “da so interpretacije vedno takšne in drugačne, vse kar sedaj naredimo je predvolilno in če bodo za to ljudje dobili nekaj več v svoje denarnice se tega očitka ne bojim”. “Vsi so imeli priložnost prevzeti ta težak resor, pa smo tedaj Socialni demokrati ostali sami,” je bil kritičen Han tudi glede ostalih stalnih kritik ministrice. Slednja je po prepričanju Hana vrhunska ministrica, “ki obvladuje ta zahteven resor in ga dela bolj življenjskega”.

Vodja PS SD se je v izjavi za medije dotaknil tudi minulega sestanka koalicije na temo sindikalnih zahtev in povedal, da bo vlada imenovala pogajalsko skupino, pri kateri Han upa, da bo uspešnejša od predhodne. “Usklajevanju glede demografskega sklada pa se bo dalo še dodatno priložnost, da se zbližajo stališča DeSUS in SMC, ki so med seboj konceptualno nasprotna,” je povedal Han.

Matjaž Han: “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava!” 

Državni zbor je s potrebno dvotretjinsko večino navzočih poslank in poslancev izglasoval Predlog za začetek postopka za dopolnitev Ustave Republike Slovenije glede financiranja javnega osnovnega šolstva. Socialni demokrati pozdravljamo odločitev poslank in poslancev za nadaljevanje postopka spremembe oziroma dopolnitve Ustave, da se kakovost in dostopnost javnega osnovnega šolstva uredi ter zaščiti z najvišjim pravnim aktom. Po našem prepričanju gre za potreben korak, da se javno osnovno šolstvo zaščiti pred siromašenjem javnega na račun zasebnega.

“Slovenska javna šola je dobra šola, četudi ne idealna,” je v uvodni predstavitvi predlagatelja dopolnitve 57. člena Ustave poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han. Spomnil je na kakovost slovenskega osnovnega šolstva, ki jo prepoznajo tudi številne mednarodne organizacije, kazalniki katerih slovenskega šolarja postavljajo nad povprečje.

Ob tem je Han poudaril, da je “poglavitni cilj predloga za dopolnitev 57. člena Ustave, da se vsakomur, ne glede na njegov izhodiščni položaj ali položaj družine, zagotovi dostop do kakovostnega, avtonomnega in svetovnonazorsko nevtralnega osnovnošolskega izobraževanja”. Prav s tem se po njegovih besedah odpravlja tudi nejasnost, ki se je odrazila v različnosti mnenj Ustavnega sodišča glede vprašanja: ali in v kolikšnem obsegu naj se zasebno izobraževanje financira iz javnih sredstev.

“Socialni demokrati smo večkrat poudarili, da drugo, tokrat diametralno nasprotno stališče Ustavnega sodišča ni bilo vsebinsko v ničemer argumentirano, kar bi bilo ob tako radikalnem odmiku nujno. Ni nepomembno, da je Ustavno sodišče tudi tokrat prepustilo zakonodajalcu, da področje uredi sámo, četudi s spremembo Ustave. Poslanke in poslanci imamo torej ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ohranimo kvalitetno in zaščitimo javno šolstvo,” je bil jasen vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot prvopodpisani k predlogu zakona Matjaž Han je izrazil zadovoljstvo ob krepitvi spoznanja o pomenu javnega šolstva, ki se kaže tudi s podporo k sklepu za začetek dopolnitve Ustave, ki bi primarno javnofinančno skrb države za javno šolo opredelila kot posebej pomembno normo, zapisano v najvišjem pravnem aktu. “Šola je zakon, javna šola pa naj postane ustava,” je ob tem izpostavil Han. Na očitke o ideološkosti vprašanja pa je Han odgovoril, da je idejni motiv Socialnih demokratov ob tej pobudi socialna država, da se poskrbi za ljudi na najboljši možen način.

“Nas zanima socialna država, za katero je ključen obseg javnih storitev, ki jih nudi posamezniku, vse to z namenom, da zagotovi okolje, kjer lahko posameznik na najboljši način razvije svoje potenciale ter tako postane dragocen člen družin in tudi družbe nasploh,” je izpostavil Han. “Ne pozabimo na pomembno kompenzacijsko vlogo sistema vzgoje in izobraževanja, katere cilj je nadoknaditi zaostanke, ki so posledica različnih, večinoma socialnih izhodišč,” je še poudaril vodja Poslanske skupine SD.

Han odločitev za javno šolo vidi kot odločitev za prihodnost te države, ki jo mora Državni zbor sprejeti kot avtonomna institucija, imuna na različne partikularne interese predstavnikov družbeno vplivnejših skupin, saj smo Socialni demokrati prepričani, da mora biti dostop do kakovostne javne izobrazbe pravica vseh, ne glede na njihove socialne položaje.

“V zaključku ponavljam stališče, da moramo iskati poti, kako krepiti javno šolstvo, da bo lahko v sistemu, kjer žal vse bolj očitno prevladuje tudi trženjska logika, vsak otrok imel možnost, da pride do kakovostne izobrazbe in razvije vse svoje sposobnosti na način, kot najbolje zmore,” je stališče za dopolnitev Ustave povzel vodja poslancev SD Matjaž Han.

Han o proračunu za leti 2018 in 2019: »Za Socialne demokrate ni pomembno samo kolikšna bo rast, še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi.«

“Pričakovanja državljanov ob višji rasti so upravičeno visoka in dolžni smo jih uresničiti,” je poudaril vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han na seji DZ, kjer so razpravljali o predlogih proračuna za leti 2018 in 2019. Hkrati je Han opozoril na v ustavo zapisano fiskalno pravilo, ki od naše države zahteva postopno uravnoteženje javnih financ. Kdor želi drugačen proračun, bo moral zato po njegovih besedah predlagati enostavno izvedljiv način, kako naj to dosežemo. Han se je strinjal, da bi morali marsikateremu področju nameniti več denarja, denimo za odpravljanje revščine in za investicije v šolstvu. “Vsi imajo veliko želja, a tudi takrat, ko je denarja nekaj več, je treba znati manevrirati med željami in dobro je imeti presežek,” je še povedal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do predloga proračuna za leti 2018 in 2019:

»Menim, da smo pred obravnavo najpomembnejših in za to vlado sklepnih finančnih dokumentov – proračunov za leta 2018 in 2019. Zakaj nepomembnejših? Ker se je brez nekih nepotrebnih političnih potenc treba prav pri sprejemu proračunov zavedati, da tu besede, pričakovanja, namere ali neke floskule odpadejo, ker gre za denar, številke in eksaktne okvirje. Od teh pa bo ali pa ne bodo uresničeni programski okvirji te vlade, še več, od njih so bolj kot si lahko predstavljamo, odvisna kvaliteta življenja naših državljank in državljanov. Pričakovanja teh so ob napovedih gospodarske rasti upravičeno visoka in ta pričakovanja ne da moramo, temveč smo jih dolžni upravičiti, če vemo, da so ravno proračuni kriznih, sušnih let, zategovali tam, kjer so to najbolj občutili ljudje.

Cilja te vlade ob nastopu mandata sta bila dva: stabilnost – politična in finančna – ter spodbujanje gospodarske rasti. V tem je bila do sedaj uspešna. Tudi s tem predlogom proračuna, kot je jasno razvidno iz proračunskega memoranduma, vztraja pri fiskalni konsolidaciji in spodbujanju gospodarske rasti. Vlada je torej uspešna pri dveh ciljih, ki si ju je zastavila in pri njiju namerava vztrajati.

Večina se bo strinjala, da brez trdnih financ in zdrave gospodarske rasti ostalo tudi ni mogoče. To drži. Če država ne obvladuje svojih finančnih virov in izdatkov, nima orodij za delovanje. Če ne vlaga tako, da bi gospodarstvo lahko raslo in se razvijalo, zanemarja svoje temeljno poslanstvo. Ko pa je ta temeljni red vzpostavljen, imamo pravico in dolžnost pogledati tudi dlje od naslednjih volitev in razmišljati tudi izven okvirov bruseljsko-birokratske mantre o “stabilnosti in rasti”.

Zdi se, da vsa Evropa razmišlja o tem dvojem – in samo o tem dvojem. Da je zanju pripravljena žrtvovati marsikaj. Seveda sta stabilnost in gospodarska rast pomembni, ker sta predpogoj. Pozablja pa se na vprašanje: čemu služita stabilnost in rast? Sta to končna cilja – kot menijo “finančni trgi”, Evropska komisija, mednarodni bančniki in kapitalske elite – ali pa gre za sredstvi, ki morata biti uporabljeni v korist ljudi?

Socialni demokrati verjamemo v drugo možnost. Zato bomo vedno poudarjali pomen stabilnosti in rasti; a bomo hkrati vedno opozarjali: rast in stabilnost potrebujemo zaradi ljudi in ne obratno!

Finančna stabilnost za nas pomeni, da ima država zadostne vire za izvajanje svojih nalog; da ne le obstaja, temveč tudi ukrepa. Da lahko sprejema odločitve suvereno in brez diktata. Država tudi s tem proračunom znižuje svoj dolg in po dolgih letih ustvarja celo presežek; a ne smemo pozabiti, zakaj je tako: ker smo morali sprejeti stroge omejitve fiskalnega pravila, ki od države terjajo, da vse podredi izravnanemu proračunu in nizkemu državnemu dolgu. To so okoliščine mimo katerih ne moremo. Zato za ta proračun kot tudi za naslednje velja: če bi želeli, da se od tega predloga bistveno razlikuje, bo treba spreminjati način, kako država deluje in dosega cilje. Kdorkoli želi bistveno drugačen proračun, mora predlagati tudi izvedljiv način, kako naj to dosežemo.

Rast gospodarske aktivnosti in ustvarjenega je seveda pomembna: smisel vsakega gospodarjenja je namreč v prihodnosti ustvariti več. Samo na takem pozitivnem odnosu je mogoče pričakovati, da bodo ljudje in podjetja pripravljeni delati in investirati, kupovati in prodajati. Naloga države je seveda, da ustvarja vse pogoje, da se to dogaja. Slovenija ne okreva več počasi in napovedi kažejo, da se bo to nadaljevalo. A ni vsaka rast tudi zdrava rast!

Zato za Socialne demokrate ni pomembno le, kolikšna bo rast; še pomembneje je, kakšna je in kdo ima od nje koristi! Če se del gospodarske rasti kaže v rasti cen stanovanj – navadni ljudje pa jih ne morejo kupiti – potem to ni zdrava rast! Če morajo ljudje plačevati drage zdravstvene storitve zasebnikom, medtem ko se kakovostno javno zdravstvo duši v dolgovih in čakalnih vrstah, se to pozna na BDP, a težko bi kdorkoli trdil, da je to dobro za državo in njene ljudi. To so trendi, ki jih moramo opazovati. In zelo lahko jih je prezreti, če se odločiš opazovati samo cilje, ne pa tudi poti.

To seveda ne pomeni, da je gospodarska rast nepomembna; prav nasprotno. Vsaj dva razloga sta za to, da mora njeno vzpodbujanje ostati ena najvišjih prioritet te in bodočih vlad: prvi je dejstvo, da je bil krizni upad gospodarske aktivnosti tako velik, da se šele v tem času približujemo gospodarski aktivnosti iz leta 2008. Drugi pa je dejstvo, da je na gospodarsko rast – torej rast bruto domačega produkta – vezanih vrsta omejitev in zategovanj, ki so bile uvedene kot “protikrizni ukrepi”. Mnogi od njih so močno prizadeli ljudi; za nekatere od njih se je potrebno tudi pošteno vprašati, ali je bila njihova uvedba smiselna. A uzakonjeni so bili; njihova odprava pa je z zakonom vezana prav na gospodarsko rast. Zato se mora trend rasti nadaljevati. Ob zavedanju, da ima slovensko gospodarstvo še veliko rezerv v višji dodani vrednosti in povečanju obsega poslovanja in zaposlenosti, se torej ni bati, da bi ta ali katere od prihodnjih vlad odstopila od cilja spodbujanja gospodarske rasti.

Prihaja pa obdobje, ko bodo vlade deležne izjemnih pritiskov, da začnejo omejevati rast, predvsem tam, kjer ni zdrava in predstavlja tveganja napihovanja novih predkriznih balonov. A ne slepimo se: tistim, ki živijo v balonih, ni v interesu, da baloni počijo. Tistim, ki bi se radi okoristili, prav tako ne. Velik izziv za prihodnost torej ostaja: ohraniti stabilnost in spodbujati rast, a pri tem ne pozabiti dvojega: stabilnost služi temu, da se lahko v miru dogovorimo o potrebnih spremembah in sprejemamo suverene odločitve; rast pa nima smisla, če imajo od nje korist le nekateri. Če je bil cilj te vlade vzpostaviti stabilnost in vzpodbuditi rast, mora biti cilj naslednje, kako ohraniti rast in stabilnost ter poskrbeti, da imajo ljudje od njiju tudi korist.

Socialni demokrati menimo, da je proračun v skladu s cilji vlade o stabilnosti in rasti. Pozdravljamo, da se na skoraj vseh proračunskih področjih razpoložljiva sredstva povečujejo. Predvsem področja znanosti, varnosti, zdravja in infrastrukture bodo deležna več sredstev za ključne projekte, od katerih so mnogi vezani na delo ljudi in javnih uslužbencev, ki so s požrtvovalnim delom in vsem omejitvam navkljub vsa ta leta zagotavljali visoko raven javnih storitev za vse nas. To je usmeritev, ki jo pozdravljamo.

Prav tako smo zadovoljni, da smo Socialni demokrati uspeli izboriti odpravo nekaterih protikriznih ukrepov in omejitev, med njimi prav gotovo vrnitev otroških dodatkov za 45.000 družin v 7. in 8. dohodkovnem razredu. Namreč Socialni demokrati smo prepričani, da kljub temu, da govorimo o proračunu vlade, mora posamičen minister sprejeti odgovornost in znotraj svojega resorja poiskati rešitve v okvirjih danih omejitev; kar je ministrica dr. Anja Kopač Mrak v danih proračunskih zmožnostih opravila odlično.

Kaj nam še obeta proračun? V prihodnjih letih bo poleg redne uskladitve pokojnin izvedena tudi izredna v višini 1,1%; prav tako bodo vsi upokojenci prejeli letni dodatek. Morda nekoliko prezrto, a izjemno pomembno je dejstvo, da se postopoma odpravlja splošna prepoved zaposlovanja v javnem sektorju, ki že skoraj celo desetletje ob vseh obremenitvah ne sme nadomeščati delavcev, ki odhajajo. Brez ljudi tudi javnih storitev ne more biti, zato je odločitev – ki jo bo uzakonil Zakon o izvrševanju proračuna – za 0,7% povišanja kvote za zaposlovanje v javnem sektorju dobra in jo Socialnih demokrati pozdravljamo.

Tudi omejitve za občine postopoma popuščajo: v letih 2018 in 2019 je določena povprečnina v višini 551 oz. 558 EUR; povečuje se delež povratnih sredstev države za investicijske projekte občin. Tudi sredstva za občine se torej povečujejo, ne sicer toliko kot bi bile želje druge strani, a dovolj, da je mogoče tudi tokrat iz konflikta priti do dogovora.

Dolžni pa smo – ker gre za zadnji proračun v mandatu tega državnega zbora in ker stojimo pred pomembnimi odločitvami, ki nas vse čakajo v prihodnjih mesecih – pogledati tudi v prihodnost. Biti kritični do proračuna, do partnerjev in do sebe; povedati, kaj bi sami storili drugače in nenazadnje, kaj bomo storili drugače, če bomo za svojo alternativo deležni zaupanja.

Kljub temu, pa se tudi ta proračun ne more izogniti nekaterim kritikam, tudi z naše strani. Menimo namreč, da je proračun premalo ambiciozen prav v delu, vezanem na zmanjševanje revščine in izključenosti. Prav na tem področju, za katerega odgovornost nosimo Socialni demokrati, ne zmoremo pridobiti podpore ključnih delov vlade za bolj ambiciozne korake. Ni namreč mogoče pričakovati le od enega resorja, da bo sam poskrbel za tako velik izziv, kot revščina, ki presega delokrog enega ministrstva. Ne moreš izvajati aktivnosti, če ni posluha za ideje in za to tudi ne namenjenih sredstev, o katerih odločajo drugi, z večjo politično močjo. Tu bi – če bi imeli dovolj moči – želeli bolj ambiciozne korake in več posluha za prioritete, ki so pomembne za ljudi.

Namreč ne samo od posamičnega ministra, odgovornost na celotni vladi je, da išče rešitve v okvirjih danih omejitev; za izvedbo ključnih reform, za zagotovitev stalnih virov financiranja nujno potrebnih aktivnosti… Namreč kot to vidimo tudi na primeru zdravstva, je najožji politični vrh vlade tisti edini, ki lahko narediti odločnejše premike, vendar morajo biti ti premiki – v nasprotju z dosedanjo prakso- hitri.

Socialni demokrati lahko trdimo, da smo v tem mandatu konstruktivno in z velikimi napori poskušali – z omejeno politično močjo, ki nam je dana – narediti to, kar je mogoče, da se učinki stabilnosti in rasti čimprej prenesejo do tistih, ki krize niso povzročili, so pa nosili levji delež njenih posledic in njene sanacije. V marsičem smo bili uspešni. Za kaj več očitno potrebujemo več politične moči, ki je lahko samo posledica zaupanja, da v dani situaciji dosežemo to kar je mogoče, namesto da bi prevrnili igralno ploščo in odnehali. Socialni demokrati odgovorno in po svojih najboljših močeh opravljamo svoje delo. Proračun je odraz skupnega delovanja vseh sil in mi ga podpiramo, ker je v tem trenutku v okviru mogočega.

Mi pogrešamo predvsem več razumevanja za potrebe ljudi in manj trmastega uradniškega vztrajanja, da se nekaj ne da. Več posluha za morda majhne, a konkretne projekte, ki bi z majhno investicijo lahko hitro prinesli nekajkratne rezultate.

Kot rečeno pa menimo, da je še precej rezerve pri investicijah, če se lahko tako izrazim v ljudi in v infrastrukturo. Investicije na tista področja, kjer jih ne le potrebujemo, temveč se državi celo izplačajo. S skrbjo za zdravje ljudi, za njihovo zmožnost za delo in vključenost v družbo. Pod črto, ljudje in vložek v njihov potencial in zadovoljstvo je največji garant za rast, razvoj in napredek. Pika. In tu si želimo še večjega preboja.

Tako mislim, da je danes naša naloga, naloga poslank in poslancev ter celotne vlade, da pogostokrat ozkogledo dojemanje proračuna, kot nekega eksaktnega popisa prihodkov in stroškov razširimo v zmožnost videnja proračuna kot najpomembnejšega ne samo političnega, temveč tudi razvojnega akta. Ta lahko ob dobrih nastavkih, če lahko rečem, pomeni hkrati varčevalni, investicijski in naložbeni načrt vlade, v nasprotnem pa lahko le obstane na ravni nekega bančnega spiska plusov in minusov, ki ga po navadi mesečno dobimo od banke. Socialni demokrati bomo tako oba proračuna podprli v pričakovanju, da ta ne obstane zgolj na ravni političnega, ali še več, neko zadnje finančno poročilo iztekajočega mandata, temveč novo poglavje , če želite postkriznega finančnega in gospodarskega stanja, ki bo odražalo ambicije v smeri večje osredotočenosti na naše državljanke in državljane.«

Matjaž Han
vodja Poslanske skupine SD

Han: “Velika večina poslank in poslancev je pritrdila naši nameri, da se odpravi del krivic pokojninske zakonodaje.”

Socialni demokrati pozdravljamo sprejem novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ), ki smo ga skupaj z DeSUS in v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vložili v parlamentarno proceduro. Namreč, večje število posameznikov, ki so zaupali v zakone in pravno državo, je bilo ob sprejemu nove pokojninske zakonodaje iz leta 2013 oškodovanih, ker se jim doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom (dokupom) v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štela na enak način kot po predhodni zakonodaji.

Na včerajšnji izredni seji Državnega zbora so poslanke in poslanci z veliko večino potrdili sprejem novele ZPIZ, ki odpravlja posledice ureditve veljavnega ZPIZ-2 v delu, ki se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti ZPIZ-2. Predlog novele določa novo ureditev upoštevanja pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31. 12. 2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upošteva kot pokojninska doba brez dokupa.

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov in prvopodpisani k noveli zakona Matjaž Han je v stališču poslanske skupine poudaril, da smo se Socialni demokrati ob podpori pokojninske reforme leta 2011 zavedali, da ta ni idealna, pa vendar je ob demografskih trendih takrat naredila korak v pravo smer. Kljub temu pa Socialni demokrati že dlje časa napovedujemo, da naš pokojninski sistem zavoljo večje pravičnosti potrebuje popravke. Ob zavedanju, da zavarovalniški princip našega pokojninskega in socialnega zavarovanja temeljni za zaupanju v pokojninski sistem, ki mora tudi v prihodnje graditi na medgeneracijski solidarnosti in vzajemnosti. Naloga države pa je jamčiti pravice in ščititi utemeljeno pričakovanje, da ne gre za enostransko breme ene generacije na račun druge.

Socialni demokrati smo se tako odločili za korak v smeri odprave teh krivic, ki jih je pokojninska reforma prinesla tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Pokojninska zakonodaja je vse do leta 2013 dopuščala, država pa s pravnim redom garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upoštevanje te dobe kot pokojninske, enakovredne drugim dobam. Pri tem je šlo povečini za brezposelne in tiste, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in starejše brezposelne, ki so bili nezaposljivi in so čakali na pokojnino. Ob prenekaterih dvomih glede sprejetih sprememb pa je treba poudariti, da te ne posegajo v sistem pokojninskega zavarovanja kot je bil dogovorjen med socialnimi partnerji z zadnjo pokojninsko reformo, prav tako se ne spreminjajo upokojitveni pogoji.

S predlogom samo zagotavljamo, da se tista doba, ki so jo ljudje pridobili s prostovoljnim vplačevanjem prispevkov in se je po starem zakonu štela za delovno dobo tudi pri izpolnjevanju pogojev po novem zakonu šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Novela prav tako uvaja spremembo na področju obračuna prispevkov za zagotavljanje socialne varnosti delavcem, ki jim delodajalci ne predložijo obračunov prispevkov za socialno varnost. Zanje se tako ohranja možnost pridobivanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem pa se zagotavlja njihova socialna varnost.

SD in DeSUS ter ZSSS z novelo za spremembe glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe

Poslanski skupini Socialnih demokratov ter DeSUS sta ob podpori in na predlog Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije vložili predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ta predvideva novo ureditev upoštevanja dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31.12.2012 pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri uveljavljanju pravic po ZPIZ-2 upošteva enako kot pokojninska doba brez dokupa.

Veljava ZPIZ-2 s 1.1.2013 je odvzela pravice delavcev, ki so se po poteku obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in si, da bi si zagotovili pravico do starostne pokojnine, sami plačevali prispevke z namenom ohranitve primernega obsega pravic v zvezi s starostno upokojitvijo. Ker pa na dan 31.12.2012 niso izpolnjevali pogojev za starostno upokojitev so ostali brez pričakovane pravice do starostne pokojnine na podlagi tako plačanih prispevkov, saj se jim je zaradi uveljavitve ZPIZ-2 starostna upokojitev odložila.

Vodja Poslanske skupine Matjaž Han je na današnji novinarski konferenci poudaril, da pri teh spremembah ne gre za spreminjanje pokojninske zakonodaje, temveč za odpravo anomalij, ki so se zgodile s sprejemom pokojninske reforme 2012, ko so ljudje verjeli, da jim bo prostovoljno vključitvijo upoštevani v pokojninsko dobo.

Han še opomni na predlog dopolnitve zakona z novim 134.a členom ZPIZ-2. S tem dopolnilom se sledi pobudi Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bo zagotovljeno, da v primeru, ko delavec nima obračunanih prispevkov za pokojninsko blagajno, ker njegov delodajalec krši zakon, delavec pri svoji pokojnini ne bo prikrajšan. Če delodajalec ne obračuna prispevkov za svojega delavca, bo obračun prispevkov namesto njega za delavca naredil ZPIZ in ta obračun posredoval FURS, ki bo delodajalca terjal za prispevke. S tem, ko bo obračun narejen s strani FURS, bo imel delavec priznano pokojninsko dobo in pravice.

Polanec DeSUS Uroš Prikl je pritrdil besedam Hana, da ne gre za spreminjanje pokojninske zakonodaje, ki – kot pravi – je pričela »prijemati«, temveč za glas razuma poslanskih skupin SD ter DeSUS, da se naredi zakonodajo bolj pravično. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov pa so se obema poslanskima skupinama zahvalili za posluh pri tej problematiki, na katero opozarjajo vseskozi uveljavitev ZPIZ-2, tudi preko Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa njihovim argumentom nista prisluhnila.

Han: Koalicija o zdravstvu tudi ob razpravi o prioritetah proračuna

Koalicijski partnerji pričakujemo, da bo vlada danes, v četrtek, 6. julija, potrdila razrez proračunskih izdatkov. Med težavnimi področji, kjer primanjkuje tudi sredstev, v SD izpostavljamo zdravstvo, pomembni pa se nam zdita tudi področji izobraževanja in sociale. Koalicijski partnerji smo se sicer o razrezu proračuna usklajevali že v torek. Kot je v izjavi za medije po srečanju dejal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han, bomo v SD pozorni na proračun na socialnem področju, saj gospodarska rast omogoča, da se nekatere zadeve sprostijo. Sicer pa je ocenil, da so bili koalicijski pogovori o razrezu proračuna običajni pogovori, “ko vsakemu ministru kaj manjka”.

Socialni demokrati sicer kot eno večjih težav že dalj časa izpostavljamo področje zdravstva in na to temo pričakujemo tudi posebno srečanje koalicije. Na vprašanje, kdaj se bodo sestali, je Han danes odgovoril z besedami, da so njegova pričakovanja velika, “realizacija pa slaba”. V zdravstvu je po Hanovih besedah več težav, od pomanjkanja denarja do kadrovskih zadev v bolnišnicah in upravljanja z njimi. “Pri sprejemanju zakonodaje se vrtimo v krogu, kjer nekateri egi ne popuščajo in to ni v redu, predvsem ne za paciente, pa tudi ne za zaposlene v zdravstvu,” je dejal vodja poslancev SD.

Han je spomnil tudi, da je zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim bodo nadaljevali septembra, pomemben tudi zaradi statusa medicinskih sester, zakon o zdravniški službi pa tudi zaradi prenosa denarja oz. financiranja specializacij. “Če pa zaradi mladih zdravnikov sprejemaš zakonodajo, je čudno, da so mladi zdravniki proti tej zakonodaji. Tega preprosto ne razumem,” je dodal Han. Na koalicijskem vrhu so danes po trditvah Hana sicer razpravljali tudi o zakonu glede izgradnje srednjesavske verige hidrolektrarn, beseda je tekla tudi o arbitraži. Ni pa koalicija, kot je pojasnil Han, danes spregovorila o migrantskem pritisku na Italijo.

Matjaž Han za Delova Ozadja: “Zmago Socialnih demokratov na prihodnjih volitvah je realno pričakovati.”

Z vodjo Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjažem Hanom se je minuli teden, tik pred odhodom na sestanek vrha koalicije, za Delova Ozadja pogovarjala novinarka Mateja Babič Stremecki. Od sestanka ni preveč pričakoval, ker da na enem srečanju nekaterih stvari pač ni mogoče rešiti. O zdravstveni reformi, pravi, se pogovarjamo že več kot pol leta, o gradnji drugega tira od prvega dne podpisa pogodbe, glede reorganizacije centrov za socialno delo en sestanek ne prinese rezultatov. Problemi se skrivajo v podrobnostih. In kadrovske zadeve definitivno razpadajo, je kritičen Matjaž Han. Zanj je ključno, ali so kot koalicija sploh še kaj sposobni narediti, ali pa se bodo poslej ukvarjali le še z volitvami.

Kar se je dogajalo v postopku (ne)imenovanja Željka Puljića in Francija Žmavca za nadzornika SDH, je šolski primer tega, kako se ne kadruje. Šlo je za docela neprimeren postopek v smislu obračunavanja v javnosti namesto razčiščevanja stvari za zaprtimi vrati. Kaj res ni več mogoče normalno izpeljati nobene kadrovske zadeve?

Odkar smo se odločili, da bomo kadrovali s pomočjo kasov in raznih agencij ter nekakšnih skritih ozadij, ne vemo več, kdo pije in kdo plača. Politika je zato, da vlada in prevzema odgovornost ter da kadruje na pomembna področja ljudi, za katerimi bo stala z vso svojo odgovornostjo. Ta odgovornost seveda prinaša tveganje, da je za slab kader odgovorna slaba politika, in ta mora skupaj z vsemi ljudmi, ki jih je postavila, oditi. Le tako lahko dobimo dobre strokovnjake. Zdaj pa se namesto tega med sabo borijo domnevno vplivni ljudje iz ozadja in zato tudi prihajajo na dan razne anonimke in podobno.

Pa so bili tudi na SD izvajani pritiski za imenovanje ali ne? Drži, da ste tudi vi špekulirali, ker ste hoteli v SDH spraviti Matevža Marca?

Nobenih pritiskov na SD ni bilo. Ministrica za finance je prišla z dvema imenoma tik pred sejo vlade in naši ministri se niso želeli na vrat na nos odločiti, ali ju bodo podprli ali ne, ne da bi vedeli, kdo so ti ljudje. Gre navsezadnje za nadzor nad milijardami državnega premoženja. Tisti z daljšim zgodovinskim spominom smo sicer vedeli, da gre za dobra gospodarstvenika, ki pa imata nahrbtnik, kar bi lahko bila težava, zato smo se glasovanja vzdržali. Potem pa je šla zgodba svojo pot.

Kdo z resnimi kompetencami bo sploh še hotel kandidirati za takšne položaje, če vedno obstaja možnost, da ga bodo zato, ker nekomu nekaj ne bo všeč, javno zmrcvarili?

Dokler ne bo politika jasno prevzela odgovornosti in dokler ne bodo tisti, ki se bodo prijavljali na razpise, vedeli, da imajo podporo v koaliciji, do takrat bodo vedno tovrstni problemi. Ker bi moralo biti tudi v politiki tako, da ko enkrat daš roko, moraš zadevo izpeljati. Ne pa držati figo v žepu. Veriga pač vedno poči pri najšibkejšem členu. SD gotovo ni najšibkejši člen, vidimo pa, da nova politika in novi obrazi ne dajejo rezultatov, ki so jih obljubljali.

Skrajno neokusno je bilo tudi, kar ste si v parlamentu privoščili pri imenovanju članov fiskalnega sveta in novih ustavnih sodnikov. Zdaj smo že tako daleč, da nihče niti ne poskuša prikrivati dejstva, da je z glasovi v parlamentu skoraj tako kot na tržnici.

Lahko bi pritrdil temu razmišljanju, ampak v državnem zboru je nekaj glasovanj, kjer je potrebno določeno število glasov. Za imenovanje fiskalnega sveta jih potrebujemo 60. Torej, če hočemo imeti fiskalni svet, da ta postavi ogledalo proračunu in financam, potrebujemo tako pozicijo kot opozicijo, in za to so potrebni neki dogovori. Se pa strinjam, da imajo tudi ti mejo dobrega okusa.

Žalosti me, da te dni, po glasovanju, nekatere stranke tudi na desnem polu govorijo o raznih kupčkanjih, po drugi strani pa so sami prišli ponujat glasove za zakonodajo, tudi za ustavne sodnike. Veliko jih je kazalo s prstom na predsednika republike, češ kako slabo je izbral kandidate za ustavne sodnike. Sam se s tem ne strinjam. Predsednik republike je v danem razmerju moči strank v parlamentu predlagal seznam štirih imen, ki so imela dobro možnost za izvolitev, kar se je navsezadnje izkazalo ob glasovanju. SDS in NSi sta predlagali Klemna Jakliča. Težko mu očitam, da ni izobražen, ne strinjam pa se z njegovimi tviti in javno komunikacijo in priznam, da mi njegova politična drža ni blizu.

Dva kandidata je predlagal predsednik republike sam, enega pa na predlog največje stranke. In priznati mu moramo, pa če je to komu všeč ali ne, da je sedanji predsednik države predlagal največ levosredinskih kandidatov za ustavne sodnike. Je pa treba ta razmerja levo – desno pustiti pred vrati ustavnega sodišča prvi dan, ko kandidati stopijo v čevlje ustavnega sodnika. Če bo kdorkoli od ustavnih sodnikov delal tako, kot si želi desnica ali levica, potem je s to državo nekaj zelo narobe.

Kako daleč ste v SD s pripravami na volitve? Nekatere stranke že imajo skorajda pripravljen nabor kandidatov. Kdo bo torej peljal SD na volitve? 

Kdor politiko jemlje resno, ve, da se dan po volitvah že začnejo priprave na naslednje volitve. Če hočeš upravičiti dosedanji in dobiti nov mandat, moraš biti nenehno v stiku z volivci. Mi smo že pred enim letom začeli vse postopke za prihajajoče volilno leto in od takrat priprave potekajo ves čas. Tako je normalno delovanje resne stranke. Glede Dejana Židana pa: ankete, na katere se kot politik sicer ne smem preveč opirati, kažejo, da je najbolj priljubljen minister v državi, ljudje ga dojemajo kot dobrega in aktivnega ministra. V zadnjih letih je konsolidiral stranko, tako da ne vidim nobene potrebe po nadaljnjih špekulacijah nekaterih, ki nam vztrajno iščejo novega predsednika. Vsak dan bolj sem prepričan, da Židan je in bo v prihodnje dober predsednik ne samo stranke, temveč tudi vlade. In vse bolj se kaže, da to prepoznavajo tudi ljudje …

Pa je realno pričakovati zmago SD na volitvah?

Da, to je realno pričakovati. Veliko sem na terenu, med ljudmi. Iz pisarn v Državnem zboru težko dobiš občutek, kaj se dogaja na terenu. Ko pa greš med ljudi, vidiš pozitivno energijo in slišiš tudi kritike, ki se jih ne smeš bati. Ljudje so se naveličali novih strank, novo priložnost vidijo v tradicionalnih strankah, in SD si to absolutno zasluži. Ne zato, ker imamo tradicijo in dobro organizacijsko ter programsko mrežo. Našo prednost vidim predvsem v tem, da smo se bili pripravljeni soočiti z lastnimi slabostmi, da smo uspešni v procesu redefinicije nekaterih pogledov, da smo na pravi poti, da postanemo moderna socialdemokratska stranka, ki presega politične okvire. Bili smo in smo tudi danes pripravljeni spustiti primež starih zgodb, ki niso več odgovor na realno življenje in vse izzive, ki jih to prinaša.

Vendar v SD obstajajo trenja med različnimi strujami. Nekatere moti način delovanja nekdanjega generalnega sekretarja Uroša Jauševca, Aljuš Pertinač SD označuje za stranko traktoristov, drugi se obregajo ob delo sedanjega trajnika Dejana Levaniča … Prepad med staro in novo generacijo?

To je stalnica v naši stranki. Vedno so bili spopadi med skupinami znotraj stranke, na koncu pa je to sestavni del življenja neke politične skupine. Vendar se znamo poenotiti, ko je treba. Pred Levaničem in Jauševcem smo imeli odličnega generalnega sekretarja Dušana Kumra. Tudi Jauševec je prinesel nekaj novega. Levanič je generalni sekretar, ki glede stranke široko razmišlja, ker je bil poslanec in državni sekretar in dobro pozna mrežo. Kar pa zadeva traktoriste: velika mesta so zelo pomembna, brez njih težko zmagaš na volitvah, toda mi si ne dovolimo zanemarjati podeželja, ker so tudi tam ljudje z istimi in še drugimi problemi. Če sem traktorist zato, ker slišim tudi probleme ljudi zunaj urbanih središč, potem me ta oznaka ne moti.

Računate na podporo ljubljanskega župana?

Dejstvo je, da je Zoran Janković dober župan in da mu Ljubljančani zaupajo. Od tega ne moremo bežati. To mu priznamo tudi mi in ne vem, zakaj bi to zanikali. Enako velja še za marsikaterega drugega župana velike občine. Je pa res, da brez Ljubljane še posebej stranke na levici težko zmagajo na volitvah, in Jankovićeva podpora bi bila tako dobrodošla tudi za našo stranko. Z njim imamo nekaj skupnih pogledov in težko bi rekli, da v levosredinski zgodbi nismo na isti strani. Medtem ko Janković ne potrebuje strank, da zmaga na lokalnih volitvah, stranke potrebujejo Jankovića in njegovo podporo za dober rezultat na državnozborskih volitvah.

Bo koalicija zdržala do rednih volitev? Je sploh še dovolj zaupanja, da bi lahko izpeljali projekte, pri katerih naj bi veljal najširši konsenz znotraj koalicije?

Ne razmišljam tako kot nekateri člani koalicije, da smo v času pred volitvami in zato naj zdaj le še nagovarjamo ljudi, da bi tako pridobili čim več glasov, kar naj bi bil tudi razlog, da ne sprejmemo nobenih pomembnih odločitev več. Problemi ljudi pa ostajajo in te moramo reševati!

Zdravstvena zakonodaja je ena tistih, ki jo moramo sprejeti, ne glede na to, do kdaj traja koalicija. Bo pa morala biti ministrica bolj proaktivna in prisluhniti tudi tistim, ki ji skušajo dobronamerno svetovati. Pol mandata smo se ukvarjali s problemom koroških dečkov, in zdaj ko je reorganizacija centrov za socialno delo v vsebinskem delu narejena, bomo padli na eni tabli in vprašanju, kje bo ta visela. Nekdo bo moral prevzeti odgovornost za to. O drugem tiru govorimo že leta, zdaj pa forsiramo nekaj zaradi volitev in si ne vzamemo dovolj časa, da ne bi ponovili napake s Tešem 6. Dogaja se nam Mercator – upam, da bomo v tej zgodbi izkoristili dobro pozicijo in dobre odnose z Rusijo. Zdaj lahko popravimo napako, ki smo jo naredili pred leti, ko smo Mercator prodali slabemu lastniku.

Vse to bi morali narediti. Ampak dokler bomo držali figo v žepu, bo rezultat tak, kakršen je. Kar zadeva mene, bom ostal na terenu, med ljudmi, kajti poslanci se morajo pogovarjati. V pisarnah smo preveč oddaljeni od realnih problemov in zaslepljeni. Seveda prevečkrat kakšno zinem in potem mi rečejo, da sem rušitelj koalicije. Toda vidim probleme in ljudje se obračajo name.

Ob pozornem spremljanju izjav ključnih predstavnikov koalicijskih strank človek dobi občutek, da odgovornost prelagate drug na drugega, vsak po svoje želi ustvariti vtis, da je problematične člene treba iskati drugje, le pri njih ne.

Se strinjam, toda zaupanje, ki ga je treba graditi v družini ali podjetju, je treba graditi tudi v poslanski skupini ali koaliciji. Ko sestavljaš koalicijo in program, se dogovoriš, kaj je pomembno. Sedeli smo štirinajst dni, vse natančno zapisali in tam je bilo vzpostavljeno zaupanje. Pri sprejemanju zakonodaje, pa tudi pri kadrovskih zadevah, ki so bile na prangerju zadnje tedne, vidimo, kako pomembno je zaupanje. Mi pa vse preveč delamo v smeri, češ reševali bomo tega ministra, ker je naš, drugemu pa ne bomo dali, kar bi si želel. Strinjam se denimo s tem, kar je bilo narejenega glede policije, toda zakaj ne rešujemo tudi vojske? Je to problem naše ministrice? Mislim, da ne. Gre za problem cele države in bojim se, da nekateri ne vidijo pravega pomena problema na tem področju. Tipičen primer je tudi teran. To ni Židanov teran, to je slovenski teran, za katerega bi se morala politika poenotiti, ne pa si metati polena pod noge.

Mandat je kljub vsemu v zadnji četrtini. Koliko so izpolnjene zaveze iz koalicijske pogodbe?

Pogodba je zapis, ki predvsem izraža politično smer koalicije. Realnost pa se žal izkaže za drugačno. Glede zdravstva smo bili vsi zelo pametni, kaj je treba narediti, realizacija pa je zelo slaba. Odgovornost morata prevzeti minister in celotna vlada. Navsezadnje je vseeno, kdo in čigav je minister. Ljudje imajo težave in mi smo odgovorni za to. Sicer bo pa narod sam na koncu sodil.

Poleg zdravstvene reforme je problem zase tudi ustanavljanje demografskega sklada. Hrvati so denimo pri tem zelo uspešni, medtem ko se pri nas močno zatika, najbrž spet zaradi prerivanja, kdo bo obvladoval denar in vodil sklad.

Zdaj ni ključno, kdo bo obvladoval demografski sklad, ampak se je treba najprej dogovoriti, kaj bomo z njim sploh naredili in kako postaviti temelje. V Desusu in SD imamo glede tega podobne poglede, SMC pa malo drugačne. Najprej je treba razčistiti osnovo, šele potem lahko nadaljujemo.

Vprašanje je tudi, kako se bo razpletal drugi tir. Nič ne kaže, da bi šlo gladko in po prvotnih načrtih.

V tej državi imamo veliko civilnih iniciativ, koristnih in manj koristnih, toda iniciativo glede drugega tira je treba poslušati, tudi zaradi izkušenj z večjimi državnimi investicijami, ki so se dogajale v preteklosti. Zame je ključno vprašanje, kaj bodo Madžari želeli in kakšni interesi so v ozadju, da bi pomagali graditi infrastrukturni objekt v drugi državi. Nelogično je, da ni govora o slabšem javnofinančnem položaju Madžarske v primerjavi s Slovenijo, pa Madžarska zdaj velja za nekega odrešenika drugega tira. Tega ne morem razumeti. Poleg tega nimamo podatka, koliko denarja bo sploh potrebnega za gradnjo drugega tira. Težko je na slepo sprejemati zakone in za nameček še po nujnem postopku.

In navsezadnje – smo v pričakovanju arbitražnega sporazuma in implementacije sodbe. Slovenija za to vsekakor potrebuje politično stabilnost.

Odločitev o arbitraži bo znana v prihodnjih mesecih in takrat država ne sme narediti napake. Ker smo se v tej zgodbi, drugače kot Hrvaška, zavezali k spoštovanju mednarodnega prava in k spoštovanju dogovora, menim, da se mora takrat slovenska politika poenotiti. Zato sem prepričan, da so nedavne izjave prvaka Desusa, da SD ne potrebujejo v vladi, ker imata SMC in Desus sama dovolj glasov, nepotrebne.