Prispevki

Han: “Za SD priporočila EU komisije pričakovana, v njih vidimo priložnost za razpravo o redefiniciji minimalne plače.”

“Socialne demokrate priporočila Evropske komisije za proračunsko in reformno ukrepanje niso presenetila, saj se zdi, da se že nekaj let v večji meri ponavljajo, vendar pa je stranko pozitivno presenetila osvežitev priporočil glede minimalne plače, kar vidimo kot dobro popotnico za razpravo o redefiniciji minimalne plače, ki tudi v širši mednarodni javnosti končno postaja kategorija in ji moramo nameniti vso svojo pozornost,” je povedal vodja Poslanske skupine SD Matjaž Han.

“V SD hkrati pričakujemo, da se v čim krajšem času doseže prepotreben dogovor o redefiniciji minimalne plače na način, da bodo iz te izvzeti določeni dodatki,” je dodal Han. Izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz minimalne plače predlagajo sindikati, ki so v četrtek v DZ prinesli pobudo za vložitev predloga sprememb zakona o minimalni plači. “Socialni demokrati ta predlog sindikatov podpiramo,” je povedal Han.

Evropska komisija je v priporočilih za ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu izpostavila izzive na sedmih področjih: javne finance, zdravstvo, banke in dostop do financiranja, trg dela, plačna ureditev, pokojninski sistem ter posodobitev uprave in pravna država. Sporočilo Sloveniji je, da je v minulih letih na več ključnih področjih dosegla pomemben napredek, a da mora nadaljevati prizadevanja. Glede minimalne plače komisija Slovenijo poziva, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, in sicer z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.

SD smo za zaostritev pogojev pri kandidiranju za poslance in možnost odpoklica županov

Poslanske skupine SD, SMC, DeSUS, ZL in ZaAB smo v proceduro DZ skupaj vložile zakonska predloga, s katerima želimo med drugim zaostriti pogoje pri kandidiranju za poslanca ter omogočiti odpoklic župana. Po besedah predlagateljev novele zakonov gredo te v smeri, da bi dvignili raven politične kulture v državi. S predlagano novelo zakona o volitvah v DZ bi določili, da za poslanca ne more biti izvoljen posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Izvolitev ne bi bila mogoča, dokler bi imel posameznih takšno kaznivo dejanje vpisano v kazenski evidenci.

Spremembe predlagamo, ker smo prepričani, da posameznik, ki je obsojen za omenjena kazniva dejanja, nima več javnega zaupanja in mu ne moremo poveriti opravljanja javnih funkcij, saj taka oseba niti v lastnih zadevah ne spoštuje temeljnih pravil v družbi. Novelo smo pripravili tako, da smo sledili načelu sorazmernosti in ob upoštevanju ureditev v drugih državah, v primeru da bi se izkazala potreba, da se kakšne stvari uredijo drugače, pa smo to pripravljeni storiti. Za njeno sprejetje je sicer v DZ potrebna dvotretjinska večina. Novela uvaja tudi nekatere rešitve, s katerimi uresničujemo odločbe Ustavnega sodišča. Med drugim bi invalidom omogočili nemoten dostop do vseh volišč in uporabo glasovalne naprave ter zapolnili pravno praznino pri glasovanju po pošti. Z novelo želimo povečati tudi zastopanost posameznega spola na kandidatni listi, in sicer s sedanjih 35 na 40 odstotkov.

Drug zakonski predlog, novela zakona o lokalni samoupravi določa pogoje za prenehanje funkcije občinskega svetnika in župana ter možnost odpoklica slednjega. Županu ali občinskemu svetniku naj bi med drugim prenehal mandat, če mu je odvzeta poslovna sposobnost ali je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Za odpoklic župana pa novela določa, da se ga odpokliče, če se za to odločijo volivci na glasovanju. Zahtevo za izvedbo glasovanja mora podpreti določen odstotek volivcev, ki je različen glede na velikost občine, glasovanje pa ne sme biti izvedeno prvo ali zadnje leto v županovem mandatu. Možnost odpoklica župana bo lahko preprečila marsikatero nepotrebno vstajo, saj bo na ta način lahko izražena volja, da se začne postopek za odstavitev župana. Pri obeh predlogih gre za manjše spremembe, zato smo se v omenjenih strankah tudi odločili, da predlagamo, da jih DZ sprejema po skrajšanem postopku.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da sprejem obeh novel, za kateri upa, da ju bosta podprli tudi SDS in NSi, ne bo “dokončna zmaga politike, s katero bi si lahko ta povrnila sloves, ki bi ga morala imeti”. Ta sloves si bodo morali po njegovih besedah politiki povrnit sami, brez sprememb zakonodaje. Sam sicer ocenjuje, da gre pri uvedbi možnosti odpoklica župana za “tektonske spremembe”. Obe noveli nakazujeta pomembne spremembe v političnem prostoru, pri slednji pa gre za majhen, a pomemben korak k demokratizaciji dela občin.

Han: “Za SD so sprejemljivi vsi trije kandidati za slovenskega sodnika oz. sodnico na Sodišču EU, ki jih je predlagal Sodni svet.”

Predsednik republike Borut Pahor danes nadaljuje posvetovanja s predsedniki in vodji poslanskih skupin parlamentarnih strank v zvezi z izbiro kandidata za slovenskega sodnika na sodišču EU. Že v torek je pogovore opravil s predstavniki SMC in SDS, danes pa z vodstvi poslanskih skupin DeSUS, SD, ZL in NSi, ZaAB in s poslancema narodnih skupnosti. Razpis za slovenskega sodnika na Sodišču EU je ministrstvo za pravosodje objavilo konec oktobra lani, sodnika pa izvoli Državni zbor, in sicer na predlog predsednika republike po predhodnem mnenju vlade in Sodnega sveta. Poleg dr. Marko Ilešiča, ki sedaj zastopa Slovenijo na Sodišču EU v Luksemburgu, in dr. Verice Trstenjak, so na seznamu kandidatov še dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Slobodan Dujić, dr. Marko Bošnjak in Lucijan Bembič.

Vlada je že ocenila, da so vsi kandidati primerni za opravljanje predlagane funkcije. Podobno je ocenil tudi Sodni svet, ki je predsedniku republike predlagal, naj da prednost Ilešiču pred Zupančičem, temu pa pred Trstenjakovo. V uradu predsednika republike pa so dopustili možnost, da Pahor DZ predlaga več kandidatov. Sodišče EU sestavlja 27 sodnikov, in to po en iz vsake države članice in osem pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Mandat sodnikov traja šest let.

Za Socialne demokrate so sprejemljivi vsi trije kandidati za slovenskega sodnika oz. sodnico na Sodišču EU, ki jih je predlagal Sodni svet, saj po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana izpolnjujejo pogoje za to pomembno funkcijo. “Ko bo predsednik Pahor predlagal kandidata ali kandidatko, se bodo poslanci SD z njim ali z njo še pogovorili in se nato odločili o podpori,” je po današnjem posvetu povedal Han.