Prispevki

Han: “Socialni demokrati smo podprli aktivacijo dodatnih pooblastil vojski z namenom lažjega obvladovanju migrantske krize.”

Državni zbor je na izredni seji razpravljal o predlogu vlade, da vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize podeli dodatna pooblastila. Poslanci so potrdili predlog vlade in aktivirali 37. a člen Zakona o obrambi, ki Državnemu zboru omogoča, da vojski, ko to zahtevajo varnostne razmere, podeli nekatera policijska pooblastila. Vlada je aktivacijo, za katero je pridobila tudi zeleno luč Sveta za nacionalno varnost, predlagala, da bi lahko vojska policiji učinkoviteje pomagala pri obvladovanju migracijskega toka in jo na ta način razbremenila. V skladu z omenjenim členom, so vojaki dobili nekatera pooblastila, ki jih sicer izvaja policija. V skladu z njimi lahko opozarjajo, napotujejo, začasno omejijo gibanje in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.

Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize smo podprli tudi poslanci SD, saj menimo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je na seji opozaril, da je Republika Avstrija sprejela nekatere ukrepe, ki imajo lahko za Slovenijo zelo neprijetne posledice, če ta ne bi ukrepala. Podelitev dodatnih pooblastil vojski je po njegovem mnenju prav ukrep v tej smeri. O posebnem zadovoljstvu pri tem sicer ne moremo govoriti, “lahko pa imamo eno skrb manj”, je dodal Han.

Stališče Poslanske skupine SD do aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi:

“Spoštovani,

smo pred potrditvijo sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. oz. pred t.i. aktivacijo 37. a člena Zakona o obrambi. Do dopolnitve zakona o obrambi je prišlo oktobra lani. V takratnih okoliščinah je vlada predvidela, da mora prav zaradi nepredvidljivih okoliščin nastaviti mehanizme, ki bi se ob potrebi lahko sprožili hitro in zato tudi učinkovito.

O posebnem zadovoljstvu, da smo zakon spremenili ne moremo govoriti. Lahko pa imamo v teh zahtevnih časih skrb manj, ko bi v nasprotnem bili danes v veliko večji zagati kako učinkovito varovati naše meje. Razmere na teh so se ob začetku migrantske krize  sprva spreminjale predvsem zaradi nepričakovane intenzitete prehodov. Ta pritisk je zahteval hitre ukrepe.

Na tem mestu moramo poudariti, da je od oktobra lani naše ozemlje prečkalo skoraj pol milijona ljudi. Da naše državljanke in državljani v veliki meri tega ne občutijo se gre zahvaliti požrtvovalnosti našim policistom, vojakom, gasilcem, humanitarnim organizacijam vsem prostovoljcem. Nenazadnje pa je ta vlada delovala usklajeno in bila kos tem še pred pol leta nazaj nepredstavljivim razmeram.

Pod črto, koordinacija vseh aktivnosti je bila izpeljana tako, da prehodi migrantov potekajo varno, tako za migrante kot naše državljanke in državljane. To prvo fazo menim, da smo opravili uspešno.

Vsakodnevno dogajanje pa kaže, da je ta faza prva pomoč, ki pa na dolgi rok ne bo primerna. Še posebej, ko smo uvideli, da realnost na terenu prehiteva zanašanje na pričakovano skupno Evropsko rešitev. V Bruslju se išče, a na letalu iz Bruslja voditelje držav doma čakajo problemi, ki jih je treba reševati tukaj in sedaj. Če je iskanje skupne evropske rešitve do sedaj obstalo nekje med željami, predlogi in iskanjem kompromisov. 

Ta čas  pa so države na balkanski bile prisiljene reagirati povsem ad hoc, v prvi vrsti tako, da so zaščitile svoje interese. In ne gre jih obsojati. Velikopotezne evropske dileme: kako ustaviti tok beguncev, na kateri meji postaviti strožji nadzor, kako zaščititi Schengen, kako zaščititi Evropsko unijo kot tako so sicer na mestu, a tavanje med vsemi temi vprašanji ne pomaga posamičnim državam. Te se že soočajo z velikimi obremenitvami na in znotraj svojih meja.

Odzivi evropskih držav glede velikega dotoka migrantov, katerega intenzivnost glede na razmere ne bo pojenjala, so različni in  nemalokrat je prav ta različnost gradi prepad, preko katerega je čedalje težje postaviti most zaupanja.  Videli smo vse od humanitarnosti, politike odprtih vrat, na drugi strani  pa žuganja in zapiranja meja. Vse to se je nalagalo in danes smo priča nekemu tihemu pravilu, ki pravi  pomagaj si sam, ker Evropa ti trenutno še ne more. Predvsem najbolj obremenjene države so spoznale, da je skupna evropska rešitev trenutno še ujetnica bruseljskih konferenčnih soban, realnost pa vse kaj drugega.  Z drugimi besedami, vsakodnevno se išče različne kombinacije, a kaj ko se zdi da je teh neskončno veliko in da vsak stavi  le na svojo.   

Države pa so vsakodnevno prisiljene reševati lastno enačbo te krize, ki bi dala pozitiven rezultat. Ta enačba ima več neznank:

Prvič: Notranjepolitična trenja. Ta nemalo politikov spodbuja v ravnanja, ki morda niso uperjena zgolj v reševanje migrantske problematike, temveč v dejanja lastno-političnih koristi.

Drugič:  Predvidevanja o ravnanjih sosednjih držav: s temi se fokus težave, predvsem pa pozornost premakne na sosednjo mejo. Na sosednji meji, v sosednji državi se zgodi podobna zgodba. In tako naprej. To se dogaja toliko časa,  dokler ne pridemo do tretje faze to je ukrepanje držav kot posledica dejanj sosednjih držav, skupaj z dejanji oz. nedejanji vseh držav poprej. Torej se rešuje po vzorcu: rešitev mojega problema je problem več zate, to pa ravno zato, ker te skupne evropske rešitve še ni na vidiku.

Zakaj je treba dati zeleno luč vojski, da dobi dodatna pooblastila?

Zaradi varnostnih razmer, zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora zunanje schengenske meje in interesov Republike Slovenije kot to piše v sklepu. V duhu že povedanega, zato, ker se naša enačba zaradi kadrovskih zmogljivosti policije, velikih naporov in specifičnosti naše zelene meje drugače ne bo izšla. Oziroma na ta način lahko zagotovimo varovanje meje, s tem pa varnost naših ljudi in njihovega premoženja. Nihče, prav nihče, ne more biti danes, zaradi tega ukrepa zadovoljen.

Predvsem pa danes ni prostor ne čas, da se bomo ob tem vprašanju naslanjali na tisto točko pri reševanju tega vprašanja, ki pravi, da počnemo to kar počnemo zaradi nekih političnih hotenj. Dejstvo je, da je naša soseda te dni sprejela ukrepe, ki imajo lahko za nas – brez da aktiviramo ta mehanizem – slab izid. Odgovornost vseh nas danes je, da to preprečimo po načelih, pod katerimi se je spreminjal zakon o obrambi – zakonitosti ter sorazmernosti.

Socialni demokrati bomo tako predlog sklepa o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje podprli.”

Matjaž Han

vodja Poslanske skupine SD

Han: V SD podpiramo dva kandidata in dve kandidatki za nova viceguvernerja Banke Slovenije

Poslanci SD so zadovoljni z naborom 16 kandidatov za dve prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije, vodja poslancev Matjaž Han pa je predsedniku republike Borutu Pahorju na današnjem posvetu dejal, da Socialni demokrati podpiramo štiri – dva kandidata in dve kandidatki. Vsi so, kot je dejal Han, enakovredno dobri, o konkretnih imenih pa ni želel govoriti. Predsednik republike Borut Pahor je danes nadaljeval posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatih za prosti mesti viceguvernerjev Banke Slovenije. Han je po posvetu dejal, da so opravili razgovor z večino kandidatov, najbolj pa so jih prepričali štirje.

“Sedaj je na predsedniku republike, da predlog poda v DZ,” je dejal Han. Vsi štirje kandidati, ki so jih predlagali v SD, so po njegovih besedah kompetentni in dobri, zato verjame, da bosta dva izmed njih prišla tudi v nadaljnji izbor. Za mesti viceguvernerja centralne banke se poteguje 16 kandidatov: poleg obeh trenutnih viceguvernerjev Darka Bohneca in Stanislave Zadravec Caprirolo še Boris Bajt, Andrej Bertoncelj, Marko Bošnjak, Vlasta Brečko, Milan Martin Cvikl, Primož Dolenc, Goran Katušin, Anton Kožar, Ksenija Maver, Miha Mihič, Primož Pinoza, Vida Šeme Hočevar, Jožica Vavpotič Srakar in Alenka Vrhovnik Težak. Predsednik republike lahko izbira med prijavljenimi kandidatkami in kandidati, lahko pa predlaga tudi druge kandidate, čas pa ima najpozneje do petka, 15. januarja 2016.

Han: Proračuna za leti 2016 in 2017 sta okvir za pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja

V Državnem zboru je 17. in 18. novembra potekala plenarna razprava o proračunih za leti 2016 in 2017, ki so ju poslanke in poslanci tudi potrdili. Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je proračunske dokumente označil za okvir, v katerem se lahko začrta pot ustvarjanja in ne le pot prilagajanja. Fiskalno pravilo se mu zdi sicer pomembno, a ne sme postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Pozdravil pa je odločitev o ohranitvi 50-odstotne stopnje obdavčitve pri dohodnini ter dodal, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Zaradi gospodarske rasti in posledično višjih davčnih prihodkov se bodo lahko sprostili nekateri varčevalni ukrepi, a ne vsi, saj želi vlada v nekaj letih odpraviti primanjkljaj. Proračunski prihodki so v letu 2016 načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov, odhodki pa bodo z 9,5 milijarde evrov za približno 320 milijonov evrov manjši kot letos. Proračunskega primanjkljaja bo tako 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je najnižji primanjkljaj po začetku krize.

Predlog proračuna za leto 2016 je po oceni Evropske komisije skladen z zahtevami v okviru pakta za stabilnost in rast. Slovenija lahko naslednje leto pričakuje ustavitev postopka zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, če bo ta letos ustrezno odpravljen, so v torek sporočili v Bruslju. V letu 2017 bodo prihodki ostali na približno enaki ravni kot leta 2016, odhodki pa naj bi se zmanjšali še za približno 110 milijonov evrov na 9,4 milijarde evrov.Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP. Ali bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov begunske krize tudi v letu 2017, pa bo vlada ocenila jeseni.

Vlada je pri pripravi svojega prvega dvoletnega proračuna sledila cilju, da se nadalje spodbuja gospodarska rast, tudi s spodbujanjem javne potrošnje. Povečuje se masa za plače in prispevke zaposlenih v javnem sektorju, sproščajo se nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva in družinskih prejemkov, v letu 2016 pa bo prišlo tudi do izredne uskladitve pokojnin. Vlada namerava na srednji rok doseči izravnan strukturni saldo, kar ji narekuje tudi poleti sprejeti zakon o fiskalnem pravilu.

Prioritete vlade v prihodnjih dveh letih so varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastruktura in izobraževanje. Povečujejo se predvsem sredstva za policijo, vojsko, upravo za zaščito in reševanje ter ministrstvo za pravosodje, manj denarja pa se namenja za ukrepe na področju trga dela, saj se stopnja brezposelnosti zmanjšuje.

V proračunu je za financiranje delovanja občin zagotovljenih toliko sredstev, da bo zdaj povprečnina znašala 522 evrov na prebivalca. Vladi je uspelo doseči dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju – del varčevalnih ukrepov se bo v letu 2016 sprostil, del pa ohranil. To vprašanje je bilo sicer izvzeto iz zakona o izvrševanju proračuna in ga prestavili v poseben zakon. V proračunu je upoštevana tudi izredna uskladitev pokojnin v začetku leta 2016. V letu 2015 se zaključuje sedemletno črpanje EU sredstev in v novem programskem obdobju bo imela Slovenija na voljo 3,2 milijarde evrov, kar je 900 milijonov evrov manj kot v prejšnjem.

Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede proračunov za leti 2016 in 2017, ki ga je predstavil vodja Matjaž Han (magnetogram):

“Preden bomo pričeli razpravo o proračunih, upam, da konstruktivno analizirati, je še toliko pomembneje, da uvidimo procese, ki so botrovali proračunskim nastavkom preteklih let. Brez pogleda na te žal ne bo moč kredibilno, predvsem pa realno pogledati na prihajajoča proračunska dokumenta. Bolj kot s politiko in usmeritvami posameznih vlad so bili pretekli proračuni obremenjeni z negativnimi kazalci gospodarske rasti in s tem povezanimi usmeritvami mednarodnega okolja, ki je narekovalo restrikcije in konsolidacijo javnih financ.

Zmotno je prepričanje, da sta proračuna zgolj in samo politična dokument vladajoče koalicije, brez da pogledamo dediščino prejšnjih proračunov ter gospodarskega, socialnega okolja in javno finančnega okolja v katerem sta nastajala. To razumevanje je potrebno, da se bomo že vnaprej izognili pavšalnim predstavam. O tem, kako lahko na krilih sedanje gospodarske rasti nastavimo proračunsko blagajno tako, da se izpolnijo vsa pričakovanja. Tako gospodarstva na eni in namere po socialni varnosti na drugi strani.

Proračunski dokumenti, ki so bili prejšnja leta zaznamovani s težnjo po zategovanju, so dodobra načeli smernice, ki smo jih poprej v večji meri nastavljali v okviru naših želja, potreb in možnosti. Možnosti posameznih vlad so bile v odnosu do oblikovanja proračunskih dokumentov v kriznih letih – predvsem v državah, ki so bile in so v veliki meri propustne na vplive mednarodnega okolja – v obratnem sorazmerju z negativnimi gospodarskimi dejavniki.

Torej, večja kot je postajala proračunska luknja, več kot smo izgubljali, manj je bilo realnih možnosti oblikovati proračune zgolj po namerah vladajoče politike. S tem pa je bila okrnjena tudi dolgoročnejša strategija razvoja Slovenije. Ta je tesno povezana prav s proračuni, v katerih se poleg postavk za naslednji dve leti odseva pogled na temeljne podsisteme naše družbe.

Fiskalno pravilo, ki smo ga sprejeli sedaj je sicer pomemben nastavek teh dveh proračunov, ne sme pa postati edino vodilo, ki zgolj omejuje. Brez resnega premisleka kje te omejitve postaviti. Ta premislek pa je lahko realiziran samo preko dogovora s ključnimi deležniki. Brez dogovora, bi morda danes na papirju imeli bolj všečne proračunske številke, z manj primanjkljaja. A hkrati bi bili soočeni z velikim tveganjem, da proračuna ne bi bila realizirana, oziroma bi se nanj obesili dodatni stroški, povezani z nezmožnostjo dogovora.

Prav dogovor smo Socialni demokrati izpostavili kot tisti predpogoj, preko katerega lahko proračuna oblikujemo v realno vzdržna dokumenta. Kajti imeli so že lekcije, ko se je v past želje kratkoročnega zmanjševanja primanjkljaja ujela rešitev, ki pa je na daljši rok izkazala kot težava. Enostranska ravnanja se tako z veliko gotovostjo reflektirajo v dolgoročno nezmožnost optimalnega delovanja temeljnih podsistemov države.

Zaupanje v dialog je tako najboljša popotnica tudi teh proračunov. Dialog vlade s sindikati javnega sektorja se na kratek rok morda resda meri samo s številkami, na daljši rok pa je ključen za skupno iskanje rešitev glede sproščanja preteklega zategovanja in iskanja novih smernic.

Prav tako je premislek terjal predlog sprememb Zakona o varstvu okolja. Predlogu o prenosu sredstev iz naslova koncesij z lokalnih na državno blagajno smo Socialni demokrati vseskozi nasprotovali. Občine ob Dravi, Savi in Soči bi bile ob tovrstni rešitvi močno finančno podhranjene, še posebej, ko ta sredstva za nekatere občine predstavljajo znaten delež proračunov. Socialni demokrati pozdravljamo umik predloga. Zavedamo pa se, da bodo potrebne spremembe, predvsem glede protipoplavnih ukrepov. Ti so sedaj bolj ali manj realizirani po sistemu projektih nalog, namesto, da bi imeli dolgoročno vzdržen način financiranja.

Vzdržen in razvojno naravnan način financiranja pa potrebujejo tudi naše občine ni treba posebej poudarjati. Prav v luči varčevanja so bile te večkrat izpostavljene ukrepom, ki pa se – če si želimo to priznati ali ne – odražajo tudi na državni ravni. Investicijski potencial so v najtežjih letih krize v veliki meri realizirale prav občine in krivično bi bilo ta potencial spodjedati z rokohitrskimi ukrepi. Dogovor o višini povprečnine zato ni potreben zgolj zaradi uresničevanja proračuna. Nosil bo pomembnem delež v nadaljnjem razmisleku o pristojnostih in nalogah naših občin. Na te je v zategovanju država posredno naložila večja finančna bremena, kot jim pritičejo, zato je bila negotovost občin ob napovedanem nižanju povprečin razumljiva.

Prav tako si bomo morali odgovoriti na dileme Zakona o izvrševanju proračuna v 54. členu, ki status mestnih občin zaradi njihovih specifik – postavlja v neenakovreden položaj. Na to smo Socialni demokrati opozarjali in opozarjamo tudi danes. Tem občinam mora država ta manjko povrniti, tudi v pomoči pri investicijah in zadolževanju. Kajti enačba vzeti občinam, da bo prihranila država je zgrešena, kajti rezultat te enačbe bo izguba za vse. Občine in državo.

Kratkovidnost učinkov na eni strani ter selektivna naravnanost ukrepa na drugi pa je botrovalo našemu nasprotovanju ukinjanju četrtega dohodninskega razreda. Da razbremenimo tiste, ki zaslužijo največ, ostali pa pridejo na vrsto nekoliko kasneje je bilo in ostaja za Socialne demokrate nesprejemljivo. Še posebej če bi ta ukrep upravičevali z leta 2012 napovedano začasnostjo, na rezervnem tiru, pa bi pustili niz ukrepov, ki so čakali na gospodarsko rast, jo tudi dočakali, a jih mora vlada še pustiti zamrznjene.

Socialni demokrati ne moremo in ne bomo pristali na davčne odpustke najbogatejših s tem, da ostali, predvsem nižji in srednji razred nosita relativno največja davčna bremena. Zato pričakujemo sprejem novega zakona o dohodnini še pred novim letom.

Socialni demokrati vztrajamo pri stališčih, da kljub pogojem, ki so nam jih v plavanju nad gladino javno finančnega kolapsa narekovale mednarodne institucije ne smemo pristati na tezo. Da je več socialne države manj gospodarstva ter, da je naloga proračuna zgolj odzivati se dane javno finančne razmere.

To je še toliko bolj pomembno menim, da v tem prelomnem času, ko je se je tehtnica – tudi zaradi ugodnih gospodarskih napovedih ter stabilnejšega domačega političnega prostora – končno prevesila v prid oblikovanja proračunov z dolgoročnejšimi nastavki za rast nasproti kratkoročnega krpanja velike proračunske luknje. Temu vsiljenemu boju med socialno državo in gospodarstvom moramo s tem proračunoma narediti konec.

Prav tako se moramo odlepiti od mantre, da je sociale vedno preveč, investicij vedno premalo. Da so rezi, odvzemanje in krčenje čudežno zdravilo za vsak proračun. Še posebej tistih, ki so dodaten alibi dobili še v sprejetih zakonih. Tu ne morem mimo Zakona za uravnoteženje javnih financ. In prav ta je eden tistih, ki je ob sprejemu na kratek rok deloma stabiliziral javno finančni položaj, umanjkal pa je premislek o dolgoročnih posledicah. Kajti v prvi vrsti je odgovarjal na čas kriznih let, 2015 pa bolj kot rešitev postaja problem. To navsezadnje vidimo tudi skozi prizmo sestavljanja sedanjih proračunov.

Socialni demokrati smo že ob pričetku sestave teh, v luči potrebne krepitve socialnega okvira v naši državi, vztrajali na stališču, da moramo vse napore usmeriti v opuščanje preteklih in v drugih gospodarskih razmerah sprejetih varčevalnih ukrepov. Tudi tako, da se s postopnim a kontinuiranim sporočanjem izpolnijo zaveze, ki jih je v primeru gospodarske rasti dal zakon za uravnoteženje javnih financ.

Vztrajamo na stališču, da brez uresničevanja teh zavez ni bilo moč sestaviti sprejemljivih proračunov. Ki bi bila vzdržna, kar pa je še pomembneje, ki bi lahko zarisala pot k stabilnemu okrevanju. Okrevanju, ki ni v prvi vrsti pogojeno z rezanjem pravic, temveč z vizijo, da lahko le država s primernim socialnim zaledjem in v izpolnjevanju obljub poskrbi tudi za stabilno gospodarsko rast. Ta sicer potrebuje določen čas, da se prevali v življenja naših državljank in državljanov. Država pa mora s svojimi ukrepi poskrbeti, da je ta preliv v prvi vrsti usmerjen ljudem in ne zgolj v popravi številk, s katerimi bomo zadovoljili pričakovanja mednarodne skupnosti.

Socialni demokrati smo tako pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vztrajali pri sproščanju nekaterih ukrepov, ki so bili z Zakonom za uravnoteženju javnih financ okrnjeni. S predlogom sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih dvigujemo znesek minimalnega dohodka. Rezultati dela ministrstva pod okriljem dr. Anje Kopač Mrak namreč kažejo, da so očitki, na račun sociale se odvzema gospodarstvu, odveč. Z učinkovitimi ukrepi politike aktivnega zaposlovanja se konstantno zmanjšuje brezposelnost.

Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela nadaljuje politiko ministrstva za aktivacijo ranljivih skupin prebivalstva v spodbudah za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 55 let. Dinamika tovrstnih ukrepov ministrstva sproža pozitivne učinke tako v izboljšanju socialne kot tudi gospodarske klime v Sloveniji. Ob tem velja poudariti, da si je ministrstvo izborilo sredstva za 3.800 novih državnih štipendij, prav tako pa se sprošča 5. in 6. dohodkovni razred, kar pomeni povečanje zneska otroškega dodatka na raven pred uveljavitvijo varčevalnih ukrepov. Socialni demokrati smo prav tako vztrajali pri dogovoru o novem sidru pri odmrznitvi ostalih ukrepov na področju socialne politike, ki se jih je želelo potisniti v kategorijo trajnih.

Sloveniji se za prihodnja leta napoveduje stabilna gospodarska rast. Ta menim, da je pomembno vplivala na oblikovanje teh dveh proračunov. Vlada pa je bila v začetnih korakih morda preveč pod vtisom doseganja načrtov pri zmanjšanju primanjkljaja pod mejo 3% odstotkov. Veseli nas, da smo danes ob finalu sprejema proračunov za prihodnji leti deležni večje stabilnosti, predvsem pa suverenosti teh dokumentov. Tako, da se je utrdilo spoznanje, da mora imeti dogovor prednost pred enostranskimi posegi.

Da socialna država ni ovira pri nadaljnjih težnjah za stabilnosti javnih financ. Da se je ustavil trend zmanjševanja izdatkov za obrambo. Da se je odcepilo od politike proračunov na način kratkoročnega zgolj v strahu pred izpolnjevanjem fiskalnih zavez. Da bomo sprejeli stabilen in v danih možnostih dober proračunski ovir, v okviru katerega se lahko začrta pot ustvarjanja, ne zgolj prilagajanja. Socialni demokrati menimo, da proračuna za leti 2016 in 2017 v dobršni meri sledita temu zato ju bomo tudi podprli.”

Vodja PS SD Han na posvetu pri predsedniku republike glede kandidatov za sodnika na ESČP

Predsednik republike Borut Pahor se je danes z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti posvetoval o izboru kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Na razpis za tri mesta kandidatk oz. kandidatov za sodnico ali sodnika na ESČP, ki ga je ministrstvo za pravosodje objavilo 7. avgusta v uradnem listu, se je prijavilo osem kandidatk in sedem kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Ministrstvo je s kandidati predsednika seznanilo 23. septembra, ta pa je nato za mnenje zaprosil sodni svet in Vlado Republike Slovenije. Vlada je kot najprimernejše izbrala pet kandidatov – vrhovno sodnico Nino Betetto, odvetnika Marka Bošnjaka, vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića, predavatelja s harvardske univerze Klemna Jakliča in profesorico z univerze v Gentu Nino Peršak. Sodni svet je med 15 kandidati dal prednost štirim kandidatom – kot prvi Betettovi, nato pa Bošnjaku, Đorđeviću in Jakliču.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han je po srečanju povedal, da je v imenu Socialnih demokratov predsedniku republike Borutu Pahorju podal predlog, da slednji v Državni zbor pošlje nabor petih kandidatov, ki sta jih izpostavila vlada ter sodni svet, med katerimi naj DZ nato izbere tri najprimernejše in pošlje v Strasbourg. Ob tem je poudaril, da bomo Socialni demokrati kot podporniki zastopanosti žensk, le-tem dali prednost pri podpori. DZ bo na podlagi predloga predsednika – ki mu lahko predlaga tri ali več kandidatov po lastni izbiri – izvolil tri kandidate, med katerimi mora biti najmanj ena ženska. Kandidati za izvolitev potrebujejo 46 glasov. Glasovanje je tajno.

Židan v DZ ustrezno pojasnil porabo sredstev za reprezentanco kmetijskega ministrstva

Minister mag. Dejan Židan je na seji Državnega zbora, kjer so poslanke in poslanci na podlagi opozicijskega poslanskega vprašanja vladi razpravljali o načrtovanju in porabi sredstev za reprezentanco po ministristvih, pojasnil, da njegovo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v prvi polovici letošnjega leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je poudaril minister iz vrst SD, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so nekaj manj kot 19.000 evrov.

Minister Židan, ki je bil sicer zaradi tega deležen očitkov tudi v javnosti, je že v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk močne 150-članske kitajske delegacije. Kot je pojasnil Židan so stroški tega obiska prišli na kmetijsko ministrstvo, kar pa tja ne sodi. Ob tem je Židan izrazil obžalovanje, da finančno ministrstvo z odgovorom, ki ga je nato vlada posredovala poslancu SDS Gorenaku, ni seznanilo MKGP, saj bi tam verjetno lahko takoj ugotovili, da je s prvotnimi številkami nekaj narobe. Kmetijski minister Židan je pojasnil, da je ministrstvo v pol leta porabilo 18.867 evrov.

Vodji Poslanske skupine SD Matjažu Hanu se je zdel ministrov odgovor in pojasnilo o porabljenih sredstvih ustrezen. “Moram priznati, da je minister Židan poslankam in poslancem odgovoril zelo korektno, predvsem pa natančno,” je dejal Han in dodal, “da se mu zato nadaljna razprava na zahtevo opozicije, ki bo verjetno šla verjetno v smeri populizma, nepotrebna, še posebej v situaciji, ko se v naši državi dnevno ukvarjamo z velikim problemom begunske krize”. Večina poslancev se je sicer v nadaljni razpravi strinjala, da bi bilo potrebno natančneje določiti, za kaj so sredstva za reprezentanco lahko porabljena in za kaj ne, da v prihodnosti ne bi prihajalo do zmešnjav. Razpravo o odgovoru ministra na opozicijsko vprašanje so poslanci sicer v tem mandatu opravili prvič.

Vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han kritičen do dogajanja na DUTB in KPK

Zadnje tedne Slovenijo pretresa dogajanje na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), prav tako pa so zopet na tnalu razmere na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na aktualno dogajanje v zvezi z omenjenima institucijama se je ta teden za medije odzival tudi vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han.

Vodja poslancev SD je pismo odstavljenega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga v zvezi z družbo Sava in z njo povezano domnevno korupcijo, pri kateri po besedah Nyberga “smrdi iz vseh kotov”, povzel kot nekaj, kar nas lahko skrbi in ob tem opozoril, “da se je zdaj že bivši predsednik upravnega odbora DUTB kar naenkrat po dveh letih spomnil, da naj bi bila v Sloveniji korupcija”. Han se ob tem sprašuje “kje pa je bil gospod Nyberg dve leti, ko je dobival tako visoko plačo v DUTB?”

Na vprašanje novinarjev glede imenovanja novega neizvršenega direktorja družbe je Han povedal, da o tem v koalicije še niso govorili, da pa potrebujemo človeka, ki bo v prvi vrsti podjetja znal prestrukturirati in ne samo prodajati. Zgodba DUTB se je ob koncu tedna nadaljevala s preiskavo kriminalistov glede svetovalnih pogodb, ob tem pa je po besedah Hana “pomembno, da sedanje vodstvo družbe omogoči preiskovalcem, da pridejo do relevantnih podatkov, država pa mora pripraviti takšno zakonodajo, ki bo lahko takšne nepravilnosti, ko so se verjetno dogajale, preprečila.”

Pisma pa zadnje dni pretresajo tudi delovanje Komisije za preprečevanje korupcijo, ko je namestnica KPK Alma Sedlar predsedniku republike pisala o slabih razmerah oziroma onemogočanju dela na komisiji s strani predsednika Borisa Štefaneca. Vodja poslancev SD Matjaž Han se v zvezi s tovrstnimi pismi vprašal, “do kdaj bomo v Sloveniji delovali na ta način, da bomo pisali razna pisma ter negodovali, kako nam je slabo,” in ob tem izkazal zaupanje predsedniku republike v zvezi z reševanjem aktualnih razmer na KPK.

Vodstvo stranke in poslanci z župani iz vrst SD o proračunih 2016-2017 in davčni reformi

V torek, 29. septembra, je v Ljubljani potekalo 3. delovno srečanje vodstva in poslanske skupine SD z župani iz vrst Socialnih demokratov. Srečanje v Državnem zboru je bilo v prvi vrsti namenjeno seznanitvi s predlogom proračunov za leti 2016-2017, ki je bil prejšnji teden sprejet na vladi. V nadaljevanju sestanka so župani poslancem in ministrom predstavili lokalno problematiko, prav tako pa je bilo na srečanju govora o davčni reformi. Predsednik SD in kmetijski minister mag. Dejan Židan je zbranim pojasnil, da Socialni demokrati zagovarjamo potrebo po znižanju stroškov dela oz. znižanja razlike med bruto in neto plačo. Poleg tega tudi iz programa SD po njegovih besedah izhaja znižanje ali ukinitev obdavčitve 13. oz. 14. plače.

Srečanje vodstva in poslancev z župani SD

Obenem v SD menimo, da če se davki nekje znižajo, se morajo drugje izravnati, saj v nasprotnem primeru nastane javnofinančna luknja. Tako bi tudi morebiten poseg v dohodninske razrede po Židanovih besedah moral biti usklajen s celovito spremembo dohodninske lestice, v SD pa se zavzemamo za davčno reformo, ki bo primerljiva z avstrijsko, saj je njen učinek najbolj razbremenil srednji in nižji dohodkovni razred. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa ob tem verjame, da bomo Socialni demokrati v medstrankarski strokovni ekipi, ki pripravlja t.i. davčno reformo, znali predstaviti pogled stranke na reformo, ki bo razbremenila tudi gospodarstvo, a s tem ne bo škodovala majhnemu človeku.

Han: Socialni demokrati odločno za priznanje neodvisne in samostojne države Palestine

Vodja Poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na skupni novinarski konferenci strank SD, ZL in ZaAB napovedal podporo Socialnih demokratov aktu, s katerim bi Slovenija priznala samostojno in neodvisno državo Palestino. Ob tem je izpostavil, da ne gre za dejanje politične ekskluzivnosti ali naj to stori Vlada, ki je že pred meseci napovedala ukrepanje glede tega vprašanja, ali Državni zbor, opozicija. Po besedah Hana gre za človeško dejanje, dejanje dostojanstva.

Spomnil je, da so se že ob pričetku širše razprave o priznanju Palestine najvišji organi Socialnih demokratov ter poslanka Evropskega parlamenta Tanja Fajon odločno zavzeli za priznanje Palestine kot neodvisne in samostojne države, kot pomemben korak za sožitje vseh narodov na Bližnjem vzhodu.

Ob predstavitvi pobude je bil prisoten tudi palestinski veleposlanik Salah Abdelšafi, ki se je zahvalil poslancem, da so se odločili vložiti akt o priznanju Palestine v zakonodajni postopek. “Ne gre le za simbolično dejanje, gre za dejanje, ki bo mirovni proces potisnil naprej,” je dejal.

Abdelšafi, ki Slovenijo diplomatsko pokriva iz Dunaja, je še dodal, da je nedavno kot prvi nerezidenčni veleposlanik Palestine predal predsedniku Borutu Pahorju poverilna pisma. Kot je dodal, je to dejanje, ki ga opravijo predstavniki suverenih držav, zato meni, da je logično, da Slovenija samostojno prizna Palestino. Obenem je napovedal, da bo Palestina takrat, ko jo bo Slovenija priznala, odprla svoje veleposlaništvo v Ljubljani.

Han: V SD pričakujemo pojasnila ministrstva za finance glede prevzema delnic Save s strani DUTB

Socialni demokrati smo zgroženi nad zaplembo delnic Save in s tem tretjine slovenskih hotelskih kapacitet, ki si jih je prilastila Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S prevzemom upravljanja 41 hotelov je DUTB takorekoč povozil vladno strategijo upravljanja z državnim premoženjem, kar je za Socialne demokrate povsem nedopustno.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v današnji izjavi novinarjem napovedal, da bodo na četrtkovem vrhu koalicije od pristojnih ministrstev zahtevali pojasnila, zakaj je do prevzema upravljanja hotelov s strani DUTB prišlo, če ne Kad ne Slovenski državni holding (SDH), ki je solastnik teh hotelov, o takšni nameri nista bila obveščena. Ob tem je spomnil, da so ministri v predlog strategije upravljanja državnih naložb, ki pa je še v parlamentarni obravnavi, zapisali, da je turizem v Sloveniji pomembna panoga in da je družba Sava uvrščena med pomembna podjetja, celo s pogojem razpršenega lastništva. To po njegovem mnenju ne gre skupaj, prav tako tudi čas za spremembo lastnika ni najbolj primeren, saj smo tik pred turistično sezono.

Po njegovih besedah je zanimivo tudi, da je predsednik vlade za to izvedel iz medijev. “Vlada. ki mora o nekaterih stvareh odločati, mora vedeti, za kaj gre, ne pa da so ključni ljudje seznanjeni iz medijev,” je bil oster Han. “Vendarle gre za 41 hotelov in za več kot 4.000 zaposlenih oseb, za podjetje z rednimi izplačili plač, prispevkov in pozitivnim poslovanjem,” je povedal Han ter dodal, da podjetje tudi redno odplačuje najeta posojila, zato je poteza DUTB zelo nenavadna in obenem se zgodi v času sprejemanja strategije s klasifikacijo. Han je še spomnil, da predlog strategije turizem uvršča kot paradno disciplino.

Han: “Prijavljeni kandidati za novega viceguvernerja zaenkrat pri SD nimajo podpore.”

Predsednik republike Borut Pahor se ta teden posvetuje z vodji poslanskih skupin glede kandidatov za viceguvernerja Banke Slovenije. Poslanska skupina SD je zadržana do kandidatov za mesto viceguvernerja, ki so se prijavili na poziv predsednika republike Boruta Pahorja, je po posvetovanju povedal vodja poslanske skupine Matjaž Han. Z njimi se bodo še pogovorili, je pa Han že povedal, da Janez Fabijan pri njih podpore zaenkrat nima. “Nekateri so že opravljali to funkcijo, a se po našem mnenju niso izkazali,” je o kandidatih dejal Han.

Kandidate bodo vseeno povabili na razgovor, jih povprašali o minulem delu in viziji ter se nato odločili. “Zaenkrat pa podpore vsaj tisti, ki je favorit, gospoda Fabijan, nima,” je povedal Han. Trenutnemu viceguvernerju in namestniku guvernerja Janezu Fabijanu šestletni mandat poteče 10. septembra. Na Pahorjev poziv za kandidature za viceguvernersko mesto so prispela tri imena, in sicer so se prijavili Fabijan, Tomaž Klemenc in Primož Simončič. Predsednik lahko predlaga tudi svojega kandidata. Predlog za imenovanje bo v DZ poslal do 10. junija.